Prosilec - Inšpektorat za okolje in prostor
+ -Številka: 090-250/2011/4
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK
Prosilec je zahteval delovni nalog, rušitveni načrt in varnostni zapisnik pred in po rušitvi določenega objekta. Organ je zahtevo prosilca v celoti zavrnil zaradi neobstoja dokumentov. V pritožbenem postopku je Pooblaščenec ugotovil, da organ z zahtevanimi dokumenti dejansko ne razpolaga, zaradi česar je pritožbo prosilca zavrnil in potrdil prvostopenjsko odločbo.
ODLOČBA
Številka: 090-250/2011/4
Datum: 29. 11. 2011
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07 – ZUP-E, 65/08 – ZUP-F; 8/10 – ZUP-G, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………………………………………. (v nadaljevanju prosilec), z dne 15. 11. 2011, zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Dunajska 47, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 090-30/2011-7 z dne 07. 11. 2011, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 29. 09. 2011 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahteval:
1. delovni nalog – naročilnico podjetju Bračko Silva s.p.,
2. rušitveni načrt in
3. varnostni zapisnik pred in po rušitvi,
vse za rušitev objekta na naslovu ……………………………...
Dne 07. 11. 2011 je organ izdal odločbo, v kateri je zahtevo prosilca v celoti zavrnil zaradi neobstoja zahtevanih dokumentov.
Prosilec se je dne 15. 11. 2011 na navedeno odločbo pritožil in navedel, da ne verjame, da organ ni pridobil zahtevanih dokumentov. Organ namreč mora imeti dokumente o tem, kdaj je bilo naročeno rušenje objekta, in ti dokumenti morajo biti prosilcu dostopni.
Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje Pooblaščencu, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom, št. 090-30/2011-14 z dne 21. 11. 2011.
Pooblaščenec je dne 28. 11. 2011 z namenom pridobitve dodatnih pojasnil pri organu opravil ogled in camera, o katerem je bil pripravljen zapisnik št. 090-250/2011/3.
Pritožba ni utemeljena.
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj v prvem odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ ima nedvomno močan vpliv na delovanje javnega sektorja, in sicer ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja, torej tudi vseh organov državne uprave. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
Pojem informacije javnega značaja je opredeljen v 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2.) organ mora z njo razpolagati,
3.) nahajati se mora v materializirani obliki.
Glede pogoja iz prve točke Pooblaščenec pojasnjuje, da je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).
Pooblaščenec ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ in da zahtevane informacije spadajo v njegovo delovno področje, saj je prosilec zahteval dokumente, ki naj bi nastali v okviru postopka izvršbe, ki ga v skladu s svojimi pristojnostmi vodi organ.
V obravnavani zadevi je tako ključno vprašanje, ali organ z dokumenti razpolaga v materializirani obliki. Kot izhaja iz gornje opredelitve informacije javnega značaja, je namreč s pojmom informacija javnega značaja praviloma mišljena le informacija, ki že obstaja in se nahaja v obliki določenega dokumenta. Pri tem Pooblaščenec izrecno pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Ob tem pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen k prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Pooblaščenec je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato Pooblaščenec, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, ki ne obstaja v materializirani obliki. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca.
Na ogledu in camera dne 28. 11. 2011 je organ Pooblaščencu pojasnil, da zahtevane dokumentacije nima, saj mu področna zakonodaja ne nalaga, da bi jo pridobil. Glede delovnega naloga oz. naročilnice iz prve točke zahteve prosilca je organ pojasnil, da vsako leto izvede postopek javnega naročanja za izbiro podjetja, ki opravlja gradbeno tehnična dela v zvezi z upravnimi izvršbami inšpekcijskih odločb, kar mu nalaga tudi Zakon o graditvi objektov (Ur. l. RS, št. 110/02 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGO-1) v 162. členu. Z izbranim izvajalcem se sklene pogodba za dobo enega leta. Izvršba, na katero se nanaša zahtevana dokumentacija, je bila izvedena v letu 2009 in je zanjo veljala pogodba št. 2522-09-000011 z dne 31. 03. 2009 (v nadaljevanju Pogodba). Glede na 6. člen Pogodbe, naročnik (organ) izvajalcu predloži sklep o dovolitvi izvršbe inšpekcijske odločbe in se z njim dogovori o datumu in načinu izvedbe del. Preden se organ dokončno odloči za izvršbo, opravi na kraju samem ogled z izvajalcem izvršbe, kjer se v dogovoru z inšpektorjem ugotovi, katere mehanizacije se bodo uporabile pri odstranitvi objekta, kako bo odstranitev potekala, kaj se bo ohranilo in kaj ne itd. Ta ogled je podlaga za dogovor o načinu izvršbe. Podlaga za opravljanje upravne izvršbe so torej pogodba, sklep o dovolitvi izvršbe in dogovor o načinu opravitve izvršbe. Organ torej ne izda še posebnega delovnega naloga oz. naročilnice za izvedbo izvršbe. Tudi v konkretnem primeru organ ni izdal posebne naročilnice oz. delovnega naloga, na podlagi katerega naj bi bila potem izvedena dela izvršbe, temveč je bila izvršba izvedena na podlagi Pogodbe, Sklepa o dovolitvi izvršbe št. 06122-3454/2007 z dne 07. 12. 2007 in dogovora o načinu izvršbe, ki pa je usten in ga torej ni v spisu. Delovni nalog oz. naročilnica, ki jo zahteva prosilec, torej ne obstaja.
Glede rušitvenega načrta iz druge točke zahteve prosilca je organ pojasnil, da je načrt odstranitve objekta del gradbenega dovoljenja. Kot izhaja iz 3. člena ZGO-1 se lahko odstranitev objekta začne na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja. V skladu s četrtim odstavkom 35. člena ZGO-1 je projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja sistematično urejen sestav takšnih načrtov, na podlagi katerih je pristojnemu organu omogočeno, da presodi vse okoliščine, pomembne za izdajo gradbenega dovoljenja. Navedeni projekt lahko glede na 36. člen ZGO-1 sestavljajo posamezni načrti, nekateri so primeroma našteti v drugem odstavku istega člena. Vendar pa v skladu s 40. členom ZGO-1 minister, pristojen za prostorske in gradbene zadeve, v soglasju z resornimi ministri, v katerih delovno področje sodi posamezna vrsta objektov, predpiše podrobnejšo vsebino projektne dokumentacije, način njene izdelave in vrste načrtov, ki pridejo v poštev za posamezne vrste stavb in gradbenih inženirskih objektov, glede na namen njihove uporabe. Na tej podlagi je bil sprejet Pravilnik o projektni dokumentaciji (Ur. l. RS, št. 55/08, v nadaljevanju Pravilnik), ki v tretjem odstavku 20. člena določa, da se v primeru odstranitve objekta izdela samo načrt odstranjevalnih del, v katerem se prikaže način odstranitve objekta tako, da bo zagotovljena varnost ljudi s čim manjšimi posledicami za okolico ter da se prikaže situacija končne ureditve. Vendar pa je organ pojasnil, da je gradbeno dovoljenje in s tem tudi načrt odstranitve objekta treba pridobiti le za namene odstranitve legalne gradnje, ne pa tudi v primerih, ko se v postopku inšpekcijskega nadzora odredi odstranitev nelegalne gradnje. V tem primeru namreč, glede na določbe prvega odstavka 150. člena ZGO-1, pristojni gradbeni inšpektor z odločbo odredi, da se nepravilnosti, ki jih ugotovi v zvezi z objektom ali gradnjo in vzdrževanjem, odpravijo v roku, ki ga določi, prav tako pa glede na 152. člena ZGO-1 v primeru nelegalne gradnje odredi, da se gradnja takoj ustavi ter da se že zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, del objekta oziroma zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna. Podlaga za odstranitev nelegalne gradnje je torej odločba pristojnega inšpektorja in ne gradbeno dovoljenje. Posledično priprava načrta za odstranitev objekta ni potrebna, zaradi česar ga organ tudi ni pripravil v konkretnem primeru in torej tudi ta dokument ne obstaja.
Prosilec je v tretji točki zahteve zahteval varnostni zapisnik pred in po rušitvi objekta. Po pregledu veljavne zakonodaje Pooblaščenec ni našel določb o varnostnem zapisniku v primeru odstranitve objektov. Organ je na ogledu in camera Pooblaščencu pojasnil, da je prosilec verjetno želel pridobiti varnostni načrt, ki ga mora nadzornik gradbišča izdelati v skladu s predpisi s področja varnosti pri delu. Vendar pa po navedbah organa, varnostni načrt ni potreben v primeru odstranjevanja nelegalne gradnje na podlagi odločbe inšpektorja. Varnostni načrt je namreč sestavni del projektne dokumentacije, ki je sestavni del vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja. Gradbeno dovoljenje pa, kot že pojasnjeno zgoraj, v primeru odstranitve nelegalne gradnje ni potrebno. Zato organ ni izdelal varnostnega načrta niti ni izdelal varnostnih zapisnikov, ki jih zahteva prosilec. Posledično torej tudi dokument iz tretje točke zahteve prosilca pri organu ne obstaja.
Pooblaščenec je na ogledu in camera dne 28. 11. 2011 tudi vpogledal v celoten spis št. 06122-3454/2007, ki se nanaša na odstranitev nelegalno zgrajenega objekta na naslovu …………………………., natančno pregledal vse dokumente v spisu in ugotovil, da spis ne vsebuje dokumentov iz zahteve prosilca.
Glede na navedbe prosilca Pooblaščenec poudarja, da ni pristojen ugotavljati, ali bi organ moral zahtevano dokumentacijo izdelati oz. pridobiti v inšpekcijskem postopku odstranjevanja nelegalne gradnje. Pooblaščenec je v skladu s svojimi pristojnostmi v predmetnem postopku ugotavljal zgolj, ali zahtevani dokumenti predstavljajo informacijo javnega značaja in ali organ z njimi razpolaga.
Ob upoštevanju vsega navedenega je Pooblaščenec ugotovil, da dokumenti, ki jih zahteva prosilec, ne obstajajo v materializirani obliki, in bi jih moral organ šele ustvariti, česar pa ni dolžan storiti. Pooblaščenec je tako ugotovil, da pritožba prosilca ni utemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP kot neutemeljeno zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Maja Lubarda,
svetovalka pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka