POVZETEK:
Prosilec je zahteval celotno dokumentacijo javnih naročilih, na podlagi katerih je organ v letu 2011 naročal storitve mobilne in stacionarne (fiksne) telefonije; vseh faktur za opravljene storitve v letu 2011, na podlagi katerih so poravnali svoje obveznosti za storitve mobilne in stacionarne (fiksne) telefonije; podatek, ali so lastnik ali najemnik telefonskih aparatov za stacionarno (fiksno) telefonijo, ki jih trenutno uporabljajo, ter dokumentacijo o postopku, na podlagi katerega so izvedli nakup ali najem, ter pogodbo, ki je pravna podlaga za nakup ali najem opreme (ali seznam osnovnih sredstev za te telefonske aparate). Organ je zahtevo prosilca v celoti zavrnil z utemeljitvijo, da so vsi zahtevani podatki poslovna skrivnost. Pooblaščenec je ugotovil, da dokumenti ne glede na podano izjemo poslovne skrivnosti v pretežnem delu predstavljajo informacije o porabi javnih sredstev. Le v manjšem delu pa so bili v zahtevanih dokumentih zajeti tudi zakonsko varovani osebni podatki, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa do informacij. Zato je Pooblaščenec postopek dopolnil, odpravil pomanjkljivosti ter naložil organu, da prosilcu omogoči dostop do zahtevanih dokumentov v obliki delnega dostopa.

Odločba

Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka  27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. ter 2. odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Si.mobila d.d., Šmartinska cesta 134b, 1000 Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopata Barbara Iskra in Polona Zore Bevk (v nadaljevanju prosilec) z dne 26.10.2011, zoper odločbo Javnega podjetja Energetika Ljubljana d.o.o., Verovškova 62, p.p. 2374, 1001 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 37-3000-I-001695/2011, z dne 14.10.2011, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilca z dne 26. 10. 2011 zoper odločbo Javnega podjetja Energetika Ljubljana d.o.o., št. 37-3000-I-001695/2011, z dne 14.10.2011 se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi. Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe v obliki fotokopij posredovati naslednje informacije javnega značaja:
   1. Pogodbo o komercialnem naročniškem razmerju za storitev Centreks št. 98-2002/LJ-CTX z dne 20.05.2002, pri čemer je organ dolžan omogočiti delni dostop, tako da: posreduje strani 1 in 2 ter vse priloge navedene pogodbe v celoti, prekrije na strani 3 navedene pogodbe, v členu 6, ime in priimek ter mobilno številko osebe, odgovorne za koordinacijo in izvajanje priključitve na strani naročnika; prekrije na strani 4 navedene pogodbe besedilo v celoti; ter prekrije na strani 5 navedene pogodbe besedilo členov 11, 13 in 14 v celoti;
   2. Pogodbo o poslovnem sodelovanju št. 1159/DŽ-08 (575-P/2008) z dne 01.12.2008, pri čemer je organ dolžan omogočiti delni dostop, tako da: posreduje stran 2 navedene pogodbe v celoti ter prekrije na strani 1 navedene pogodbe, v 3. členu, podatke o imenu in priimku, številki mobilnega telefona in elektronskem naslovu osebe izvajalca, zadolžene za sodelovanje z naročniki; ter prekrije na strani 3 navedene pogodbe besedilo členov 12, 13 in 15 v celoti;
   3. fakture za opravljene storitve mobilne telefonije v letu 2011, in sicer za mesece: december 2010 (naročila št. 4500012436, 4500012376, 4500012373 in 4500012366 ter računi št. 10127801217, 10127810958, 10127695594 in 10127479932), januar 2011 (naročila št. 4500014121, 4500014103, 4500014058 in 4500014043 ter računi št. 11011387403, 11011442889, 11011113324 in 11011293477), februar 2011 (naročila št. 4500015667, 4500015666, 4500015665 in 4500015664 ter računi št. 11022008966, 11021876330, 11021690392 in 11022018726), marec 2011 (naročila št. 4500017434, 4500017433, 4500017432 in 4500017345 ter računi št. 11032636490, 11032582698, 11032450101 in 11032272878), april 2011 (naročila št. 4500019289, 4500018677, 4500018673 in 4500018627 ter računi št. 11043022818, 11042839786, 11043165103 in 11043108871), maj 2011 (naročila št. 4500020554, 4500020553, 4500020550 in 4500020549 ter računi št. 11053591592, 11053410974, 11053778762 in 11053725339), junij 2011 (naročila št. 4500022076, 4500022075, 4500022074 in 4500022072 ter računi št. 11064350025, 11064251498, 11064163182 in 11063976690), julij 2011 (naročila št. 4500023671, 4500023669, 4500023668 in 4500023667 ter računi št. 11074820409, 11074711874, 11074568099 in 11074874596), avgust 2011 (naročilo št. 4500024389 in račun št. 11085443245) in september 2011 (naročilo št. 4500026343 in račun št. 11096011162), pri čemer je organ dolžan omogočiti delni dostop, in sicer tako, da na vsaki fakturi, prekrije naslednje besedilo: na prvi strani naročila pri vsaki fakturi ime in priimek kontaktne osebe organa, njen elektronski naslov ter telefonsko številko kontaktne osebe organa ter na preostalih straneh specifikacije vsake fakture vse mobilne telefonske številke zaposlenih pri organu.
   4. fakture za opravljene storitve stacionarne telefonije v letu 2011, in sicer za mesece december 2010 (naročila št. 4500012756, 4500012558, 4500012481, 4500012446, 4500012439, 4500012438, 4500012371, 4500012367 in 4500012365 ter računi št. 0887737544, 0894281747, 0893083534, 0892994070, 0893014850, 0893014877, 0887587534, 0893192872 in 0893024007), januar 2011 (naročila št. 4500014076, 4500014075, 4500014060, 4500014057, 4500014042, 4500014021, 4500013993 in 4500013990 ter računi št. 0901874892, 0902406523, 0901894516, 0896029948, 0901894524, 0901902012, 0901993905 in 0902083457), februar 2011 (naročila št. 4500015784, 4500015783, 4500015782, 4500015781, 4500015780, 4500015779, 4500015778 in 4500015777 ter računi št. 150005402114, 150005389045, 150005940086, 150005391392, 0904967239, 150005652986, 150006157466 in 150005956837), marec 2011 (naročila št. 4500017698, 4500017430, 4500017428, 4500017423, 4500017349, 4500017343, 4500017339 in 4500017314 ter računi št. 150018230031, 150015363286, 150015798517, 150015837652, 150015761028, 150015586013, 150015379530 in 150015854212), april 2011 (naročila št. 4500018652, 4500018650, 4500018649, 4500018648, 4500018647, 4500018635, 4500018594 in 4500018593 ter računi št. 150024171360, 150024861455, 150024723346, 150024810826, 150024199019, 150024830177, 150024869499 in 150024680043), maj 2011 (naročila št. 4500020429, 4500020425, 4500020405, 4500020344, 4500020168, 4500020140, 4500020131 in 4500020129 ter računi št. 150032675142, 150032851269, 150032670159, 150032691369, 150032844769, 150032704886, 150032811909 in 150032615395), junij 2011 (naročila št. 4500021968, 4500021956, 4500021930, 4500021927, 4500021925, 4500021923 in 4500021919 ter računi št. 150047260571, 150045993768, 150046340997, 150046167128, 150045991544, 150046464700 in 150046443974), julij 2011 (naročila št. 4500023382, 4500023167, 4500023166, 4500023165, 4500023164, 4500023163, 4500023162 in 4500023161 ter računi št. 150055916626, 150055523411, 150055685950, 150055522687, 150055713334, 150055546799, 150055668274 in 150055631630), avgust 2011 (naročila št. 4500024705, 4500024701, 4500024698, 4500024655, 4500024654, 4500024653 in 4500024577 in računi št. 150064950157, 150064503347, 150064433276, 150064203530, 150064315109, 150064418854 in 150064188875) in september 2011 (naročila št. 4500026482, 4500026273, 4500026276, 4500026274, 4500026270, 4500026269, 4500026267 in račune št. 150071162126, 150068282264, 150068144368, 150068050240, 150068105915, 150067858332 in 150067922553), pri čemer je organ dolžan omogočiti delni dostop, in sicer tako, da na vsaki fakturi, prekrije naslednje besedilo: na prvi strani naročila pri vsaki fakturi ime in priimek kontaktne osebe organa, njen elektronski naslov ter telefonsko številko kontaktne osebe organa ter na preostalih straneh specifikacije vsake fakture vse telefonske številke zaposlenih pri organu, ki so razvidne iz rubrike 'oznaka' v tabeli specifikacije računa na vsaki fakturi;
   5. Sklep o oddaji javnega naročila št. VOD-27-01/02, z dne 15. 5. 2002 s prilogo (Mnenje z dne 11.06.2002) za storitev Centreks.
2. Glede podatkov, ki se v skladu s prejšnjo točko izreka te odločbe prekrijejo, se zahteva prosilca zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je na organ dne 12.09.2011 naslovil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, in sicer je zahteval, da se mu omogoči vpogled ali posreduje fotokopije naslednjih dokumentov oz. informacij: 

1. vse pogodbe, anekse, dogovore, sporazume, naročila ali naročilnice, ter vso dokumentacijo o predmetnih javnih naročilih, na podlagi katerih v letu 2011 naročajo storitve mobilne in stacionarne (fiksne) telefonije;
2. vse fakture za opravljene storitve v letu 2011, na podlagi katerih so poravnali svoje obveznosti za storitve mobilne in stacionarne (fiksne) telefonije;
3. podatek, ali so lastnik ali najemnik telefonskih aparatov za stacionarno (fiksno) telefonijo, ki jih trenutno uporabljajo, ter dokumentacijo o postopku, na podlagi katerega so izvedli nakup ali najem, ter pogodbo, ki je pravna podlaga za nakup ali najem opreme (v primeru, da so lastnik te opreme, pa lahko namesto pogodbe predložijo tudi seznam osnovnih sredstev za te telefonske aparate).

Organ je dne 14.10.2011 izdal odločbo št. 37-3000-I-001695/2011, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil na podlagi 2. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ v odločbi navaja, da so vsi zahtevani podatki pri organu s sklepom označeni kot poslovna skrivnost, v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, hkrati pa bi organu nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba, saj je v pogodbah, ki ju ima organ sklenjeni z izvajalcema mobilne telefonije in izvajalcem stacionarne telefonije, določilo o varovanju poslovne skrivnosti. Organ še dodaja, da je po pregledu celotne dokumentacije, ki se nanaša na pogodbeno razmerje z izvajalcem stacionarne telefonije in izvajalcem mobilne telefonije, in na podlagi sklepov organa o določitvi poslovne skrivnosti družbe, ugotovil, da bi se z razkritjem zahtevanih informacij povzročila nepopravljiva škoda in da je tako po subjektivnem kriteriju kot po objektivnem kriteriju podana poslovna skrivnost po 1. in 2. odstavku 39. člena ZGD-1 za celotno dokumentacijo, ki jo je prosilec zahteval.

Zoper odločbo organa je prosilec dne 26.10.2011 vložil pritožbo pri organu, saj meni, da zavrnitev zahteve na podlagi 2. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ ni upravičena ter, da poraba javnega denarja oziroma informacije o tem, s kom je sklenjena pogodba za storitve, na kakšni podlagi in v kakšnem obsegu, kot taka ne more predstavljati poslovne skrivnosti niti po subjektivnem niti po objektivnem kriteriju. Hkrati po mnenju prosilca zahtevane informacije ne razkrivajo nobenih konkretnih podatkov, ki bi zahtevali varstvo po veljavni zakonodaji. 

Pooblaščenec je dne 21.11.2011 prejel dopis organa št. 090-240/2011 z dne 18.11.2011, s katerim je ta  Pooblaščencu na podlagi 245. člena ZUP odstopil pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Organ je dopisu priložil zahtevane dokumente in ostalo dokumentacijo v tej zadevi.

Pritožba je utemeljena.

1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

Pooblaščenec pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Pooblaščenec uvodoma ugotavlja, da je organ zahtevo v celoti zavrnil, ne da bi se konkretno opredelil do dokumentov, ki naj bi bili predmet njegove presoje. Prosilec je namreč zahteval vpogled ali posredovanje fotokopij večje količine dokumentov, do katerih pa se organ konkretno ni opredelil. Pooblaščenec ugotavlja, da takšne odločbe ni mogoče preizkusiti, saj ni razvidno niti kateri določno opredeljeni dokumenti so bili predmet presoje niti niso konkretno navedeni razlogi za odločitev, ki izhaja iz izreka izpodbijane odločbe, pač pa je organ v obrazložitvi zgolj pavšalno navedel, da se prosilčeva zahteva zaradi varstva poslovne skrivnosti zavrne. Ob tem organ ni upošteval relevantnih določb materialnega prava, zaradi česar je obrazložitev izpodbijane odločbe ostala zgolj na deklaratorni ravni, ki pa ne omogoča preizkusa, kar predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka (7. točka 2. odstavek 237. člena ZUP).

Pooblaščenec nadalje ugotavlja, da organ, v skladu z določbami 7., 9. in 44. člena ZUP, v postopek ni pozval stranskih udeležencev, kar bi bilo nujno glede na to, da se zahtevani dokumenti nedvomno nanašajo na podjetje, ki je druga pogodbena stranka zahtevanih pogodb. Pooblaščenec pa ob tem še ugotavlja, da iz izpodbijane odločbe ni jasno razvidno niti dejstvo, ali je organ prosilcu posredoval vsaj dokumente, iz katerih izhaja informacija o postopkih javnega naročanja, ki nedvomno ne more biti v celoti opredeljena kot poslovna skrivnost, in sicer npr. poleg navedbe ponudnika, tudi informacija o končni ponudbeni ceni. Iz odločbe organa namreč izhaja zgolj dejstvo, da je organ prosilcu dostop do zahtevanih dokumentov zavrnil v celoti.

Nadalje Pooblaščenec ugotavlja, da organ v odločbi niti ne navaja točnih številk in datuma izdaje sklepa o določitvi poslovne skrivnosti, ki naj bi bil podlaga za zavrnitev zahteve, zato iz same odločbe nikakor ni razvidno, ali je bila poslovna skrivnost pravilno varovana, torej v skladu z določbo 1. odst. 39. člena ZGD-1. Očitno je, da organ ni presojal ustreznosti navedenega akta ali aktov o varovanju poslovne skrivnosti. Prav tako se organ ni opredelil do vprašanja, ali morda zahtevani podatki predstavljajo izjemo od izjem oz. ali gre morda za podatke, ki so po zakonu javni in kot taki na podlagi 3. odst. 39. člena ZGD-1 ne morejo biti označeni kot poslovna skrivnost.

2. Stranski udeleženci v postopku

V postopku dostopa do informacij javnega značaja s pisno zahtevo mora organ, v skladu z določbami ZUP, po uradni dolžnosti skrbeti, da se postopka udeležijo vsi tisti, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločitev organa. V postopek mora torej pritegniti vse tiste subjekte, katerih pravice ali pravne koristi bi z ugoditvijo zahtevi za dostop do informacij javnega značaja utegnile biti prizadete in jim omogočiti udeležbo v postopku. Iz posredovane spisovne dokumentacije je razvidno, da organ v postopek ni pozval subjekta, na katerega pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločitev, in sicer družbe Telekom Slovenija d.d., ki je hkrati pravni naslednik družbe Mobitel d.d.. Odločitve za takšno ravnanje organ v svoji odločbi ni utemeljil.

Na podlagi celostne presoje zadeve je Pooblaščenec s postopkom seznanil družbo Telekom Slovenija d.d., ter jo pozval, da se, če ima interes, v postopek vključi kot stranski udeleženec. Družba Telekom Slovenija d.d. je z dopisom z dne 23.01.2012 prijavila stransko udeležbo. Družba je v dopisu navedla, da so poslovna skrivnost v skladu z 39. in 40. členom Zakona o gospodarskih družbah ter tč. 5.2. Splošnih pogojev uporabe elektronskih komunikacijskih storitev družbe Telekom Slovenije d.d. in tč. 6.1. Posebnih pogojev za opravljanje storitev Centreks naslednji zahtevani dokumenti:

• Pogodba o komercialnem naročniškem razmerju za storitev Centreks št. 98-2002/LJ-CTX z dne 20.05.2002;
• Pogodba o poslovnem sodelovanju št. 1159/DŽ-08 (575-P/2008) z dne 01.12.2008 ter
• fakture za opravljene storitve v letu 2011 na podlagi v predhodnih dveh alinejah navedenih dveh pogodb, na podlagi katerih je organ poravnal svoje obveznosti za storitve mobilne in stacionarne telefonije.

Kot navaja Telekom Slovenije d.d. je za navedene dokumente očitno, da bi njihovo razkritje škodljivo vplivalo na uspešno poslovanje Telekoma Slovenije, ali pa bi škodovalo njegovim interesom ali poslovnemu ugledu, če bi bili razkriti nepooblaščeni osebi, še posebej njegovemu neposrednemu konkurentu na trgu elektronskih komunikacij, kar družba Si.mobil nesporno je. Kot še navajajo, je iz predmetnih naročniških pogodb in računov za storitve v letu 2011, zlasti preko finančnih podatkov, razviden poslovni odnos med Telekomom Slovenije in Javnim podjetjem Energetika Ljubljana. Finančni podatki (obseg in vrednosti opravljenega telekomunikacijskega prometa) pomenijo bistveno podjetniško sredstvo družbe Telekom Slovenije v konkurenčni tekmi na trgu in lahko ob razkritju škodujejo konkurenčnemu položaju družbe ali njenim bodočim pogajalskim pozicijam. Z razkritjem zahtevanih dokumentov oz. podatkov bi lahko neposredni konkurent razkrite podatke izrabil v svojo korist in na škodo Telekoma Slovenije, zaradi česar bi stranskemu udeležencu nastala občutna škoda ter bi to škodovalo njegovim poslovnim interesom ter poslovanju.

3. Pojem informacije javnega značaja

Informacija javnega značaja je po določilu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz citiranega 1. odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:

• da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le-ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
• da organ z njo razpolaga,
• da se informacija nahaja v materializirani obliki.

V obravnavanem primeru ni sporno, da organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga, vendar pa zatrjuje, da gre za informacije, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa na podlagi 2. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, prosilec pa se sklicuje na dejstvo, da naj bi zahtevane informacije predstavljale informacije o porabi javnih sredstev. Iz tega razloga je bilo potrebno v obravnavani zadevi najprej razjasniti vprašanje, ali je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja v celoti svojega delovanja in posledično, ali gre za izjeme od prostega dostopa do informacij oz. če da, ali so zahtevane informacije javne na podlagi zakona, in sicer kot informacije o porabi javnih sredstev.

4. Organ kot zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja

Organi, ki so zavezani za posredovanje informacij javnega značaja, so opredeljeni v 1. členu ZDIJZ, in sicer so to državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. V konkretnem primeru gre za organ, ki je javno podjetje ter izvajalec javne službe. Kot tak je organ nedvomno zavezanec po določbah ZDIJZ, pri čemer pa je potrebno pojasniti, da je v teoriji in praksi splošno sprejeto, da informacije javnega značaja lahko nastajajo samo v tistem delu dejavnosti organa, ki je v povezavi z javnopravnim delovanjem oziroma izvajanjem javne službe. Tako je npr. za izvajalce javnih služb značilno, da v tistem delu svoje dejavnosti, ki predstavlja izvajanje gospodarske oziroma tržne dejavnosti, niso zavezani za posredovanje informacij javnega značaja. Subjekt bi tako v delu, v katerem opravlja izključno tržno dejavnost (četudi jo opravlja tak subjekt, ki obenem izvaja tudi javno službo oziroma gre za osebo javnega prava) lahko bil izvzet iz kroga organov zavezancev po 1. odstavku 1. člena ZDIJZ, kakor tudi iz namena ZDIJZ, ki zagotavlja nadzor nad javnopravnim delovanjem.

Javne službe lahko izvajajo pravne osebe javnega prava ali zasebnega prava. Javna služba pomeni takšno ureditev posameznih dejavnosti, da njihovo izvajanje zagotavlja država. Država mora določene dejavnosti zagotavljati kot javno službo zaradi odsotnosti delovanja tržnih mehanizmov oziroma, ker bi podvrženost tržnim zakonitostim vodila do hudih motenj v delovanju družbe, neenakomerni porazdeljenosti posameznih dobrih oziroma storitev in bi v končni posledici privedla do pojavov neenakosti ter socialne, družbene nepravičnosti. Država mora sprejeti odločitev o tem, ali se bo določena dejavnost opravljala v pravnem režimu javne službe. Ker je javna služba normativni pojav, se mora namreč vedno določiti s pravnim predpisom oziroma v slovenskem pravnem redu z zakonom, ki določi obseg javne službe, temeljne pogoje za dostop do javnih dobrin oziroma storitev, način opravljanja dejavnosti, financiranje in pogoje za prenehanje.

Pravno podlago za delovanje organa najdemo v Energetskem zakonu (Ur. l. RS, št. 79/99, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: EZ) in Zakonu o gospodarskih javnih službah (Ur. l. RS, št. 32/1993, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGJS). Slednji v 2. členu (zagotavljanje javnih dobrin) določa, da se gospodarske javne službe določijo z zakoni s področja energetike, prometa in zvez, komunalnega in vodnega gospodarstva in gospodarjenja z drugimi vrstami naravnega bogastva, varstva okolja ter z zakoni, ki urejajo druga področja gospodarske infrastrukture. Gospodarske javne službe so republiške ali lokalne in so lahko obvezne ali izbirne (3. člen ZGJS). Republika oziroma lokalna skupnost zagotavlja gospodarske javne službe v več možnih oblikah, med drugim v javnem podjetju, kadar gre za opravljanje ene ali več gospodarskih javnih služb večjega obsega ali kadar to narekuje narava monopolne dejavnosti, ki je določena kot gospodarska javna služba, gre pa za dejavnost, ki jo je mogoče opravljati kot profitno.

Organ opravlja gospodarske javne službe na področju oskrbe z zemeljskim plinom ter toploto, in sicer:

• v občinah Brezovica, Dobrova - Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Ig, Ljubljana, Medvode, Škofljica in Log – Dragomer izvaja dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina in dobave zemeljskega plina tarifnim odjemalcem, ki sta izbirni lokalni gospodarski javni službi ter
• v občini Ljubljana dejavnost distribucije toplote za daljinsko ogrevanje, ki je izbirna lokalna gospodarska javna služba.

V skladu z 31.a členom EZ je sistemski operater distribucijskega omrežja zemeljskega plina odgovoren za: distribucijo zemeljskega plina, obratovanje, vzdrževanje in razvoj omrežja, zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti omrežja, da omogoča razumne zahteve za priključitev in dostop do omrežja, zanesljivost oskrbe z zemeljskim plinom s tem, da zagotavlja ustrezno zmogljivost in zanesljivost omrežja, nediskriminatorno obravnavanje uporabnikov omrežja, zagotavljanje potrebnih podatkov drugim sistemskim operaterjem, z omrežji katerih je omrežje, ki ga upravlja, povezano, zagotavljanje potrebnih podatkov upravičenim odjemalcem, da lahko učinkovito uveljavljajo dostop do omrežja, napoved porabe zemeljskega plina z uporabo metode celovitega načrtovanja, z upoštevanjem varčevalnih ukrepov pri porabnikih.

Poleg tega opravlja organ naslednje tržne storitve, ki po navedbah samega organa predstavljajo manjši del njegovih dejavnosti: dobava, trgovanje, zastopanje in posredovanje na trgu z električno energijo; dobava, trgovanje, zastopanje in posredovanje na trgu z zemeljskim plinom; proizvodnja električne energije v drugih elektrarnah nad 1 MW; skladiščenje v skladiščih tekočih goriv z zmogljivostjo nad 25 t in trdnih goriv z zmogljivostjo nad 1000 t; dobava hladu, storitev vzdrževanja toplotnih in parnih postaj, vzdrževanje merilnih naprav odjemalcev ter koriščenje počitniških kapacitet.

Pravno podlago za izvajanje javne službe organa nadalje najdemo tudi v več drugih aktih, in sicer Odloku o načinu izvajanja gospodarske javne službe oskrbe s plinom v Občini Dol pri Ljubljani (Ur. l. RS, št. 96/02), Odloku o načinu izvajanja gospodarske javne službe oskrbe s plinom v Občini Dobrova – Polhov Gradec (Ur. l. RS, št. 26/04), Odloku o načinu izvajanja javne službe oskrbe s plinom v Občini Medvode (Ur. l. RS, št. 27/05), Odloku o načinu izvajanja gospodarske javne službe oskrbe s plinom v Občini Brezovica (Ur. l. RS, št. 87/02), Odloku o načinu izvajanja gospodarske javne službe oskrbe s plinom v Občini Ig (Ur. l. RS, št. 72/02, s spremembami), Odloku o dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina v Občini Škofljica (Ur. l. RS, št. 85/11), Odloku o dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina v Občini Log – Dragomer (Ur. l. RS, št. 24/10), Odloku o dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina in o dobavi zemeljskega plina tarifnim odjemalcem ter o distribuciji toplote (Ur. l. RS, št. 14/06) ter Aktu o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo Javno podjetje Energetika Ljubljana d.o.o. z dne 28. 10. 2011 (v nadaljevanju Akt o ustanovitvi), ki je nadomestil Akt o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo Javno podjetje Energetika Ljubljana d.o.o. z dne 5. 4. 2011.

Iz zgoraj omenjenega Akta o ustanovitvi izhaja, da so ustanoviteljice organa lokalne skupnosti, povezane v Javni holding Ljubljana d.o.o. V skladu z 8. členom Akta o ustanovitvi je osnovni kapital družbe zagotovilo Mesto Ljubljana, na podlagi Sklepa o ustanovitvi javnega holdinga mestnih javnih podjetij (Ur. l. RS, št. 37/94, s spremembami). V zvezi s tem 9. člen Akta o ustanovitvi določa, da družba ne sme povečati osnovnega kapitala z novimi vložki, ki jih vplačajo osebe zasebnega prava, razen če poseben zakon, ki ureja javne službe na tem področju, to dovoljuje. Pooblaščenec na tej podlagi ugotavlja, da so dejansko lastnice organa, ki je sicer organiziran v pravno-formalni obliki gospodarske družbe, lokalne skupnosti, ki so pravne osebe javnega prava.

Po pregledu relevantne zakonodaje in dokumentov, ki jih je predložil organ, je Pooblaščenec najprej ugotovil, da v predmetni zadevi ni sporno, da je organ izvajalec javne službe. Slednja glede na pojasnila organa, dana na ogledu in camera, izvedenem dne 19.01.2012 v prostorih organa, predstavljajo glavnino dejavnosti organa. Tržne dejavnosti organa pa predstavljajo, kot je pojasnil organ, le približno 12% aktivnosti zaposlenih glede na vse dejavnosti. Organ je torej nedvomno zavezan za posredovanje informacij javnega značaja, čemur organ niti ni oporekal.

Kot je že bilo pojasnjeno, informacije javnega značaja lahko nastajajo samo v tistem delu dejavnosti organa, ki je v povezavi z javnopravnim delovanjem. Tako ni nobenega dvoma, da je organ zavezan po ZDIJZ v delu, v katerem izvaja javno službo, kar predstavlja glavnino dejavnosti organa, ne pa tudi v delu, v katerem opravlja zasebnopravno oziroma gospodarsko dejavnost, saj je v tem delu podvržen tržnim zakonitostim in tržnemu delovanju. Kljub temu Pooblaščenec ne more mimo dejstva, da ima organ status javnega podjetja (ter s tem osebe javnega prava), osebe javnega prava pa so skladno s 1. členom ZDIJZ v celoti zavezanke za posredovanje informacij javnega značaja. Javno podjetje kot oseba javnega prava je namreč zavezanec po ZDIJZ na vseh področjih, ki so kakorkoli povezana z javnopravnim delovanjem oziroma se nanašajo na dejavnosti, ki se izvajajo v javnem interesu ter so regulirane z javnopravnimi predpisi, ki zavezujejo organ. Postopek dostopa do informacij javnega značaja je namreč v najširšem pomenu besede namenjen pridobivanju informacij, ki so v kakršnikoli povezavi z javnopravnim delovanjem, oblastnim delovanjem organov zavezancev.

Kot je že bilo ugotovljeno, delovno področje organa temelji na ZGJS, ki kot eno izmed oblik gospodarskih javnih služb določa tudi javno podjetje. Izbirne lokalne gospodarske javne službe, ki jih izvaja organ: dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina, dobave zemeljskega plina tarifnim odjemalcem ter dejavnost distribucije toplote za daljinsko ogrevanje, pa so določene v že omenjenem 31.a členu ter 33. členu EZ. 

Bistvena funkcija ZDIJZ je ravno nadzorna funkcija, ki javnosti omogoča, da izvaja nadzor nad porabo javnih sredstev in nad izvajanjem javnih funkcij. Za učinkovito izvajanje te funkcije ZDIJZ pa je v konkretnem primeru bistvenega pomena, da se javnost seznani, na kakšen način organ upravlja s sredstvi in objekti, ki so primarno namenjeni prav izvajanju javne službe in jih je na organ prenesla lokalna skupnost z namenom zagotavljanja izvajanje javne službe. Le na opisan način je omogočeno doseganje namena nadzora javnosti, ki naj bi ga institut transparentnosti zasledoval, to pa je spodbujanje oziroma zagotavljanje smotrne porabe javnih sredstev in učinkovito izvajanje javnih funkcij. Vsaka pravna oseba javnega prava (tudi javno podjetje) se mora zaradi vsega navedenega še dodatno zavedati, da je njegova svoboda (predvsem v delu, kjer se tržno delovanje prepleta z javnopravnimi nalogami) omejena ravno zaradi zahteve po transparentnosti delovanja. Glede na to, da se pravzaprav vse tržne dejavnosti, razen dejavnosti razpolaganja s počitniškimi kapacitetami, navezujejo na dejavnost izvajanja gospodarske javne službe, Pooblaščenec ugotavlja, da za zahtevane informacije ni mogoče trditi, da se nanašajo zgolj na tržno dejavnost organa in jih kot takih izvzeti iz pravice glede prostega dostopa do javnih informacij. Iz navedenega razloga je Pooblaščenec zavzel stališče, da je organ zavezanec v celoti tudi v delu, ki se nanaša na zahtevane informacije. 

5. Obstoj zahtevanih dokumentov in izpolnjevanje pogojev za informacijo javnega značaja

Pooblaščenec je v nadaljevanju ugotavljal, ali pri organu (za katerega je zgoraj ugotovil, da je zavezanec za posredovanje informacij po ZDIJZ) obstajajo dokumenti, ki jih zahteva prosilec in ali ti dokumenti izpolnjujejo vse zakonske kriterije za informacijo javnega značaja. Pooblaščenec je torej preverjal, ali gre za informacije, ki se nanašajo na opravljanje zgoraj opisanih javnopravnih nalog organa, ali pa gre za informacije, ki se nanašajo (izključno) na opravljanje tržne dejavnosti. Opravljanje obvezne gospodarske javne službe (oziroma drugih javnopravnih nalog) je namreč natančno regulirano z zakoni in predpisi lokalnih skupnosti, izvajanje tržnih dejavnosti pa ni predmet tovrstne regulacije. Organ se v izpodbijani odločbi št. 37-3000-I-001695/2011, z dne 14.10.2011 ni skliceval, da bi se zahtevani dokumenti nanašali na izvajanje nalog, ki niso del aktivnosti gospodarskih javnih služb, ki jih izvaja organ. Organ se v odločbi, kot je pojasnjeno v točki 1 te odločbe, ni opredelil niti do tega, kateri dokumenti so predmet zahteve prosilca. Zahteva prosilca je postavljena jasno in nedvoumno. Iz dokumentacije, ki jo je organ posredoval Pooblaščencu, je tako nedvoumno mogoče razbrati, da so predmet zahteve naslednji dokumenti:

• naročila po pogodbi s fakturami za mesece dec. 2010, jan. 2011, feb. 2011, mar. 2011, apr. 2011, maj 2011, jun. 2011, jul. 2011, avg. 2011 in sept. 2011 za Telekom za storitve mobilne telefonije – točka 2 zahteve,
• naročila po pogodbi s fakturami za mesece dec. 2010, jan. 2011, feb. 2011, mar. 2011, apr. 2011, maj 2011, jun. 2011, jul. 2011, avg. 2011 in sept. 2011 za Telekom za storitve stacionarne telefonije  – točka 2 zahteve,
• Pogodba o komercialnem naročniškem razmerju za storitev Centreks št. 98-2002/LJ-CTX z dne 20.05.2002 – točka 1 in 3,
• Pogodba o poslovnem sodelovanju št. 1159/DŽ-08 (575-P/2008) z dne 01.12.2008 – točka 1,
• Sklep o oddaji javnega naročila št. VOD-27-01/02, z dne 15. 5. 2002 s prilogo za storitev Centreks – točka 1 in 3 zahteve.

Po pregledu relevantnih pravnih podlag in druge dostopne dokumentacije ter oceni trditev strank postopka Pooblaščenec ugotavlja, da gre pri zahtevanih dokumentih dejansko za javnopravno sfero delovanja organa, ne glede na to, da bi lahko storitve stacionarne in mobilne telefonije organ v praksi v minimalnem delu uporabljal tudi za majhen del svojih tržnih dejavnosti. To dokazuje dejstvo, da je samo pogodbeno razmerje v primeru pogodbe za storitev Centreks sklenjeno na podlagi takrat veljavnega Zakona o javnih naročilih (Ur. l. RS, št. 39/00, v nadaljevanju, v nadaljevanju ZJN-1). V skladu s 3. členom ZJN-1 so naročniki, ki morajo ravnati v skladu z ZJN-1, med drugimi tudi druge pravne osebe, ki jih ustanovi neposredni ali posredni uporabnik proračuna, s posebnim namenom zadovoljevanja potreb v splošnem interesu in v katere lahko neposredni ali posredni uporabnik proračuna imenuje najmanj polovico članov uprave ali nadzornega odbora ter javna podjetja in njegove povezane družbe, v katerih ima neposredni ali posredni uporabnik proračuna ali drug naročnik po ZJN-1 večinski delež osnovnega kapitala ali nadzoruje večino glasov, povezanih z delnicami ali deleži, ki jih je izdalo podjetje ali lahko imenujejo več kot polovico članov uprave ali nadzornega sveta podjetja. Pogodbeno razmerje v primeru pogodbe o poslovnem sodelovanju s podjetjem Mobitel d.d., je bilo po navedbah organa sicer sklenjeno brez javnega naročila, vendar pa Pooblaščenec v zvezi s tem ugotavlja, da takrat veljavni Zakon o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Ur. l. RS, št. 128/06 in 16/08, v nadaljevanju, v nadaljevanju ZJNVETPS) v 3. členu določa, da so naročniki, ki morajo ravnati v skladu z ZJNVETPS med drugimi tudi druge osebe javnega prava. To so pravne osebe: ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti, ki so v splošnem interesu in ki nimajo industrijskega ali poslovnega značaja, in so v višini več kot 50% financirana iz sredstev organov Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti ali drugih oseb javnega prava ali ti organi opravljajo nadzor nad poslovanjem take osebe ali ki imajo upravljavski ali nadzorni odbor, katerega več kakor polovico članov imenujejo organi Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti ali druge osebe javnega prava. Po teh navedbah bi med naročnike, ki so dolžni ravnati po ZJNVETPS v zvezi z navedenim naročilom, štel tudi organ.

Na podlagi navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da gre pri vseh zahtevanih dokumentih za informacije, ki se ne nanašajo izključno na izvajanje tržne dejavnosti, saj gre za informacije, ki se nanašajo na uporabo stacionarne in mobilne telefonije, brez katere organ sploh ne bi mogel izvajati svojih javnopravnih nalog, zato dokumentov ne moremo izključiti iz režima dostopa do informacij javnega značaja. Izhajajoč iz navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da gre pri zahtevanih informacijah nedvomno za informacije, ki spadajo v delovno področje organa v smislu 4. čl. ZDIJZ in kot take izpolnjujejo tudi vse ostale kriterije za obstoj informacij javnega značaja (organ z njimi razpolaga in se nahajajo v materializirani obliki). Pooblaščenec je zato v nadaljevanju presojal, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja, ali pa je podana katera izmed zakonskih izjem, zaradi katere se dostop do teh informacij lahko zavrne.

6. Presoja izjem od prostega dostopa po 6. členu ZDIJZ

Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli v ZDIJZ določeno izjemo od prostega dostopa, iz prvega odstavka 6. člena. V omenjenem odstavku ZDIJZ taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije. Pooblaščenec je zato moral v nadaljevanju presoditi, ali gre pri dokumentih, ki jih je zahteval prosilec, za prosto dostopne informacije ali pa je podana katera od izjem od prostega dostopa.

6.1. Izjema poslovne skrivnosti

Organ se je v izpodbijani odločbi pri zavrnitvi dostopa skliceval na izjemo iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, po katerem je izjema od prosto dostopnih informacij podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Zato se je Pooblaščenec v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali zahtevane informacije, do katerih je organ prosilcu zavrnil dostop in so predmet presoje Pooblaščenca, predstavljajo zatrjevano izjemo.

Po 39. členu ZGD-1 je poslovna skrivnost opredeljena kot podatek, ki ga določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 39. člena ZGD-1). Ne glede na to pa se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (drugi odstavek 39. člena ZGD-1). Poleg tega Pooblaščenec opozarja, da ZGD-1 v tretjem odstavku 39. člena izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev. ZGD-1 loči dva kriterija, subjektivnega in objektivnega, glede na to, na kakšni podlagi je prepovedano razkritje poslovne skrivnosti.

Subjektivni kriterij se odraža v tem, da upravičenec sam, s svojim aktom in s svojo voljo, označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Za opredelitev poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju ni pomembno, kakšen pomen imajo ti podatki objektivno za družbo, temveč subjektivna odločitev družbe, da hoče zavarovati določen podatek kot poslovno skrivnost. Za izpolnitev tega kriterija mora biti podana izrecna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Ta odredba je lahko dana v splošnem aktu (npr. v pravilniku o poslovni skrivnosti), lahko pa je tudi posamična, v obliki posameznega sklepa ali določila v pogodbi. Zaradi določnosti in preprečevanja nejasnosti mora biti odredba pisna, z njo pa morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati.  S pisnim sklepom mora družba določiti tudi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (1. odst. 40. čl. ZGD-1). Tem zahtevam pa je potrebno dodati tudi zahtevo, ki velja za vse normativne akte. Odredba ne sme veljati za nazaj. Kar pomeni, da so lahko kršitve poslovne skrivnosti samo tista dejanja, ki so bila kot taka določena že v času, ko je odredba veljala.

Ključna vprašanja za presojo pravilnosti izpodbijane odločbe z vidika aplikacije izjeme varstva poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju so v konkretnem primeru:

• obstoj in veljavnost sklepa o poslovni skrivnosti,
• ali sklep o poslovni skrivnosti zajema zahtevane dokumente oziroma katere podatke iz zahtevane dokumentacije zajema in
• ali so med zahtevanimi dokumenti, ki so zajeti s sklepom o poslovni skrivnosti, tudi dokumenti in podatki, ki jih ni mogoče razglasiti za poslovno skrivnost, ker so javni po zakonu, zaradi česar ne predstavljajo izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja.

Pooblaščenec ugotavlja, da je v konkretnem primeru izpolnjen subjektivni kriterij za obstoj poslovne skrivnosti za vse zahtevane dokumente, razen za dokument Sklep o oddaji javnega naročila št. VOD-27-01/02, z dne 15. 5. 2002. Pooblaščenec ob tem ugotavlja, da noben izmed zahtevanih dokumentov sicer ni vidno označen s kakršnokoli oznako na samem dokumentu, iz katere bi izhajalo, da gre za poslovno skrivnost. Po pregledu zahtevane dokumentacije pa Pooblaščenec ugotavlja, da vsebujeta obe pogodbi določili o tem, da predstavlja pogodba oziroma dokumentacija, ki se nanjo nanaša, poslovno skrivnost družbe. Tako vsebuje Pogodba o komercialnem naročniškem razmerju za storitev Centreks št. 98-2002/LJ-CTX z dne 20.05.2002 v 9. členu določilo, da predstavlja vsa dokumentacija, ki se nanaša na to pogodbo, poslovno skrivnost. Pogodba o poslovnem sodelovanju št. 575-P/2008 pa v 12. členu določa, da predstavlja ta pogodba poslovno skrivnost. Organ je Pooblaščencu skupaj z ostalo dokumentacijo posredoval tudi Sklep o poslovni skrivnosti z dne 6. 10. 2010, s katerim je organ določil, da so Pogodba o komercialnem naročniškem razmerju za storitev Centreks št. 98-2002/LJ-CTX z dne 20.05.2002 ter vsi dokumenti v zvezi z njo poslovna skrivnost družbe. Prav tako je organ Pooblaščencu posredoval Sklep o poslovni skrivnosti z dne 6. 10. 2010, s katerim je določil, da so Pogodba o poslovnem sodelovanju št. 575-P/2008 z dne 01.12.2008 ter vsi dokumenti v zvezi z njo poslovna skrivnost družbe. V zvezi s tem je organ na ogledu in camera pojasnil, da so vsi zahtevani dokumenti shranjeni kot poslovna dokumentacija in varovani kot poslovna skrivnost ter, da do njih nimajo dostopa vsi zaposleni, ampak dostopajo do teh dokumentov zgolj tisti zaposleni, ki dokumente potrebujejo v zvezi s svojim delom ter da so vsi zaposleni seznanjeni s pravilnikom o varovanju osebnih podatkov in pravilnikom o varovanju poslovnih skrivnosti (slednji je v fazi noveliranja), ki veljata za vso dokumentacijo in, s katerim je določen način varovanja in ravnanja z dokumenti.

V odgovoru Pooblaščencu z dne 23.01.2012 pa je tudi stranski udeleženec Telekom Slovenija d.d. navedel, kot je pojasnjeno v točki 3 te odločbe, da predstavljajo zahtevani dokumenti poslovno skrivnost tudi za družbo Telekom Slovenije d.d. kot drugo pogodbeno stranko, in sicer predstavljajo poslovno skrivnosti naslednji zahtevani dokumenti: 

• Pogodba o komercialnem naročniškem razmerju za storitev Centreks št. 98-2002/LJ-CTX z dne 20.05.2002; 
• Pogodba o poslovnem sodelovanju št. 1159/DŽ-08 z dne 01.12.2008 ter 
• fakture za opravljene storitve v letu 2011 na podlagi v predhodnih dveh alinejah navedenih dveh pogodb, na podlagi katerih je organ poravnal svoje obveznosti za storitve mobilne in stacionarne telefonije.

Telekom Slovenije d.d. v svojem odgovoru Pooblaščencu ni posredoval nobenega sklepa, s katerim bi bil kateri izmed navedenih dokumentov opredeljen kot poslovna skrivnost.

Za dokument Sklep o oddaji javnega naročila št. VOD-27-01/02, z dne 15. 5. 2002 s prilogo za storitev Centreks pa Pooblaščenec ugotavlja, da ni bil niti s sklepom niti kako drugače opredeljen kot poslovna skrivnost in da že po svoji naravi, glede na to, da gre za dokumentacijo organa o oddaji javnega naročila, ne more predstavljati dokumenta, ki bi bil kot poslovna skrivnost varovan na podlagi subjektivnega ali objektivnega kriterija po 39. členu ZGD-1. Glede tega dokumenta Pooblaščenec tako ugotavlja, da gre v celoti za prosto dostopno informacijo javnega značaja.

Ob preučitvi ostalih dokumentov, ki so predmet zahteve prosilca, je Pooblaščenec ugotovil, da kriterije za obstoj poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju na podlagi prvega odstavka 39. člena ZGD-1 izpolnjujejo naslednji dokumenti: Pogodba o komercialnem naročniškem razmerju za storitev Centreks št. 98-2002/LJ-CTX z dne 20.05.2002, Pogodba o poslovnem sodelovanju št. 1159/DŽ-08 z dne 01.12.2008 ter fakture za opravljene storitve v letu 2011 na podlagi navedenih dveh pogodb, na podlagi katerih je organ poravnal svoje obveznosti za storitve mobilne in stacionarne telefonije.

Kot je navedeno zgoraj, vsebuje Pogodba o komercialnem naročniškem razmerju za storitev Centreks št. 98-2002/LJ-CTX z dne 20.05.2002 v 9. členu ustrezno določilo glede varstva poslovne skrivnosti. Prav tako vsebuje pogodba o poslovnem sodelovanju št. 575-P/2008 v 12. členu ustrezno določilo glede varstva poslovne skrivnosti. Z navedenima določiloma je, tako za obe pogodbi, kot tudi za fakture za opravljene storitve v letu 2011 na podlagi Pogodbe o komercialnem naročniškem razmerju za storitev Centreks, izpolnjen formalni kriterij opredelitve poslovne skrivnosti s klavzulo v pogodbi. Pooblaščenec namreč ugotavlja, da navedeni klavzuli dovolj natančno identificirata podatke oz. dokumente, na katere se nanašata, v tem primeru obe pogodbi in v primeru Pogodbe o komercialnem naročniškem razmerju za storitev Centreks tudi fakture za opravljene storitve v letu 2011 na podlagi navedene pogodbe, saj je nedvomno mogoče razumeti, da fakture sodijo pod vsebino besedila »vsa dokumentacija, ki se nanaša na to pogodbo«. 

Nadalje Pooblaščenec ugotavlja, da je s Sklepom o poslovni skrivnosti z dne 6. 10. 2010, s katerim je organ določil, da so Pogodba o poslovnem sodelovanju št. 575-P/2008 z dne 01.12.2008 ter vsi dokumenti v zvezi z njo poslovna skrivnost družbe izpolnjen subjektivni kriterij za obstoj poslovne skrivnosti tudi za fakture za opravljene storitve v letu 2011 na podlagi Pogodbe o poslovnem sodelovanju št. 1159/DŽ-08. Pooblaščenec ugotavlja, da tudi sklep dovolj natančno identificira podatke oz. dokumente, na katere se nanaša, v tem primeru fakture za opravljene storitve v letu 2011 na podlagi navedene pogodbe, saj je nedvomno mogoče razumeti, da fakture sodijo pod vsebino besedila »dokumenti v zvezi s pogodbo«.

Pooblaščenec je v nadaljevanju za navedene dokumente, ki izpolnjujejo formalne pogoje za obstoj poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju, preveril, ali v konkretnem primeru pridejo v poštev določbe tretjega odstavka 39. člena ZGD-1, po katerem se kot poslovna skrivnost ne morejo označiti tisti podatki, ki so po zakonu javni. Navedena določba velja tako v primeru subjektivnega, kot objektivnega kriterija obstoja poslovne skrivnosti. Gre za t.i. absolutno javne podatke, tj. podatke, na katerih razkritje volja »prizadetega« poslovnega subjekta nima vpliva. Navedena določba velja tako v primeru subjektivnega kriterija, kot tudi objektivnega kriterija, torej, da se za poslovno skrivnost niti po subjektivnem niti po objektivnem kriteriju ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. V zvezi s tem je pomembno:

• določilo drugega odstavka 27. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Ur. l. RS, št. 72/11, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju, v nadaljevanju ZJNVETPS), iz katerega izhaja, da so javni podatki: količina iz specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe, v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe pa tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril;
• določilo ZDIJZ, ki v tretjem odstavku 6. člena določa, da se ne glede na obstoj izjeme varstva poslovne skrivnosti dostop do informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev.

Glede na to, da pogodba o poslovnem sodelovanju s podjetjem Mobitel d.d. ni bila sklenjena po postopku javnega naročila Pooblaščenec ugotavlja najprej, da navedene določbe ZJNVETPS ne pridejo v poštev. Drugo pogodbo, in sicer Pogodbo o komercialnem naročniškem razmerju za storitev Centreks št. 98-2002/LJ-CTX z dne 20.05.2002, pa je organ sklenil v okviru postopka javnega naročila po ZJN-1, kot je pojasnjeno zgoraj v točki 5 te odločbe. V zvezi s tem Pooblaščenec opozarja tudi na to, da ZJN-1, poleg ZDIJZ, določa načelo transparentnosti porabe javnih sredstev, in sicer v 6. členu. ZJN-1 sicer ne vsebuje izrecnih določb o javnosti določenih podatkov iz postopkov javnega naročanja (kot to npr. ureja sedaj veljavni ZJN-1 v 22. členu), zato zahtevani podatki niso javni zgolj na podlagi ZJNVETPS oz. ZJN-1. Pooblaščenec zato ugotavlja, da izpolnjujejo zakonske zahteve za obstoj poslovne skrivnosti, naslednji dokumenti: Pogodba o komercialnem naročniškem razmerju za storitev Centreks št. 98-2002/LJ-CTX z dne 20.05.2002, Pogodba o poslovnem sodelovanju št. 1159/DŽ-08 z dne 01.12.2008 ter fakture za opravljene storitve v letu 2011 na podlagi zgoraj navedenih dveh pogodb, na podlagi katerih je organ poravnal svoje obveznosti za storitve mobilne in stacionarne telefonije.
Pooblaščenec pa je v konkretnem primeru preverjal tudi, ali so izpolnjeni pogoji iz 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se ne glede na obstoj izjeme varstva poslovne skrivnosti dostop do informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev. Organ je na ogledu in camera dne 19.01.2012 Pooblaščencu pojasnil, da ne prejema sredstev iz državnega proračuna, in da opravljanje javne službe plačujejo posamezniki. Iz teh sredstev – torej iz sredstev, vplačanih s strani posameznikov za namen opravljanja javne službe, organ v pretežnem delu tudi plačuje storitve fiksne in mobilne telefonije.

Ker ZDIJZ ne vsebuje definicije javnih sredstev, se je Pooblaščenec pri opredelitvi pojma javnih sredstev oprl na določbe Zakona o računskem sodišču (Uradni list RS, št. 11/2001 in 20/2006-ZNOJF-1, v nadaljevanju ZRacS-1). ZRacS-1 namreč v prvem odstavku 20. člena določa, da Računsko sodišče revidira poslovanje uporabnikov javnih sredstev, iz petega odstavka istega člena, ki določa, kdo so uporabniki javnih sredstev po ZRacS-1, pa je moč razbrati, katera sredstva predstavljajo javna sredstva. Peti odstavek 20. člena ZRacS-1 določa, da je po ZRacS-1 uporabnik javnih sredstev: 1. pravna oseba javnega prava ali njena enota; 2. pravna oseba zasebnega prava, če zanjo velja vsaj eno od naslednjega:

• da je prejela pomoč iz proračuna Evropske unije, državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti;
• da izvaja javno službo ali zagotavlja javne dobrine na podlagi koncesije;
• da je gospodarska družba, banka ali zavarovalnica, v kateri imata država in lokalna skupnost večinski delež. Iz navedene določbe ZRacS-1 izhaja, da spada med uporabnike javnih sredstev vsaka oseba (pravna ali fizična), če izvaja javno službo.

Kot je bilo že pojasnjeno, se dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina in dobave zemeljskega plina tarifnim odjemalcem ter distribucije toplote za daljinsko ogrevanje izvajata kot javni službi. Organ je torej v delu, ko izvaja te dejavnosti kot javno službo, uporabnik javnih sredstev. Iz določbe petega odstavka 20. člena ZRacS-1 izhaja logičen sklep, da pojem javnih sredstev ne zajema zgolj proračunskih sredstev, pač pa tudi sredstva, ki jih izvajalec javne službe za izvajanje javne službe pridobi iz drugih virov. Do istega zaključka pridemo tudi tako z jezikovno razlago, kot tudi z logično razlago (argumentum a contrario) 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Zakonodajalec je namreč zapisal, da se dostop do informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev in ne, da se dostop dovoli, če gre (zgolj) za porabo proračunskih sredstev. Če bi zakonodajalec želel določiti dostop zgolj do tistih informacij, ki so vezana na porabo proračunskih sredstev, bi to nedvomno izrecno zapisal, a tega ni storil. Zaradi tega je po oceni Pooblaščenca potrebno pojem javna sredstva iz 1. alineje tretjega odstavka 6. člena razumeti širše, in ga nikakor ne enačiti s pojmom proračunska sredstva. V konkretnem primeru gre za porabo sredstev, ki so jih uporabniki plačali za javno službo (dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina in dobave zemeljskega plina tarifnim odjemalcem ter distribucije toplote za daljinsko ogrevanje), ki ju po zakonu izvaja organ. Pooblaščenec je ugotovil, da organ, na podlagi pravnih aktov, ki opredeljujejo njegovo delovno področje, nima pravne podlage, po kateri bi lahko izvajal te dejavnosti kot tržne, gospodarske dejavnosti. Dejavnost organa torej pomeni le eno obliko izvajanja ene izmed javnih služb, ki se financira s prispevki oz. plačili uporabnikov.

Glede na navedeno in glede na to, da je organ na ogledu in camera tudi sam navedel, da je prejete račune v pretežnem delu plačal iz sredstev, ki jih je prejel za opravljanje javne službe, Pooblaščenec ugotavlja, da podatki o zneskih, ki jih je organ v letu 2011 plačal za storitve mobilne in fiksne telefonije, in podatek o obveznostih organa ter družbe Telekom Slovenije d.d., ki izhajajo iz zahtevanih dokumentov, ki predstavljajo pravno podlago za navedene fakture, nedvomno predstavljajo podatke o porabi javnih sredstev. 

Podatke o porabi javnih sredstev predstavljajo tudi: podatek o vrednosti Pogodbe o komercialnem naročniškem razmerju za storitev Centreks št. 98-2002/LJ-CTX z dne 20.05.2002, ki ga je posredno mogoče razbrati iz Prilog št. 1, 2 in 3 k Pogodbi o komercialnem naročniškem razmerju za storitev Centreks št. 98-2002/LJ-CTX z dne 20.05.2002, v obravnavanem primeru pa je treba zagotoviti tudi dostop do členov pogodbe, iz katerih izhaja, kaj je predmet pogodbe in njeno trajanje (1., 2., 3. in 12. člen in Priloga št. 1 k Splošnim pogojem za opravljanje storitve Centreks), na podlagi česa mora izvajalec ta predmet izvesti (3. člen) in kakšne so obveznosti obeh strank (4., 5. in 6. člen pogodbe). Prav tako je v obravnavanem primeru treba zagotoviti tudi dostop do členov Pogodbe o poslovnem sodelovanju št. 1159/DŽ-08 (575-P/2008) z dne 01.12.2008, iz katerih izhaja, kaj je predmet pogodbe in njeno trajanje (1., 2., 3., 11. in 14. člen), na podlagi česa mora izvajalec ta predmet izvesti (3. člen) in kakšne so obveznosti obeh strank (4., 5., 6., 7., 8., 9. in 10. člen pogodbe). 

Le na podlagi vseh teh informacij je možno presoditi, ali je organ zakonito in gospodarno porabil javna sredstva, kar je namen 1. alineje 3. odstavka 6. čl. ZDIJZ. Na ta način se odraža nadzorna funkcija pravice dostopa do informacij javnega značaja, ki se tudi v teoriji navaja kot ena njenih temeljnih funkcij (glej tudi Komentar zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič et al., Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005). V zvezi s tem se je treba zavedati, da je sklepanje pogodbe z organom javnega sektorja specifično predvsem v tem, da gre za porabo javnih sredstev, zato je nadzor javnosti na tem področju izrednega pomena. Nadzor širše javnosti je namreč potreben vedno in vselej, ko gre za porabo javnih sredstev. Temu je namenjen tudi tretji odstavek 6. člena ZDIJZ kot institut nadzora, ki omogoča vsem, da se lahko seznanijo s podatki o porabi javnih sredstev.

Pooblaščenec je tako ugotovil, da podatki o pogodbenih strankah ter podatki iz 1., 2., 3., 4., 5., 6.  in 12. člena Pogodbe o komercialnem naročniškem razmerju za storitev Centreks št. 98-2002/LJ-CTX z dne 20.05.2002 ter Priloge št. 1, 2 in 3 k Pogodbi o komercialnem naročniškem razmerju za storitev Centreks št. 98-2002/LJ-CTX z dne 20.05.2002 in Priloga št. 1 k Splošnim pogojem za opravljanje storitve Centreks predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja, ker je ne glede na podano izjemo poslovne skrivnosti iz 2. tč. prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ, dostop do informacij o porabi javnih sredstev treba dovoliti na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. čl. ZDIJZ. 

Prav tako je Pooblaščenec ugotovil, da predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja podatki o pogodbenih strankah ter podatki iz 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7., 8., 9., 10., 11. in 14. člena Pogodbe o poslovnem sodelovanju št. 1159/DŽ-08 (575-P/2008) z dne 01.12.2008, ker je ne glede na podano izjemo iz 2. tč. prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ, dostop do informacij o porabi javnih sredstev treba dovoliti na podlagi tretjega odstavka 6. čl. ZDIJZ.

7. Ostale izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja

Pooblaščenec je po uradni dolžnosti, na podlagi drugega odstavka 247. člena ZUP, izvedel preizkus,  ali je v konkretnem primeru podana še katera izmed drugih izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. 

Pooblaščenec je tako ugotovil, da vsebujejo vsi zahtevani dokumenti v delu tudi osebne podatke, ki bi lahko predstavljali izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja, in sicer: 

• vsebuje Pogodba o komercialnem naročniškem razmerju za storitev Centreks št. 98-2002/LJ-CTX z dne 20.05.2002 v uvodnem delu na prvi strani ter na peti strani pogodbe podatek o imenu in priimku ter na peti strani tudi podpise zastopnikov organa in izvajalca, v členu 6 podatek o imenu in priimku osebe, odgovorne za koordinacijo in izvajanje priključitve na strani naročnika ter v členu 10 imena in priimke ter stacionarne in mobilne telefonske številke oseb, odgovornih za izvajanje pogodbenih obveznosti na strani obeh pogodbenih strank; 
• prav tako vsebuje Pogodba o poslovnem sodelovanju št. 1159/DŽ-08 (575-P/2008) z dne 01.12.2008 v uvodnem delu na prvi strani pogodbe ter na tretji in četrti strani pogodbe podatke o imenu in priimku ter na tretji in četrti strani tudi podpise direktorjev kot zakonitih zastopnikov javnih podjetij ter Javnega holding Ljubljana d.o.o. in izvajalca ter v 3. členu podatek o imenu in priimku, številki mobilnega telefona in elektronskem naslovu osebe izvajalca zadolžene za sodelovanje z naročniki; 
• fakture za opravljene storitve mobilne telefonije v letu 2011, pa vsebujejo: na prvi strani naročila pri vsaki fakturi ime in priimek kontaktne osebe organa, njen elektronski naslov ter telefonsko številko kontaktne osebe organa ter na preostalih straneh specifikacije mobilne telefonske številke zaposlenih pri organu; 
• fakture za opravljene storitve v letu 2011 za storitve stacionarne telefonije pa vsebujejo na prvi strani naročila pri vsaki fakturi ime in priimek kontaktne osebe organa, njen elektronski naslov ter telefonsko številko kontaktne osebe organa ter na preostalih straneh specifikacije vsake fakture telefonske številke zaposlenih pri organu, ki so razvidne iz rubrike 'oznaka' v tabeli specifikacije računa na vsaki fakturi.

Pooblaščenec je zato presojal, ali je za katerega izmed teh dokumentov podana izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov in tako napoti na uporabo Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007-uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1). 

Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1). Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek. Upoštevaje zgoraj navedeno definicijo osebnega podatka gre ugotoviti, da so podatki o osebnem imenu, priimku in podpisu posameznika, ki se nahajajo v dokumentih, ki jih zahteva prosilec, podatki, pri katerih gre lahko za varovane osebne podatke. Gre namreč za podatke, ki se nanašajo na posameznika v smislu 1. točke drugega odstavka 6. člena ZVOP-1.

Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu (javni sektor) ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. Že iz določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pa izhaja, da nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno, kar velja tudi za razkritje v okviru izvrševanja pravice dostopa do informacij javnega značaja.

Kot varovanih osebnih podatkov ni mogoče šteti imena, priimka in podpisa zakonitih zastopnikov gospodarskih družb, za katere je vpis v javni register obvezen. Med te podatke sodijo naslednji podatki, navedeni v Pogodbi o poslovnem sodelovanju št. 1159/DŽ-08 (575-P/2008) z dne 01.12.2008: v uvodnem delu na prvi strani pogodbe ter na tretji in četrti strani pogodbe navedeni podatki o imenu in priimku ter na tretji in četrti strani navedeni podpisi direktorjev kot zakonitih zastopnikov javnih podjetij ter Javnega holding Ljubljana d.o.o. in izvajalca. Prav tako med te podatke sodijo naslednji podatki, navedeni v Pogodbi o komercialnem naročniškem razmerju za storitev Centreks št. 98-2002/LJ-CTX z dne 20.05.2002: v uvodnem delu na prvi strani ter na peti strani pogodbe podatki o imenu in priimku ter na peti strani tudi podpisi zastopnikov organa in izvajalca. Navedeni podatki so javni v skladu z določbami ZGD-1, ZPRS-1 in ZSReg. Obvezen vpis družbe v sodni register izhaja že iz 43. člena ZGD-1, ki določa, da se v register vpisujejo podatki o družbi, za katere to določa zakon. 4. člen ZSReg tako določa podatke, ki se vpišejo v sodni register. Temeljno načelo javnosti registrskega prava je nadalje izpeljano v 7. členu ZSReg, ki v prvem odstavku določa, da je sodni register javna knjiga. Javnost podatkov, vpisanih v glavno knjigo sodnega registra, se zagotavlja tako, da mora biti vsakomur prek spletnih strani agencije omogočen brezplačen vpogled v podatke, ki so o posameznem subjektu vpisani v sodni register ter z izstavitvijo izpisov iz sodnega registra po 48. členu ZSReg. Prav tako se zagotavlja javnost vsebine listin, na katerih temeljijo vpisi v sodni register, ali ki so bile zaradi javne objave predložene sodnemu registru (tretji odstavek 7. člena ZSReg). Iz povzetih določb ZSReg izhaja, da so vsi v sodni register vpisani podatki javni. Ker jih sme vsakdo pregledovati, so vsi ti podatki javnosti prosto dostopni in na podlagi navedenega ne morejo uživati posebne zaščite po ZVOP-1. Navedeni podatki torej ne predstavljajo kategorije t.i. varovanih osebnih podatkov. Razlog je v tem, da pravni red tovrstne podatke (kamor spadajo tudi identifikacijski podatki oseb, kot sta ime in priimek ter podpis, pooblaščenih za zastopanje subjekta vpisa) v interesu pravne varnosti oziroma varnosti pravnega prometa opredeljuje kot javne, kot je bilo to že pojasnjeno zgoraj. 

Pooblaščenec obenem ugotavlja, da za obdelavo naslednjih osebnih podatkov in za njihovo posredovanje javnosti ni pravne podlage v smislu 8. in 9. čl. ZVOP-1, zato ti podatki predstavljajo varovane osebne podatke in s tem izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ:

1. v Pogodbi o komercialnem naročniškem razmerju za storitev Centreks št. 98-2002/LJ-CTX z dne 20.05.2002 v členu 6 navedeni podatek o imenu in priimku osebe, odgovorne za koordinacijo in izvajanje priključitve na strani naročnika ter v členu 10 navedeni imena in priimki ter stacionarne in mobilne telefonske številke oseb, odgovornih za izvajanje pogodbenih obveznosti na strani obeh pogodbenih strank;
2. v Pogodbi o poslovnem sodelovanju št. 1159/DŽ-08 (575-P/2008) z dne 01.12.2008 v 3. členu navedeni podatek o imenu in priimku, številki mobilnega telefona in elektronskem naslovu osebe izvajalca zadolžene za sodelovanje z naročniki;
3. v vseh fakturah za opravljene storitve mobilne telefonije v letu 2011, pri vsaki fakturi na prvi strani naročila navedeno ime in priimek kontaktne osebe organa, njen elektronski naslov ter telefonska številka kontaktne osebe organa ter na preostalih straneh vsake fakture specifikacije mobilnih telefonskih številk zaposlenih pri organu; 
4. v vseh fakturah za opravljene storitve v letu 2011 za storitve stacionarne telefonije, pri vsaki fakturi na prvi strani naročila navedeno ime in priimek kontaktne osebe organa, njen elektronski naslov ter telefonska številko kontaktne osebe organa ter na preostalih straneh specifikacije vsake fakture telefonske številke zaposlenih pri organu, ki so razvidne iz rubrike 'oznaka' v tabeli specifikacije računa na vsaki fakturi.

Po pregledu dokumentov Pooblaščenec obenem zaključuje, da navedeni dokumenti ne vsebujejo drugih podatkov, ki bi predstavljali izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prav tako pa Pooblaščenec po pregledu dokumentov ni ugotovil, da bi navedene tri priloge vsebovale druge podatke, ki bi predstavljali izjemo od prostega dostopa po 6. členu ZDIJZ.

Glede na ugotovljen obstoj varovanih osebnih podatkov in poslovne skrivnosti, ki so vsebovani v zahtevani dokumentaciji, je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilcu omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov. 7. člen ZDIJZ določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje osebne podatke in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino oziroma mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta. Gre za institut t. i. delnega dostopa. Z delnim dostopom je tako možno zagotoviti, da se s posredovanjem zahtevane informacije javnega značaja ne krši določb ZVOP-1 oz. ZDIJZ.

Pooblaščenec je ugotovil, da nekateri v zahtevani dokumentaciji vsebovani podatki predstavljajo poslovne skrivnosti, katerih razkritje bi pomenilo kršitev v skladu z ZGD-1 ter osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z ZVOP-1. Pooblaščenec ocenjuje, da se v obravnavanem primeru z izvedbo instituta delnega dostopa, torej z izbrisom osebnih podatkov oz. poslovnih skrivnosti, ki v skladu z zgornjimi ugotovitvami predstavljajo izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja, lahko onemogoči razkritje zaupnih informacij oz. prepreči prepoznavnost in določljivost posameznikov. Varovani podatki, ki so vsebovani v zahtevani dokumentaciji, s tem postanejo anonimizirani, kar pomeni, da je zagotovljena zaupnost oz. je identifikacija posameznika onemogočena, saj se z anonimizacijo izgubi prepoznavnost in določljivost posameznika. Pooblaščenec tako ocenjuje, da je v obravnavanem primeru z institutom delnega dostopa mogoče omogočiti dostop do zahtevanih  dokumentov, ne da bi s tem posegli v varovane poslovne skrivnosti ali osebne podatke.

8. Zaključek

Pooblaščenec je pritožbi prosilca ugodil, saj so bila v postopku prve stopnje nepolno ugotovljena dejstva in storjene bistvene kršitve pravil postopka. Pooblaščenec je na podlagi prvega in drugega odstavka 251. člena ZUP postopek dopolnil, odpravil pomanjkljivosti ter sam zadevo rešil drugače in izdal svojo odločbo. Pooblaščenec je odločil, da je organ dolžan prosilcu omogočiti dostop do zahtevanih informacij javnega značaja, s katerimi organ razpolaga in so po ugotovitvah Pooblaščenca prosto dostopne, in sicer je organ dolžan prosilcu v obliki delnega dostopa posredovati naslednje dokumente, na način, kot je navedeno v izreku te odločbe:

• Pogodbo o komercialnem naročniškem razmerju za storitev Centreks št. 98-2002/LJ-CTX z dne 20.05.2002 v obliki delnega dostopa;
• Pogodbo o poslovnem sodelovanju št. 1159/DŽ-08 (575-P/2008) z dne 01.12.2008 v obliki delnega dostopa ter
• fakture za opravljene storitve v letu 2011 za storitve mobilne telefonije v obliki delnega dostopa,
• fakture za opravljene storitve v letu 2011 za storitve stacionarne telefonije v obliki delnega dostopa,
• Sklep o oddaji javnega naročila št. VOD-27-01/02, z dne 15. 5. 2002 s prilogo (Mnenje z dne 11.06.2002) za storitev Centreks v celoti.

Organ je dolžan to izvršiti v roku enaintridesetih dni od prejema te odločbe. V preostalem delu pa je Pooblaščenec prosilčevo zahtevo zavrnil, ker je ugotovil, da zahtevani dokumenti (deli dokumentov) ne predstavljajo prosto dostopnih informacij javnega značaja.
 
V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010-UPB5; ZUT) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Alenka Jerše, univ. dipl. prav,.

generalna sekretarka

Informacijski pooblaščenec

Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,

pooblaščenka