Prosilec - ZPIZ, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
+ -Številka: 090-243/2011/3
Kategorije: Osebni podatek
POVZETEK
Prosilec je od organa zahteval dostop do podatkov o vseh zaposlitvah od leta 2010 dalje za posameznika, ki ga je v zahtevi opredelil z imenom, priimkom, EMŠO, naslovom stalnega in začasnega prebivališča ter datumom in krajem rojstva. Organ je zahtevo prosilca zavrnil zaradi izjeme varstva osebnih podatkov posameznika, na katerega se je zahteva nanašala. Prosilec je v pritožbi med drugim zatrjeval, da se organ ni opredelil do možnosti delnega dostopa po 7. členu ZDIJZ. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da se je zahteva prosilca v celoti in izključno nanašala le na varovane osebne podatke posameznika, ki ga je prosilec opredelil v svoji zahtevi, in delni dostop nikakor ne bi bil mogoč, zato je pritožbo posameznika kot neutemeljeno zavrnil.
ODLOČBA
Številka: 090-243/2011/3
Datum: 13. 1. 2012
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZInfP), in 2. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi …………. (v nadaljevanju: prosilca), z dne 14. 11. 2011, zoper odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Kolodvorska ulica 15, 1518 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 1020-3/2011 z dne 3. 11. 2011, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba ………. z dne 14. 11. 2011 zoper odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije št. 1020-3/2011 z dne 3. 11. 2011 se zavrne.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilec je dne 19. 10. 2011 na organ naslovil zahtevo, v kateri je zahteval dostop do podatkov, ki se nanašajo na posameznika, ki ga je prosilec v zahtevi opredelil z imenom, priimkom, datumom in krajem rojstva, EMŠO ter naslovom stalnega in začasnega prebivališča, in sicer naslednjih podatkov:
- Ali in kje je posameznik zaposlen,
- Kje je bil posameznik zaposlen leta 2010 in datum začetka in konca delovnega razmerja v letu 2010,
- Kdaj je posamezniku prenehalo zadnje delovno razmerje v RS in pri katerem delodajalcu oziroma
- Vse podatke o zaposlitvah posameznika v RS od začetka leta 2010 dalje.
Prosilec je v zahtevi navedel, da zoper njega kot obdolženca pred Okrajnim sodiščem v Litiji teče postopek o prekršku in da podatke potrebuje zato, ker sodišče ne najde posameznika, ki naj bi bil nasprotni udeleženec. Zahtevi je kot dokazilo priložil fotokopijo zapisnika o zaslišanju obdolženca in fotokopijo lista s »podatki o udeležencu«, kjer so navedeni podatki, ki se nanašajo na posameznika, ki ga je prosilec opredelil v svoji zahtevi.
Organ je zahtevo prosilca zavrnil z odločbo št. 1020-3/2011 z dne 3. 11. 2011. V obrazložitvi je navedel, da prosilec zahteva podatke o zaposlitvi konkretnega posameznika, kar nedvomno ustreza definiciji osebnega podatka po 6. členu Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07-UPB1; v nadaljevanju: ZVOP-1) in zato ti podatki predstavljajo izjemo po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Navedel je, da so ti podatki varovani tako po Zakonu o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Ur. l. RS, št. 81/00, 111/07, 25/11; v nadaljevanju: ZMEPIZ) kot 8. in 9. členu ZVOP-1. Organ je ocenil, da bi se z razkritjem teh osebnih podatkov povzročila resna škoda ustavno zavarovani pravici posameznika do varstva osebnih podatkov, saj javni interes za razkritje teh podatkov ni izkazan.
Pooblaščenec je dne 18. 11. 2011 od organa prejel pritožbo prosilca z dne 14. 11. 2011 zoper odločbo organa št. 1020-3/2011 z dne 3. 11. 2011, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi.
Prosilec je v pritožbi zatrjeval, da so vsi razlogi za zavrnitev zahteve brezpredmetni, saj niso navedeni po ZDIJZ ampak po drugih zakonih. Zatrjeval je tudi, da organ ni upošteval določbe 7. člena ZDIJZ, ki ureja delni dostop, in da bi organ lahko prekril osebne podatke, ostale podatke pa bi predložil prosilcu, saj po njegovih navedbah sodijo pod IJZ. Nadalje je prosilec navedel, da je to po drugi strani skregano z zdravo pametjo, saj je moral organu posredovati osebne podatke osebe, da organ lahko najde zahtevani dokument.
Pritožba ni utemeljena.
Informacijski pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija, in sicer odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Pooblaščenec se v celoti strinja z navedbami organa v izpodbijani odločbi in dodaja, da v skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov iz 3 tč. 6. člena ZVOP-1 razkritje in dajanje na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oziroma dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, ki so jih v okviru svojih zakonitih pristojnosti zbrali na podlagi zakona. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, če gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo tudi podatke o porabi javnih sredstev (2. al. 3. odst. 6. člena ZDIJZ), ali če kakšen drug zakon določa, da so podatki javni.
Že sam podatek, ali je posameznik zavarovanec oziroma uživalec pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, je podatek, ki se nanaša na posameznika, ki je že s sklicevanjem na njegovo ime, priimek in naslov prebivališča nedvoumno določen in torej pomeni osebni podatek po definiciji 1. tč. 6. člena ZVOP-1 v povezavi z 2. tč. 6. člena tega zakona. Glede na to, da noben drug zakon ne določa, da bi bili podatki o zaposlitvi zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja javni, in glede na to, da glede zavarovancev nikakor ne gre za porabo javnih sredstev (zavarovanci namreč šele vplačujejo premije obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja), glede uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja pa gre lahko za porabo javnih sredstev le v primerih, ko Republika Slovenija zagotavlja sredstva iz državnega proračuna. To pa velja za pokrivanje obveznosti obveznega zavarovanja, ki nastanejo zaradi priznavanja ali odmere pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja pod posebnimi pogoji oziroma zaradi izpada prispevkov, in sicer v 232. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 109/06-UPB4 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZPIZ-1) taksativno navedenih primerih. V konkretnem primeru se torej zahtevani podatki o zaposlitvah točno določenega posameznika od leta 2010 dalje, nikakor ne morejo neposredno nanašati na porabo javnih sredstev, nedvomno pa je morebitna povezanost s porabo javnih sredstev tako oddaljena, da na tej podlagi ni dopustno razkriti podatkov o zaposlitvi posameznika, ki ga je prosilec v svoji zahtevi z dne 19.10.2011 opredelil z imenom, priimkom, EMŠO, naslovom stalnega in začasnega prebivališča ter datumom in krajem rojstva.
Pooblaščenec je ugotovil, da se organ v izpodbijani odločbi sicer res ni opredelil do možnosti uporabe instituta delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ, vendar pa v konkretnem primeru te pomanjkljivosti postopka Pooblaščenec ne more šteti za bistveno. Že iz narave informacije, ki jo je prosilec zahteval in iz načina, kako je prosilec opredelil zahtevano informacijo, namreč očitno izhaja, da delni dostop ni mogoč. Pri pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja gre namreč v prvi vrsti za pravice, ki izhajajo iz zavarovanja, in gre lahko za porabo javnih sredstev šele pogojno. V vsakem primeru pa so podatki, ki jih je prosilec zahteval (podatki o zaposlitvi določenega posameznika v določenem obdobju), v celoti varovani osebni podatki posameznika, ki ga je prosilec opredelil v svoji zahtevi, zato, kot je prosilec tudi sam ugotavljal v pritožbi, delni dostop nikakor ni mogoč.
Pooblaščenec v celoti pritrjuje organu, da javni interes na razkritju podatkov o zaposlitvah posameznika, ki ga je prosilec določil že s svojo zahtevo, ni izkazan. Še več, prosilec je v svoji zahtevi z dne 19.10.2011 celo izrecno zatrjeval lasten interes na pridobitvi zahtevanih podatkov, zato Pooblaščenec niti ni presojal, ali je interes javnosti močnejši od interesa posameznika, ki ga je prosilec opredelil v svoji zahtevi, da se dostop do osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj, omeji (v teoriji t. i. test interesa javnosti kot izhaja iz 2. odst. 6. člena ZDIJZ).
Pooblaščenec je upoštevajoč navedene pravne podlage in zahtevo prosilca, ugotovil, da so informacije, ki jih je zahteval prosilec, v celoti osebni podatki, ki se nanašajo na posameznika, ki ga je prosilec v svoji zahtevi z dne 19.10.2011 opredelil z imenom, priimkom, EMŠO, naslovom stalnega in začasnega prebivališča ter datumom in krajem rojstva, zato bi že z razkritjem kakršnegakoli podatka o tem, ali organ sploh razpolaga s takšnim podatkom (ali je posameznik zavarovanec ali upravičenec po ZPIZ-1), prišlo do kršitve varstva osebnih podatkov po 5. tč. 1. odst. 91. člena ZVOP-1 v povezavi s 16. členom ZVOP-1. Delni dostop v smislu 7. čl. ZDIJZ v konkretnem primeru tudi po mnenju Pooblaščenca ni mogoč.
Pooblaščenec je ugotovil, da je izrek v izpodbijani odločbi prve stopnje zakonit, da so bile v postopku na prvi stopnji sicer pomanjkljivosti (odsotnost presojanja možnosti delnega dostopa po 7. členu ZDIJZ), vendar da v tem primeru pomanjkljivosti postopka niso bile bistvene, zato je na podlagi 2. odst. 248. člena ZUP pritožbo prosilca zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
V postopku odločanja o pritožbi posebni stroški niso nastali, zato Pooblaščenec o njih ni odločal.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila :
Tina Kraigher, univ. dipl. prav.,
raziskovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka