Prosilec - Agencija RS za okolje
+ -Številka: 090-238/2011/3
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK
Prosilec je zahteval fotokopije risb poplavnih območij občine Medvode v merilu 1:5000. Organ je zahtevo prosilca zavrnil, saj z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Organ je pojasnil, da je zahtevano dokumentacijo res prejel, vendar jo je dne 27.6.2011 posredoval Inštitutu za vode Republike Slovenije, da jo pregleda in poda mnenje o primernosti strokovne podlage in kart razredov poplavne in erozijske nevarnosti z naslovom Hidrološko hidravlična presoja in karte poplavne nevarnosti za območje občine Medvode. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da dokumenti, ki so predmet obravnavane zahteve, pri organu res ne obstajajo, kar pomeni, da »kriterij materializirane oblike« v konkretnem primeru ni bil izpolnjen. Pooblaščenec pa je tudi ugotovil, da bi moral organ zahtevo prosilca, odstopiti pristojnemu organu, skladno z 20. členom ZDIJZ, kar sicer predstavlja pomanjkljivost postopka, ki pa po oceni Pooblaščenca ni bistvena, ker na končno odločitev v zadevi z ničemer ne vpliva. Pooblaščenec torej ni ugotovil bistvenih kršitev postopka, zato v odločbo organa ni posegal in je pritožbo, na podlagi drugega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil.
ODLOČBA
Številka: 090-238/2011/3
Datum: 2. 12. 2011
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2; v nadaljevanju ZDIJZ) in drugega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 - uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………………., (v nadaljevanju prosilec), z dne 28.10.2011 zoper odločbo Agencije RS za okolje, Vojkova 1b, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 09001-63/2011-4 z dne 5. 10. 2011, v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O :
1. Pritožba prosilca zoper odločbo, št. 09001-63/2011-4 z dne 5. 10. 2011, se zavrne.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O B R A Z L O Ž I T E V :
Organ je dne 26. 8. 2011 prejel zahtevo prosilca za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je prosilec navedel, da zahteva fotokopije risb poplavnih območij občine Medvode v merilu 1:5000.
Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 09001-63/2011-4 z dne 5. 10. 2011. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ najprej povzel zahtevo prosilca, nato pa potrdil, da je od občine Medvode z vlogo št. 003-1/06 z dne 17.5.2011 prejel strokovne podlage Hidrološko hidravlična presoja in karte poplavne nevarnosti v občini Medvode, katere sestavni del so tudi risbe poplavnih območij občine Medvode v merilu 1:5000. Organ je nato navedel, da je predmetno dokumentacijo posredoval Inštitutu za vode Republike Slovenije dne 27.6.2011, da na podlagi drugega odstavka 9. člena Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Ur. l. RS, št. 89/2008) pregleda in poda mnenje o primernosti strokovne podlage in kart razredov poplavne in erozijske nevarnosti z naslovom Hidrološko hidravlična presoja in karte poplavne nevarnosti za območje občine Medvode. Inštitut za vode Republike Slovenije do dne izdaje izpodbijane odločbe, predmetne dokumentacije še ni vrnil. Organ tako zatrjuje, da z zahtevanimi dokumenti, ki so predmet zahteve prosilca, trenutno ne razpolaga, zavezanci pa so v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop do že obstoječih informacij. Organ je zaključil, da glede na to, da informacija javnega značaja ne obstaja, je organ zahtevo za dostop do informacije javnega značaja zavrnil, saj niso izpolnjeni pogoji iz 4. člena ZDIJZ.
Pooblaščenec je dne 3. 11. 2011 zoper odločbo, št. 09001-63/2011-4 z dne 5.10.2011, prejel pritožbo, v kateri je prosilec navedel, da se pritožuje zoper odločitev organa iz razloga, ker je bil kršen postopek in ker je bilo napačno uporabljeno materialno pravo. Prosilec je nadalje navedel, da je dokaz, da organ razpolaga z zahtevanim dokumentom, dopis organa št. 35500-895/2011 z dne 21.7.2011, v katerem je navedeno, da so priobrežne površine na desni strani reke Sore dolvodno od mostu in nasipa železnice pri Medvodah do glavne ceste, v Atlasu okolja označene kot poplavno oziroma retencijsko območje reke Sore. Dokaz je tudi mnenje organa št. 35001-691/2009 z dne 16.3.2010, v katerem je navedeno, da trasa predvidene navezovalne ceste dvakrat prečka reko Savo, vključno s poplavnimi površinami desnega in levega brega. Prosilec je pojasnil, da bi ga moral organ pozvati k dopolnitvi zahteve zaradi dodatne razjasnitve, ali pa vročiti ustrezen dokument, na podlagi katerega so razvidna obstoječa poplavna območja v občini Medvode oziroma zahtevo odstopiti pristojnemu organu. Prosilec zato Pooblaščencu predlaga, da ugodi njegovi pritožbi in izpodbijano odločbo odpravi ter organu naroči, da vroči zahtevane dokumente.
Ker je bila pritožba prosilca poslana neposredno Pooblaščencu, jo je Pooblaščenec z dopisom, št. 092-226/2011/2 z dne 4. 11. 2011, odstopil organu, skladno z drugim odstavkom 239. člena ZUP. Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je z dopisom, št. 09001-63/2011-6 z dne 16. 11. 2011, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje Pooblaščencu, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Pritožba ni utemeljena.
1. Predmet presoje Pooblaščenca
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
2. Pojem informacije javnega značaja
Ustavna pravica dostopa do informacij javnega značaja je opredeljena v drugem odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Ustava RS). Konkretizacijo te pravice predstavlja ZDIJZ, v katerem je urejen postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (1. člen ZDIJZ). Organ v konkretnem primeru v skladu s 1. členom ZDIJZ nedvomno spada med zavezance za posredovanje informacij javnega značaja.
ZDIJZ posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, in sicer ne le v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v delu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V prvem in drugem odstavku 5. člen ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Če organ zahtevo za dostop delno ali v celoti zavrne, mora o zahtevi prosilca odločiti z odločbo na podlagi drugega odstavka 22. člena ZDIJZ. Pooblaščenec poudarja, da organ zahtevo zavrne tudi v primeru, če zahtevana informacija ne obstaja oziroma če organ z zahtevano informacijo ne razpolaga.
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa. Pomembno torej je, da je informacija povezana z uradnim delom organa in jo je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).
Organ je v konkretni zadevi dostop do informacije zavrnil, saj po njegovem mnenju niso izpolnjeni vsi pogoji iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ, ker zahtevane informacije ne obstajajo.
V obravnavanem primeru ni sporno, da organ sodi med organe, zavezane po ZDIJZ, zahtevane informacije pa izvirajo iz njegovega delovnega področja.
Kot že navedeno se je prosilec glede svoje zahteve pritožil v delu, ki se nanaša na odločitev organa, da se risbe poplavnih območij občine Medvode v merilu 1:5000 nahajajo pri organu. Organ se v izpodbijani odločbi sklicuje na to, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, zahteva in pritožba prosilca pa izhajata iz domneve o obstoju navedenih podatkov pri organu. Pooblaščenec je zato moral v pritožbenem postopku razjasniti vprašanje, ali organ z zahtevanimi informacijami razpolaga in ali zahtevani dokumenti sploh obstajajo.
3. Obstoj informacije javnega značaja
Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo, kot to pravilno navaja tudi organ v izpodbijani odločbi.
Pooblaščenec ob reševanju pritožbe ni mogel posumiti, da organ prve stopnje razpolaga z zahtevanimi dokumenti, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. V podporo prepričanju Pooblaščenca, da verjame navedbam, s katerimi organ zatrjuje, da s tem dokumentom ne razpolaga, je zlasti dejstvo, da je organ Pooblaščencu posredoval celoten popis zadeve v zvezi z Hidrološko – hidravlično presojo karte poplavne nevarnosti za območje občine Medvode, iz katerega nesporno izhaja, da je organ z dopisom št. 35001-350/2011 z dne 23.6.2011 Inštitutu za vode Republike Slovenije posredoval celotno dokumentacijo ( tudi risbe poplavnih območij občine Medvode v merilu 1:500 ), ki jo je prejel od občine Medvode.
Pooblaščenec tako ne vidi razlogov, da bi podvomil v pojasnilo organa oz. v dejstvo, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, saj ne vidi razlogov, zakaj bi organ prosilcu prikrival, da z zahtevanimi dokumenti razpolaga.
Pooblaščenec izrecno pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Ob tem je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Pooblaščenec je namreč organ, ki je na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato Pooblaščenec, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83).
Pooblaščenec poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokumenti pri njem ne obstajajo, poleg tega Pooblaščenec tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP). Zato Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevi prosilca ni mogoče ugoditi, ker mu organ dokumentov, ki pri organu ne obstajajo, ne more posredovati.
4. Zaključek
Po preučitvi celotne zadeve Pooblaščenec zaključuje, da dokumenti, ki so predmet obravnavane zahteve, pri organu ne obstajajo, kar pomeni, da »kriterij materializirane oblike« v konkretnem primeru ni izpolnjen, torej ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ.
Kot je že bilo povedano, so zavezanci v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij, niso pa dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Pooblaščenec je nedvomno ugotovil, da zahtevani dokumenti pri organu ne obstajajo.
Pooblaščencu glede na razpoložljivo dokumentarno gradivo niso znane niti druge okoliščine (izven besedila izpodbijane odločbe), ki bi utemeljevale dvom v ugotovitev organa, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga.
Pooblaščenec pa je ugotovil, da bi moral organ zahtevo prosilca, odstopiti pristojnemu organu, skladno z 20. členom ZDIJZ. Navedeni člen namreč določa, da mora organ, ki je prejel zahtevo in ne razpolaga z zahtevano informacijo, nemudoma, najpozneje pa v roku 3 delovnih dni od dneva prejema zahteve, odstopiti zahtevo organu, ki je glede na vsebino zahteve pristojen za njeno reševanje, in o tem obvestiti prosilca. Glede na dokumentacijo zadeve je ta organ Inštitut za vode Republike Slovenije. Ker organ ni ravnal, kot določa 20. člen ZDIJZ, je Pooblaščenec zahtevo prosilca odstopil pristojnemu organu, in sicer z dopisom št. 090-238/2011/4.
Organ bi torej moral zahtevo prosilca na podlagi 20. člena ZDIJZ odstopiti organu, ki z informacijo razpolaga, kar predstavlja pomanjkljivost postopka, ki pa po oceni Pooblaščenca ni bistvena, ker na končno odločitev v zadevi z ničemer ne vpliva. Drugi odstavek 248. člena ZUP določa, da organ druge stopnje pritožbo zavrne tudi tedaj, kadar spozna, da so bile v postopku na prvi stopnji sicer pomanjkljivosti, da pa te niso bistvene. V konkretnem primeru navedena kršitev, kot rečeno, v zadevi z ničemer ni vplivala na končno odločitev. Pooblaščenec v tem delu torej ni ugotovil bistvenih kršitev postopka, zato v odločbo organa ni posegal in je pritožbo, na podlagi drugega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor zoper odločbo, št. 09001-63/2011-4 z dne 5. 10. 2011, Agencije RS za okolje, Vojkova 1b, 1000 Ljubljana. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodil:
Matic Petek, univ. dipl. prav.,
Raziskovalec Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka