Ropac Iva, časopis Delo - Univerzitetni klinični center Maribor
+ -Številka: 090-260/2011/4
Kategorije: Poslovna skrivnost, Mediji
POVZETEK
Prosilka je naslovila več vprašanj in zahtevala informacije o določeni zunajsodni poravnavi, ki jo je sklenila UKC Maribor, ter znesek najvišje odškodnine, ki jo je dejansko izplačal ali UKC ali zavarovalnica v imenu UKC. Organ ni želel razkriti podatkov o zunajsodni poravnavi, saj se po dogovoru strank vsi podatki, ki izhajajo iz postopka (izplačilo odškodnine), štejejo za poslovno skrivnost. Zakon o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah pa v 11. členu tudi določa, da so vsi podatki, ki izvirajo iz mediacije ali so z njo povezani, zaupni, razen če so se stranke sporazumele drugače, če njihovo razkritje zahteva zakon, ali če je razkritje potrebno za izpolnitev ali prisilno izvršitev sporazuma o rešitvi spora. Pooblaščenec je ugotovil, da z dokumenti, iz katerih bi izhajali odgovori v zvezi s sodelovanjem z Zavarovalnico Triglav, organ ne razpolaga, zato pritožba novinarke v tem delu ni dovoljena in jo je Pooblaščenec s sklepom zavrgel. V zvezi z zneski dogovorjenega in izplačanega zneska odškodnine po zunajsodni poravnavi, je Pooblaščenec ugotovil, da tega podatka ni mogoče označiti kot poslovno skrivnost, saj gre za podatek o porabi javnih sredstev, ki je po zakonu javen (3. odstavek 6. člena ZDIJZ v povezavi s 3. odstavkom 39. člena ZGD-1). Prav tako Zakon o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah omogoča razkritje podatkov kadar to določa zakon, v tem primeru pa zakonsko podlago daje ZDIJZ.
ODLOČBA
Številka: 090-260/2011/4
Datum: 23. 12. 2011
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP), 9. in 10. odstavka 45. člena Zakona o medijih (Ur. l. RS, št. 110/06-UPB1, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZMed), 3. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 - UPB2, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odstavka 252. člena in prvega odstavka 246. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - UPB2, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Delo d.d., Dunajska cesta 5, 1509 Ljubljana, po novinarki Ivi Ropac, (v nadaljevanju prosilka), zoper zavrnilni odgovor Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, Ljubljanska ulica 5, 2000 Maribor (v nadaljevanju organ), z dne 15. 11. 2011 v zadevi odobritve dostopa do informacij za medije naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožbi prosilke z dne 21. 11. 2011 zoper zavrnilni odgovor Univerzitetnega kliničnega centra Maribor z dne 15. 11. 2011 se ugodi in se izpodbijani odgovor odpravi. Organ je dolžan prosilki v roku 31 dni od vročitve te odločbe iz fotokopije mediacijskega dogovora z dne 15. 6. 2011 posredovati besedilo pod tč. 1 na strani 1, pri čemer je organ dolžan prekriti celotno prvo vrstico besedila, ki se začne z »odškodninski..«.
2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.
in
SKLEP
1. Pritožba prosilke se v delu, ki se nanaša na odgovora na vprašanji «Koliko znaša znesek najvišje odškodnine po zunajsodni poravnavi, ki jo je letos v imenu UKC Maribor sklenila Zavarovalnica Triglav?« in »Koliko znaša znesek najvišje odškodnine po zunajsodni poravnavi, ki jo je letos v imenu UKC Maribor izplačala Zavarovalnica Triglav ali bi jo morala izplačati v skladu s poravnavo?«, kot nedovoljena zavrže.
2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilka je dne 26. 10. 2011 na organ po elektronski pošti naslovila več vprašanj, in sicer:
- Koliko znaša znesek najvišje odškodnine po zunajsodni poravnavi, ki jo je letos sklenila UKC Maribor, in koliko znaša znesek najvišje odškodnine, ki jo je UKC Maribor v skladu z letos sklenjeno zunajsodno poravnavo dejansko izplačal?
- Koliko znaša znesek najvišje odškodnine po zunajsodni poravnavi, ki jo je letos v imenu UKC Maribor sklenila Zavarovalnica Triglav?
- Koliko znaša znesek najvišje odškodnine po zunajsodni poravnavi, ki jo je letos v imenu UKC Maribor izplačala Zavarovalnica Triglav ali bi jo morala izplačati v skladu s poravnavo?
Na zahtevo prosilke je organ dogovoril dne 15. 11. 2011, in sicer, da v letu 2011 v okviru UKC Maribor ni bilo zunajsodne poravnave, ki bi bila javno dostopna. Namreč, po dogovoru strank se vsi podatki, ki izhajajo iz postopka (izplačilo odškodnine), štejejo za poslovno skrivnost, zaupno. V postopku mediacije sta se obe stranki medsebojno sporazumeli in dosegli obojestranski sporazum. Vsi podatki, ki izvirajo iz mediacije ali so z njo povezani, pa so zaupni. Podatke v zvezi s sporom, ki jih mediator pridobi od medianta, lahko razkrije drugim mediantom ali drugim udeleženim v mediaciji, razen če mu jih je mediant razkril z izrecnim pogojem, da ostanejo zaupni.
Zoper odgovor organa je prosilka dne 21. 11. 2011 pri organu vložila pritožbo. Navaja, da jo zanima znesek najvišje odškodnine, za katero se je UKC dogovoril v zunajsodni poravnavi ter znesek najvišje odškodnine, ki jo je dejansko izplačal ali UKC ali zavarovalnica v imenu UKC. Prosilka meni, da ne zdrži argumentacija, ki jo navaja organ, da podatki, ki jih zahteva, štejejo za poslovno skrivnost, saj gre za javni zdravstveni zavod, ki se v celoti financira iz proračuna. Prosilka navaja, da se je po njenih informacijah UKC letos v enem primeru dogovoril oziroma sklenil poravnavo za izplačilo odškodnine, ki po višini močno odstopa od odškodnin, ki jih je doslej izplačeval UKC v poravnavah, prav tako močno presega odškodnine, ki jih v tovrstnih primerih dosodijo slovenska sodišča. Kot izhaja iz javno objavljenih podatkov (Odškodnine – slepa pega zdravstva, Dnevnik, 26. 3.3 2011) je UKC Maribor med letoma 2008 in 2010 izplačal osem odškodnin. V petih primerih je bila podlaga za izplačilo sodba, v treh primerih pa sodna ali izvensodna poravnava. Največ, pet odškodnin, je UKC Maribor izplačal predlani, lani je izplačal eno, leta 2008 pa dve odškodnini. Leta 2008 je odškodnina v povprečju znašala 6.253 EUR, leta 2009 12.737 EUR, edina lanska pa je znašala 23.518 EUR. Že iz navedenega po mnenju prosilke izhaja, da je bila odškodnina, ki je bila po njenih podatkih dogovorjena za izplačilo (in tudi izplačana?), šestinpolkrat višja od tiste, izplačane lani. Prosilka menim da je nedvomno v interesu javnosti, da izve višino odškodnin oziroma najvišje izplačane ali dogovorjene odškodnine, saj ne gre za podatke, ki bi lahko šteli za poslovno skrivnost. Gre namreč za stoodstotnega proračunskega porabnika, zato prosilka meni, da mora javnost izvedeti, kako ta ravna z davkoplačevalskim denarjem. Če bi se izkazalo, da je UKC Maribor dejansko izplačal (ali se dogovoril za izplačilo) tolikšen znesek, kot naj bi ga po podatkih prosilke v enem primeru, je smiselno vprašanje, zakaj je UKC sklenil tako poravnavo, glede na to, da sodna praksa dosoja bistveno nižje odškodnine od te, ki je bila po podatkih prosilke dogovorjena s poravnavo, in glede na to, da se UKC redko odloča za (zunaj)sodno poravnavo. Kako lahko UKC utemelji, da je bila poravnava oz. dogovor v korist UKC, ki se v celoti financira iz proračuna? Pri tem se po mnenju prosilke postavlja tudi vprašanje morebitnega suma nevestnega gospodarjenja ali celo storitve kakega kaznivega dejanja s področja porabe proračunskih sredstev. Ob tem prosilka še dodaja, da je imel UKC ob polletju za 850.000 EUR izgube, izguba se je z naslednjimi meseci celo povečala, UKC pa po ugotovitvah sveta zavoda na skoraj vseh področjih presega načrtovane stroške (http://www.dnevnik.si/novice/zdravje/1042479896). Prosilka obenem navaja, da ima UKC, tako kot vsi javni zdravstveni zavodi, sklenjeno zavarovalno polico za kritje škode, ki izvira iz dejavnosti v višini 104.323,15 EUR. Ker ima UKC zavarovano splošno odgovornost pri zavarovalnici, bi morala odškodnino v celoti izplačati zavarovalnica, kar se po podatkih prosilke v enem primeru letos ni zgodilo. Pa tudi ta zavarovalnica je delno v državni lasti, saj imajo državni lastniki v njej okoli 64 odstotkov delnic. Glede na vse navedeno prosilka meni, da so novinarji kot predstavniki javnosti upravičeni do zahtevanih podatkov in da ti ne sodijo med zaupne.
Pritožbo prosilke je organ dne 28. 11. 2011 odstopil v reševanje Pooblaščencu. V spremnem dopisu št. 338/PS-CP z dne 24. 11. 2011 organ med drugim pojasnjuje, da Zakon o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah (Ur. l. RS, št. 56/08) v 11. členu določa, da so vsi podatki, ki izvirajo iz mediacije ali so z njo povezani, zaupni, razen če so se stranke sporazumele drugače, če njihovo razkritje zahteva zakon, ali če je razkritje potrebno za izpolnitev ali prisilno izvršitev sporazuma o rešitvi spora. Organ ob tem pojasnjuje, da so se pri zavrnitvi posredovanja odgovorov sklicevali na izjeme po ZDIJZ, ki so materialno pravno določene v 6. členu.
Ker je Pooblaščenec ugotovil, da mu organ z odstopom zadeve ni posredoval vseh dokumentov, ki jih potrebuje za odločanje, in sicer dokumentov, iz katerih izhajajo odgovori na vprašanja prosilke, ga je z dopisom št. 090-260/2011/2 z dne 28. 11. 2011 pozval, naj mu posreduje manjkajočo dokumentacijo.
Organ je zahtevane dokumente Pooblaščencu posredoval dne 7. 12. 2011, z dopisom št. 338/PS-CP. V dopisu je organ navedel, da je dokument, iz katerega izhajajo odgovori na vprašanja prosilke, mediacijski dogovor z dne 15. 6. 2011. Z dokumentom, iz katerega naj bi izhajal podatek o dejansko izplačanem znesku odškodnine, ki jo je letos v imenu UKC Maribor izplačala Zavarovalnica Triglav, organ ne razpolaga. Organ še dodaja, da je bil sporazum sklenjen na podlagi 11. člena Zakona o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah (Uradni list RS, št. 56/2008) in da vsebuje določilo, da ostanejo vsi podatki, ki izvirajo iz mediacije ali so z njo povezani, zaupni in se označijo za poslovno skrivnost.
Pritožba je delno utemeljena.
Pooblaščenec pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odgovor (oziroma fiktivno odločbo) v delu, v katerem ga pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec odgovor prvostopenjskega organa preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Prosilka je zahtevala informacije kot medij, zato se je Pooblaščenec primarno ukvarjal z vprašanjem, ali so izpolnjene procesne predpostavke za vložitev pritožbe po določbah ZMed. Po določbi 9. odstavka 45. člena ZMed je namreč pritožba zoper zavrnilni odgovor oziroma zoper fiktivno zavrnilno odločbo, ki je lahko sestavljena zgolj v obliki dopisa, dovoljena le, če zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. Iz navedene določbe nedvoumno izhaja, da pritožba ni dovoljena v vseh primerih, ko je medij nezadovoljen s prejetim odgovorom, temveč le v primeru, ko odgovor na vprašanje izhaja iz določenega materializiranega, že ustvarjenega dokumenta in posledično zgolj takrat, ko so zahtevane informacije izvzete iz prostega dostopa po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. Iz navedene določbe nedvoumno izhaja, da pritožba ni dovoljena v vseh primerih, ko je medij nezadovoljen s prejetim odgovorom, temveč da je pritožba dovoljena le v primeru, ko odgovor na vprašanje izhaja iz določenega materializiranega, že ustvarjenega dokumenta in posledično zgolj takrat, ko so zahtevane informacije izvzete iz prostega dostopa po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja.
Na podlagi vsega navedenega je pritožbeni postopek po določbi 45. člena ZMed pred Pooblaščencem omejen, in sicer na naslednji zaporedni fazi:
- na formalni preizkus, ali odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in
- na vsebinski preizkus, ali je ta dokument prosto dostopen ali predmet izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
V obravnavanem primeru se za zavrnilno odločbo šteje odgovor organa prosilki z dne 15. 11. 2011.
Iz predložene dokumentacije in pojasnil organa, da z drugimi dokumenti ne razpolaga, je Pooblaščenec ugotovil, da ni izpolnjen kriterij materializirane oblike glede dokumentov, iz katerih bi izhajala odgovora na vprašanji prosilke »Koliko znaša znesek najvišje odškodnine po zunajsodni poravnavi, ki jo je letos v imenu UKC Maribor sklenila Zavarovalnica Triglav?« in »Koliko znaša znesek najvišje odškodnine po zunajsodni poravnavi, ki jo je letos v imenu UKC Maribor izplačala Zavarovalnica Triglav ali bi jo morala izplačati v skladu s poravnavo?«. V tem delu pritožba prosilke tako ni dovoljena. Na tej podlagi je Pooblaščenec v tem delu, v skladu z devetim odstavkom 45. člena ZMed in v povezavi s prvim odstavkom 246. člena ZUP, pritožbo prosilke zavrgel.
Obenem je Pooblaščenec ugotovil, da odgovor na vprašanje »Koliko znaša znesek najvišje odškodnine po zunajsodni poravnavi, ki jo je letos sklenila UKC Maribor, in koliko znaša znesek najvišje odškodnine, ki jo je UKC Maribor v skladu z letos sklenjeno zunajsodno poravnavo dejansko izplačal?« izhaja iz materializiranega dokumenta, ki ga je v nadaljevanju presojal kot informacijo javnega značaja. V obravnavanem primeru namreč ni nobenega dvoma, da organ, kot javni zavod, spada v krog zavezanih organov za dostop do informacij za medije, ki ga določa drugi odstavek 45. čl. Zmed v povezavi s 1. odst. 1. čl. ZDIJZ. Prav tako ni nobenega dvoma (temu pa tudi ne ugovarja organ), da zahtevana informacija izpolnjuje vse kriterije za informacijo javnega značaja po 4. čl. ZDIJZ.
Pooblaščenec se je tako v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali gre za prosto dostopno informacijo, ali pa je podana katera od zakonsko določenih izjem, zaradi katerih lahko organ dostop do informacije zavrne. Organ se je namreč v zavrnilnem odgovoru prosilki skliceval na izjemo poslovne skrivnosti in na dejstvo, da sta se v postopku mediacije obe stranki medsebojno sporazumeli, da so podatki zaupni.
Poslovno skrivnost kot izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja ZDIJZ opredeljuje v 2 tč. prvega odstavka 6. čl., ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. ZDIJZ tako napoti na uporabo Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/2009-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZGD-1), ki v prvem odstavku 39. člena določa, da je poslovna skrivnost opredeljena kot podatek, ki ga določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 39. člena ZGD-1). Ne glede na to, pa se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (drugi odstavek 39. člena ZGD-1). Poleg tega pa ZGD-1 v tretjem odstavku 39. člena izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev.
Iz navedenega izhaja, da pojem poslovne skrivnosti vsebuje jasen koncept podatkov z določeno gospodarsko vrednostjo oziroma podatkov, ki predstavljajo določeno konkurenčno prednost podjetja na trgu. Upoštevaje navedeno velja poudariti, da organ kot javni zavod ni gospodarska družba oz. podjetje in da se na poslovno skrivnost lahko sklicuje zgolj izjemoma, takrat ko gre za podatke iz t.i. tržne sfere njegovega delovanja. Povedano drugače, glede ureditve poslovne skrivnosti, ZDIJZ v 2. točki 1. odstavka 6. člena jasno napotuje na ureditev, ki velja za gospodarske družbe. To pomeni, da so praviloma samo gospodarske družbe tiste, ki se lahko sklicujejo na poslovno skrivnost. Upoštevati je namreč treba, da so lahko predmet poslovne skrivnosti samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost podjetja na trgu in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju podjetja. Ne morejo pa biti kot poslovna skrivnost zajeti podatki, ki ne vplivajo na tržni konkurenčni položaj (več o tem glej: Komentar ZGD, 39. člen, str. 194 do 196). Opisana ureditev po ZDIJZ, po kateri mora biti podatek kot poslovna skrivnost opredeljen skladno z ZGD-1, ima namreč za posledico, da lahko poslovno skrivnost določi le gospodarska družba ali podjetnik posameznik, ne pa tudi druge pravne osebe (npr. javni zavodi), saj teh ZGD-1 ne ureja. V teoriji in praksi je sicer mogoče zaslediti tudi stališča, da imajo tudi drugi pravni subjekti, ne samo gospodarske družbe, lahko poslovno skrivnost, v kolikor nastopajo na trgu v konkurenčnih razmerah. Povedano drugače, tudi organ lahko izjemoma ima poslovne skrivnosti v delu dejavnosti, ki jo opravlja kot gospodarsko, tržno dejavnost, pri čemer pa je treba v vsakem posamičnem primeru najprej ugotoviti, ali sploh gre za informacijo, katere razkritje bi lahko vplivalo na tržni položaj organa.
V obravnavanem primeru se Pooblaščencu ni bilo treba spustiti v obravnavo tega vprašanja (torej, ali zahtevana informacija izvira iz t.i. tržne dejavnosti organa), saj je ugotovil, da prosilka zahteva podatke, ki jih organ, tudi če bi izvirali iz t.i. tržne dejavnosti, po ZGD-1 ne bi mogel označiti za poslovno skrivnost. Predmet zahteve je namreč podatek o višini najvišje odškodnine iz sklenjene izvensodne poravnave letos, ki jo je sklenil in izplačal organ ali zavarovalnica v njegovem imenu. Kot pravilno navaja prosilka v pritožbi, gre pri tem za podatek o porabi javnih sredstev in tako za podatek, ki je javen že po zakonu. To izhaja iz tretjega odstavka 6. čl. ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na morebitne izjeme (torej tudi v primerih, ko gre za izjemo poslovne skrivnosti) dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev. Upoštevaje tretji odstavek 39. čl. ZGD-1 pa gospodarski subjekt podatkov, ki so javni po zakonu, ne more označiti za poslovno skrivnost. Zahtevana informacija, o višini najvišje odškodnine v letošnjem letu, je tako podatek, ki že po zakonu ne more predstavljati poslovne skrivnosti, ne glede na voljo prizadetega subjekta. Pooblaščenca v nasprotno ni prepričalo niti sklicevanje organa na zaupnost podatkov iz postopka mediacije, na podlagi 11. člena Zakona o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah (Uradni list RS, št. 56/2008). Navedeni člen namreč določa, da so zaupni vsi podatki iz mediacije, razen če so se stranke sporazumele drugače, če njihovo razkritje zahteva zakon ali če je razkritje potrebno za izpolnitev ali prisilno izvršitev sporazuma o rešitvi spora. V konkretnem primeru gre za podatke, katerih razkritje zahteva zakon (in sicer tretji odstavek 6. čl. ZDIJZ), zato sklicevanje organa na omenjeno določbo v konkretnem primeru ne pride v poštev.
Pooblaščenec je po uradni dolžnosti presojal, ali lahko informacija, ki je predmet presoje v tem pritožbenem postopku, predstavlja katero izmed drugih izjem iz prvega dostavka 6. čl. ZDIJZ in ugotovil, da tudi nobena druga izjema od prosto dostopnih informacij ni podana. Ob tem Pooblaščenec pojasnjuje, da preostali del mediacijskega dogovora z dne 15. 6. 2011 (razen besedila pot tč. 1 na str. 1, iz katerega izhaja odgovor na vprašanje prosilke) ni bil predmet presoje Pooblaščenca v tem pritožbenem postopku, zato se Pooblaščenec do preostalega dela mediacijskega dogovora v tem postopku ni opredeljeval. Organ preostalega dela mediacijskega dogovora prosilki ni dolžan posredovali, v kolikor pa se odloči za posredovanje celotnega dogovora, pa mora po uradni dolžnosti paziti na varovane osebne podatke, ki jih je v mediacijskem dogovoru dolžan prekriti.
Organ je v postopku na prvi stopnji napačno presodil obstoj izjem od prosto dostopnih informacij in s tem napačno uporabil materialno pravo, zato je Pooblaščenec pritožbi prosilke v tem delu ugodil ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP izpodbijani odgovor organa odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe. Organ je dolžan prosilki v roku 31 dni od vročitve te odločbe iz fotokopije mediacijskega dogovora z dne 15. 6. 2011 posredovati besedilo pod tč. 1 na strani 1, pri čemer je organ dolžan prekriti celotno prvo vrstico besedila, ki se začne z »odškodninski..«. V delu, v katerem je Pooblaščenec ugotovil, da organ ne razpolaga z dokumenti, iz katerih bi izhajali odgovori na vprašanja prosilke, je njeno pritožbo s sklepom kot nedovoljeno zavrgel.
V postopku izdaje te odločbe in sklepa posebni stroški niso nastali.
Ta odločba in sklep sta v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo in zoper ta sklep ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno, po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi ta sklep v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,
namestnica pooblaščenke
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka