Prosilec - Davčni urad Murska Sobota
+ -Številka: 090-244/2011/3
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK
Prosilec je zahteval več informacij o uporabi patentov za računalniški program davka od premoženja na posest stavb in posebej za računalniški program davka iz kmetijske dejavnosti, in sicer kdo je uporabljal patente prosilca, koliko sredstev je organ porabil za nove programe od leta 1977 naprej itd. Organ je najprej podaljšal rok za odločanje o pravici do dostopa do informacij, nato pa dostop zavrnil z navedbo da z dokumenti ne razpolaga. Pooblaščenec je ugotovil, da se organ ni opredelil do dokumentov, ki so predmet zahteve, posledično pa tudi ni konkretno ugotavljal zavrnitvenih razlogov v povezavi s posamičnimi dokumenti. Pooblaščenec je zato organu vrnil zadevo v ponovno odločanje.
ODLOČBA
Številka: 090-244/2011/3
Datum: 17. 1. 2012
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 - UPB2, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZInfP) in 3. odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/1999, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi prosilca ………. (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo organa Davčna uprava Republike Slovenije, Davčni urad Murska Sobota, Slomškova ulica 1, 9001 Murska Sobota (v nadaljevanju organ), št. 092-4959/2011-3 z dne 25. 10. 2011, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca se ugodi. Izpodbijana odločba organa št. 092-4959/2011-3 z dne 25. 10. 2011 se odpravi in se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o zahtevi prosilca z dne 9. 7. 2011 odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v tridesetih (30) dneh od prejema te odločbe.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilec je 9. 7. 2011 vložil zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, in sicer za verodostojne podatke, dokaze iz arhiva Davčne uprave Republike Slovenije, iz finančno-računovodskega arhiva Uprave skupščine občine Murska Sobota. Kot izhaja iz zahteve prosi za informacije, ki se nanašajo na:
1. Od vključno leta 1977 naprej število let, v katerih je patente za Davčno upravo Murska Sobota, Lendava, Gornja Radgona in Ljutomer uporabljal in koristil od decembra 1977 naprej ……., ločeno za računalniški program davka od premoženja na posest stavb in posebej za računalniški program davka iz kmetijske dejavnosti, preden je delovno razmerje ………… prenehalo v Upravi skupščine občine Murska Sobota in kolikšen mesečni osebni dohodek je navedeni prejemal kot vodja oddelka za AOP (avtomatsko obdelavo podatkov).
2. Višino finančno izdvojenih in prerazporejenih sredstev iz proračuna, ki so bila porabljena za nove računalniške programe od leta 1977 naprej in do dne prenehanja delovnega razmerja ……….. v Upravi skupščine občine Murska Sobota, za katere nove kupljene računalniške programe, in natančno navedbo njihovih dobaviteljev.
3. Osebe, ki so od leta 1977 naprej pri Davčnem uradu Murska Sobota uporabljale patente prosilca in kje so; kdo je Davčnemu uradu Murska Sobota od nasilne primopredaje softvera od decembra 1977 naprej izvršil računalniške odmere davka od premoženja na posest stavb in davka iz kmetijske dejavnosti.
Organ je dne 22. 7. 2011 izdal sklep št. 092-4959/2011-2 o podaljšanju roka za posredovanje zahtevane informacije za 30 dni. V sklepu je organ navedel, da zahtevane informacije ne obstajajo v samostojni obliki oziroma v enem samem dokumentu. Organ se je skliceval na izvedbo delnega dostopa skladno s 7. členom ZDIJZ, na obsežnost zahtevane informacije ter na vrsto in naravo gradiva, iz katerega je treba informacije izločiti oziroma povzeti.
Organ je nato izdal odločbo št. 092-4959/2011-3 z dne 25. 10. 2011, s katero je zavrnil zahtevo prosilca, saj z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga in tako niso izpolnjeni vsi pogoji iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ. Organ je v odločbi pojasnil, da je pred ustanovitvijo Davčne uprave RS (v nadaljevanju DURS) leta 1996 njene naloge obdavčenja, pobiranja in nadziranja plačevanja davkov fizičnih oseb in samostojnih podjetnikov posameznikov opravljala Republiška uprava za javne prihodke (RUJP), medtem ko je nadziranje plačevanja davkov pravnih oseb opravljala Agencija za plačilni promet, kot pravna naslednica Službe družbenega knjigovodstva. Pred ustanovitvijo RUJP leta 1992 so se naloge obdavčevanja, pobiranja in nadziranja plačevanja davkov fizičnih oseb in samostojnih podjetnikov opravljale v okviru leta 1977 ustanovljene Skupnosti pomurskih občin (občin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota) ali t. i. Skupščine občine Murska Sobota. Po Zakonu o upravi je leta 1995 pričela z delom Upravna enota Murska Sobota kot samostojna organizacijska oblika na državni ravni in hkrati organ odločanja na prvi stopnji v upravnih zadevah iz državne pristojnosti.
Obrazložitev zavrnitve 1. točke zahteve
V zvezi zahtevanimi podatki o računalniških programih, ki so se uporabljali od decembra 1977 naprej in po katerih naj bi se vršil popis nepremičnin v Sloveniji od leta 2006 dalje, je organ navedel, da so programi za aplikacije "odmera davka od premoženja na posest stavb" in "davka iz kmetijske dejavnosti" v času delovanja Skupščine občin Murska Sobota delovali ob pomoči podjetja Mura d.d., programi pa so bili izdelani s strani programerjev, informatikov zaposlenih na takratnem oddelku za AOP. Z ustanovitvijo RUJP in podjetjem RRC Računalniške storitve so se odmere enotno vršile po enotnem programu za vso državo in tudi po ustanovitvi DURS se programi, po katerih se vršijo odmere posameznih davkov in prispevkov, razvijajo in podpirajo preko Službe za informacijsko tehnologijo ter zunanjega izvajalca podjetja RRC Računalniške storitve, programi, ki se uporabljajo, pa so enotni za vse davčne urade znotraj DURS. Glede na časovno oddaljenost izdelave računalniških programov, ki so se uporabljali od leta 1977 naprej, in glede na pospešeni razvoj moderne tehnologije, je vprašanje ali bi se lahko v današnjih informacijskih sistemih izvajale aplikacije, programirane v računalniških tehnologijah v 70. in 80. letih.
Glede višine mesečne plače za imenovano osebo je organ pojasnil, da je bila ta oseba vodja oddelka za AOP v takratni Skupščini občin Murska Sobota, po razdelitvi Uprave skupščine občine upravne enote, občine in RUJP pa je nadaljevala svoje delo na RUJP ter po ustanovitvi DURS na Davčnem uradu Murska Sobota do leta 2001, ko je evidentirana zadeva prenehanje delovnega razmerja. Glede na to, da DURS opravlja naloge, ki jih je pred njim opravljala RUJP, je organ poskušal pridobiti podatke na Direktoratu za javno računovodstvo pri Ministrstvu za finance, vendar tudi ta organ z zahtevanim podatkom ne razpolaga.
Obrazložitev zavrnitve 2. točke zahteve
Organ je v zvezi z 2. točko prosilčeve zahteve pojasnil pravila in roke hranjenja dokumentarnega gradiva glede na Pravilnik o določanju rokov hranjenja dokumentarnega gradiva v javni upravi (Uradni list RS, št. 52/09; v nadaljevanju Pravilnik) in se pri tem skliceval na 12. člen Pravilnika ter na Zbirni klasifikacijski načrt za razvrščanje gradiva v javni upravi z roki hranjenja dokumentarnega gradiva kot priloga 1 k Pravilniku. Zaradi navedenega je organ pojasnil, da se prejeti in odposlani računi hranijo 10 let, zato računov oz. podatkov o sredstvih, ki so bila porabljena za nove računalniške programe za obdobje, za katero jih prosilec zahteva, in podatkov, od katerih dobaviteljev jih je organ pridobil, ni več dolžan hraniti.
S podatkom o vrsti programa, ki ga uporablja pri svojem popisu Geodetska uprava Republike Slovenije, davčni organ ne razpolaga.
Obrazložitev zavrnitve 3. točke zahteve
Organ je navedel, da podatki glede nasilne primopredaje softvera od decembra 1977 leta naprej organu niso poznani, prav tako o tem organ ni zasledil zapisa v svojem arhivu.
Prosilec je 2. 11. 2011 vložil pritožbo zoper izpodbijano odločbo, v kateri je prosil za pomoč pri pridobivanju zahtevane dokumentacije in navedel, da jo je možno pridobiti v gradivu pri organu prve stopnje. Prosilec je navedel, da je sam prispeval strokovno rešitev in implementacijo informacijskega sistema s področja davkov in prispevkov iz osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti na osnovo katastrskega dohodka, davka od premoženja na posest stavb in prispevek za zaklonišča v Skupščini občine Murska Sobota za potrebe Skupnosti pomurskih občin. Prosilec je navedel, da je ……… po letu 1977 naložil in predal v uporabo patent 21769-V04/82, prosilčev SFRJ patent P-325/81, middleware davka od premoženja na posest stavb in prispevka za zaklonišča, po katerem je občina Murska Sobota že imela v arhivu občine arhivirane obdavčitve za leta 1973,1974,1975,1976,1977. ……… naj bi osebno od decembra 1977 uporabljal nasilno prevzeti middleware davek iz kmetijske dejavnosti, prosilčev SFRJ patent P 325/81 - 25954 z arhiviranimi obdavčitvami za leto 1975, 1976, 1977. Prosilec je še navedel, da bi moral imeti organ v svojem arhivu (prevzetem iz arhiva nekdanje Republiške uprave za javne prihodke) podatek o izplačanih osebnih dohodkih za imenovano osebo, saj je bila ta v rednem delovnem razmerju.
Organ je dne 28. 11. 2011 odstopil zadevo Pooblaščencu v pristojno reševanje.
Pritožba je utemeljena.
1. Pojem informacije javnega značaja
1. člen ZDIJZ določa, da ta zakon ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.
4. člen ZDIJZ opredeljuje pojem informacija javnega značaja, ki je opredeljen s tremi osnovnimi kriteriji:
- organ z informacijo razpolaga – nahaja se pri organu, izdelal pa jo je sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb;
- informacija je v materializirani obliki – v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument);
- informacija izvira iz delovnega področja organa – informacija je povezana z delom organa in jo je pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti.
Pri odločanju po ZDIJZ je treba torej najprej ugotoviti, ali je organ zavezan za posredovanje informacij po 1. členu ZDIJZ, nato pa preveriti, ali so izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ. Šele tema dvema predhodnima fazama sledi presoja, ali gre za prosto dostopne informacije oziroma ali je podana katera od izjem iz 6. člena ZDIJZ.
Zahteva za dostop do informacij javnega značaja je bila vložena pri Davčnem uradu Murska Sobota, za katerega ni sporno, da je skladno s 1. členom ZDIJZ opredeljen kot organ, zavezan za posredovanje informacij javnega značaja.
Organ je v obravnavanem primeru zavrnil zahtevo prosilca zaradi neizpolnjenega pogoja materializirane oblike iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ. Ker je prosilec navedeni razlog s pritožbo izpodbijal, je bila primarna naloga Pooblaščenca ugotoviti, ali je organ popolno ugotovil dejansko stanje in pravilno ugotovil, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Pooblaščenec je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP namreč dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik prosilec izpodbija. Odločbo Pooblaščenec preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi tudi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
2. Nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Glede zavrnitve 1. točke zahteve
V prvi točki zahteve je prosilec zahteval informacijo o številu let uporabe patenta za računalniški program davka od premoženja na posest stavb in posebej za računalniški program davka iz kmetijske dejavnosti s strani ………. od leta 1977 do prenehanja delovnega razmerja omenjene osebe v Upravi skupščine občine Murska Sobota. Prosilec je zahteval tudi informacijo o mesečnem osebnem dohodku omenjene osebe kot vodje oddelka za AOP.
Organ v izpodbijani odločbi najprej navaja, da naj bi prosilec zahteval podatke o računalniških programih, ki so se uporabljali od decembra 1977 naprej in po katerih naj bi se vršil popis nepremičnin v Sloveniji od leta 2006 dalje. Pooblaščenec opozarja, da takšna opredelitev ne izhaja iz prosilčevega zahtevka z dne 9. 7. 2011, saj ni zahteval podatkov o programih, "po katerih naj bi se vršil popis nepremičnin v Sloveniji od leta 2006 dalje". V nadaljevanju organ izraža dvom, da bi se glede na pospešeni razvoj moderne tehnologije računalniških programi, ki so se uporabljali od leta 1977 naprej, v današnjih informacijskih sistemih izvajale aplikacije, programirane v računalniških tehnologijah v 70. in 80. letih.
Iz opisa zavrnitve tega dela prosilčeve zahteve ne izhaja, ali je organ dejansko preveril obstoj zahtevanih konkretnih dokumentov. Iz navedb prosilca, ki mu organ ne nasprotuje, izhaja, da je bil zaposlen v tedanjem oddelku AOP in razvijal določene programe ali aplikacije. Prosilec prav tako navaja, da je razvil in patentiral določene svoje izdelke. Organ se do tega v izpodbijani odločbi ni opredelil in ni navedel, kje in kako je preverjal morebitni obstoj informacije o številu let uporabe patenta za določen računalniški program. Dodaten dvom v to, da je organ po popolno izvedenem ugotovitvenem postopku ugotovil, da s konkretno zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, vzbujajo tudi navedbe v izdanem sklepu o podaljšanju roka za posredovanje zahtevane informacije. Organ je namreč v sklepu št. 092-4959/2011-2 navedel, da zahtevana dokumentacija ne obstaja v enem samem dokumentu, da je potrebno opraviti delni dostop po 7. členu ZDIJZ in da je podaljšanje potrebno zaradi obsežnosti in raznovrstnosti gradiv. Nasprotno pa organ v izpodbijani odločbi ni pojasnil, katero gradivo je preiskal, kar bi bilo posebej potrebno glede na sklicevanje organa na obsežnosti in raznovrstnosti gradiv, iz katerega je potrebno izločiti zahtevane informacije. Predvsem pa iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja, da je organ sploh preverjal obstoj zahtevanih dokumentov, temveč temelji obrazložitev zgolj na domnevi, da se programi iz 70. in 80. let v sedanjosti verjetno ne bi uporabljali, kar z ugotavljanjem obstoja zahtevanih dokumentov ni v ničemer povezano.
V zvezi z zahtevano informacijo o mesečnem osebnem dohodku omenjene osebe kot vodje oddelka za AOP je organ sicer navedel, da je informacijo (brez uspeha) skušal pridobiti od Direktorata za javno računovodstvo, vendar prav tako iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da je organ popolno ugotovil dejansko stanje. Kasneje v obrazložitvi izpodbijane odločbe se organ sam sklicuje na Pravilnik in predpisane roke hrambe dokumentarnega gradiva. Četudi organ ne bi razpolagal z mesečnimi izpiski o izplačani plači, bi organ nedvomno moral razpolagati s pogodbo o zaposlitvi svojega delavca, saj se ta dokumentacija hrani trajno. Kljub temu, da je bila omenjena oseba vodja oddelka za AOP, ko organ še ni bil ustanovljen, organ navaja, da je bil pri organu zaposlen vse do leta 2001. Iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da je organ v svojem arhivu preveril, ali razpolaga s kadrovsko mapo omenjenega javnega uslužbenca in ali se v njej nahaja pogodba o zaposlitvi ter podatek o mesečni plači kot bistveni sestavini pogodbe o zaposlitvi. Organ ne navaja, da je bila z omenjenim uslužbencem po ustanovitvi DURS sklenjena nova pogodba o zaposlitvi, ali pa je obstajala kontinuiteta zaposlitve uslužbenca še iz časa, ko je bil vodja oddelka za AOP.
Iz izpodbijane odločbe torej ni razvidno, ali in na kakšen način je organ skušal ugotoviti obstoj konkretnih dokumentov. Iz odločbe ne izhaja, da je organ storil vse, kar je mogoče, da bi ugotovil dejansko stanje, saj glede informacij o letih uporabe določenih računalniških programov ni preverjal obstoja konkretnih dokumentov, glede podatka o mesečnem dohodku javnega uslužbenca pa iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da je preveril obstoj kadrovske mape uslužbenca in posledično pogodbe o zaposlitvi, ki je dokument, ki se hrani trajno in bi moral vsebovati podatek o višini mesečne plače.
Glede zavrnitve 2. točke zahteve
Prosilca je zanimala informacija o sredstvih, porabljenih za nove računalniške programe, navedba teh programov in njihovih dobaviteljev. Organ je zavrnitev dostopa do teh informacij obrazložil z navedbo rokov hranjenja dokumentarnega gradiva in zapisom, da računov oz. podatkov o sredstvih, ki so bila porabljena za nove računalniške programe za obdobje, za katero jih prosilec zahteva, in podatkov, od katerih dobaviteljev jih je organ pridobil, organ ni več dolžan hraniti. Organ navaja, da s podatkom o vrsti programa, ki ga uporablja pri svojem popisu Geodetska uprava Republike Slovenije, ne razpolaga.
Pooblaščenec ugotavlja, da iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da je organ dejansko ugotavljal dejansko stanje in po pregledu konkretnih dokumentov in arhivov ugotovil, ali razpolaga z zahtevanimi dokumenti ali ne. Organ je navedel, da računov glede na določila Pravilnika o rokih hrambe dokumentarnega gradiva ni več dolžan hraniti, ni pa navedel, ali in kako je preveril, ali z dokumenti dejansko razpolaga ali ne. Četudi organ ne bi bil dolžan hraniti dokumentov, jih v resnici morda hrani, zato sklicevanje na neobveznost hrambe dokumentacije ne zadošča za utemeljitev neobstoja dokumentov v materializirani obliki. Organ bi moral dejansko preveriti v zbirkah dokumentarnega gradiva, ali obstajajo zahtevane informacije ali vsaj informacije v določenem delu ali obsegu. Organ je še navedel, da ne razpolaga s podatkom o vrsti programa, ki ga uporablja pri svojem popisu Geodetska uprava Republike Slovenije, vendar zahteva po takšni informaciji (programi, ki jih uporablja GURS) ne izhaja iz zahteve prosilca z dne 9. 7. 2011. Organ se tako sploh ni opredelil do vprašanja (ne)obstoja informacije o navedbi vseh novih programov v opredeljenem obdobju ter o njihovih dobaviteljih.
Glede zavrnitve 3. točke zahteve
Prosilec je zahteval informacijo o osebah, ki so od leta 1977 uporabljale patente prosilca in kje so. Nadalje ga je zanimalo, kdo je Davčnemu uradu Murska Sobota od nasilne primopredaje softvera od decembra 1977 naprej izvršil računalniške odmere davka od premoženja na posest stavb in davka iz kmetijske dejavnosti. Organ je navedel zgolj, da podatkov glede nasilne primopredaje softvera od decembra 1977 leta naprej organu niso poznani, prav tako o tem organ ni zasledil zapisa v svojem arhivu.
Organ se je torej skliceval le na nepoznavanje dogodka "nasilne primopredaje", iz izpodbijane odločbe pa ne izhaja, da je zahtevo prosilca preučil tudi v smislu, ali razpolaga z zahtevanimi podatki zgolj od decembra 1977 (torej ne glede na podatek o "nasilni primopredaji", torej nekoliko zožena prosilčeva zahteva). Organ se v odločbi ni opredelil niti do vprašanja morebitnega obstoja informacije o tem, kdo so "osebe, ki so od leta 1977 naprej pri Davčnem uradu Murska Sobota uporabljale patente prosilca in kje so" – to informacijo je namreč prosilec zahteval za celotno leto 1977 in je ni vezal na trenutek "nasilne primopredaje". Glede na navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da organ v obrazložitvi odločbe ni izkazal, da bi sploh ugotavljal dejansko stanje, kar je bistvena sestavina obrazložitve upravne odločbe.
3. Razlogi za vrnitev v ponovno odločanje
Glede na vse navedeno v 2. točki te odločbe, je Pooblaščenec ugotovil, da je organ v celoti nepopolno ugotovil dejansko stanje.
Obrazložitev avtoritativne odločitve je eden poglavitnih pravil upravnega (procesnega) prava v smislu omejevanja nadrejene oblasti in njene zlorabe. Obrazložitev ni nujna samo zaradi največkrat navedenega razloga, da stranka lahko uveljavi pravna sredstva in da pritožbeni oz. pristojni organ lahko preveri zakonitost in pravilnost izpodbijane rešitve. Nadaljnji razlogi so 1 - dejstvo, da je vsak upravni akt najprej in pred ostalim namenjen stranki, ki ima pravico seznaniti se z odločitvijo in njenimi razlogi (gre za t.i. dialog s stranko), 2 - obrazložitev daje podlago, iz katere je razvidna nepristranskost odločanja in objektivnost odločitve, 3 - obveznost obrazložitve zavezuje organ, da se (bolj kot bi se sicer) poglobi v ugotavljanje in dokazovanje dejanskega stanja ter pogoje materialnega zakona. Šele obrazložitev odgovori, zakaj je organ odločil, kot sledi iz izreka (več Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, urednika prof. dr. Tone Jerovšek in prof. dr. Gorazd Trpin, 2004, komentar k 214. členu).
V skladu z 214. členom ZUP mora tako vsebina obrazložitve odločbe vsebovati:
1. razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih;
2. ugotovljeno dejansko stanje in dokazi, na katere je le to oprto;
3. razlogi, odločilni za presojo posameznih dokazov;
4. navedba določb predpisov, na katere se opira odločba;
5. razlogi, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in
6. razlogi, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.
Ker se organ ni opredelil do dokumentov, ki so predmet zahteve, posledično pa tudi ni konkretno ugotavljal zavrnitvenih razlogov (v povezavi s posamičnimi dokumenti), opisano ravnanje organa po ugotovitvah Pooblaščenca predstavlja nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, saj organ ni ugotavljal vseh dejstev, ki so pomembna za odločitev v obravnavani zadevi, in ki izhajajo iz materialno pravnih predpisov, ki jih je v konkretni zadevi treba uporabiti.
Pooblaščenec je tako odločil, da zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu, ki bo moral, v skladu z določbo 3. odstavka 251. člena ZUP v ponovljenem postopku slediti napotkom Pooblaščenca, ki so podrobneje opisani v nadaljevanju te odločbe.
Vrnitev zadeve v ponovno odločanje Pooblaščenec utemeljuje z razlogi ekonomičnosti postopka. Poseben vidik načela ekonomičnosti iz 14. člena ZUP je tudi načelo učinkovitosti, ki od organov zahteva, da se preskrbi vse, kar je potrebno za pravilno ugotovitev dejanskega stanja in za zavarovanje pravic strank ter javnih koristi. To pa bo najlažje dosegel prav prvostopenjski organ, saj presoja obstoja dokumentov zahteva dobro in natančno poznavanje zgodovine dela organa ter vsebine dokumentarnega gradiva, njegovega ustroja in dostopnosti. Organ pozna tudi širši vidik zadeve, zato bo najlažje sam presodil, kateri konkretni dokumenti so predmet zahteve in kje se morebiti nahajajo.
4. Opozorilo organu prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek
V skladu s 3. odstavkom 251. člena ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek. V ponovljenem postopku mora organ popolno ugotoviti dejansko stanje in se pri tem opredeliti do vprašanj oziroma dilem, ki jih je Pooblaščenec izpostavil v 2. točki te odločbe.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.
Postopek vodila:
Polona Tepina, univ.dipl.prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.,
pooblaščenka