Prosilec - Ministrstvo za obrambo
+ -Številka: 090-246/2011/2
Kategorije: Kršitev postopka
POVZETEK
V obravnavanem primeru je Pooblaščenec zavrnil pritožbo zoper sklep, s katerim je organ zavrgel predlog za obnovo postopka. Pooblaščenec je ugotovil, da je potekel triletni objektivni rok, v katerem bi lahko prosilec vložil predlog za obnovo postopka. Prav tako prosilec ni z zadostno stopnjo verjetnosti izkazal obstoja okoliščin iz 2. točke 260. člena ZUP, da je uradna oseba za posredovanje informacij javnega značaja storila kaznivi dejanji ponareditve ali uničenja uradne listine po 1. odst. 265. čl. KZ in kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja po 2. odst. v povezavi s 1. odst. 261. čl. KZ. Pooblaščenec je ugotovil, da iz predloženih dokazov ne izhaja, da bi se kazenski postopek začel oziroma, da bi obstajale okoliščine, da se kazenski postopek ne more začeti.
ODLOČBA
Številka: 090-246/2011/2
Datum: 22. 11. 2011
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005, 51/2007-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 - uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2; v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odstavka 248. člena in 271. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/2010 ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 18. 8. 2011 (v nadaljevanju prosilec) zoper sklep Republike Slovenije Ministrstva za obrambo, Vojkova cesta 55, Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-17/2011-21 z dne 10. 8. 2011, v zadevi obnove postopka v zvezi z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožba prosilca se zavrne.
2. Stroški v tem postopku niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je na organ dne 5. 5. 2011 vložil predlog za obnovo postopka, v katerem je navedel, da je bil dne 7.4. 2011 z odločbo Pooblaščenca št. 021-73/2008/7 z dne 4. 4. 2011 obveščen o obstoju razlogov za obnovo postopka za dostop do informacij javnega značaja glede svoje vloge z dne 27. 5. 2008, o kateri je organ odločil z odločbo z dne 27. 5. 2008, št. 090-19/2008-4. Prosilec pojasnjuje, da je dne 18.1. 2008 na organ posredoval prvo vlogo za dostop do informacij javnega značaja glede t. i »orožarskih dokumentov«. Vlogo je organ zavrnil z odločbo 090-4/2008-10 z dne 27. 3. 2008. Kot razlog zavrnitve je v obrazložitvi odločbe navajal, da je dokumentacija, ki je predmet zahteve, na podlagi Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih proglašena za arhivsko gradivo in tako zahtevo na podlagi druge točke 4. člena ZDIJZ zavrnil. Dne 15. 5. 2008 je glede dostopa do t. i. »orožarskih dokumentov« pri organu vnovič vložil zahtevo po ZDIJZ. Organ je vlogo zavrnil in zavrgel z odločbo št. 090-19/2008-4 z dne 27. 5. 2008 in se pri tem v delu, ko je zahtevo zavrnil, skliceval na isto pravno podlago, t. j. izjemo, ki jo glede arhivskega gradiva določa ZDIJZ, v delu, kjer je zahtevek zavrgel pa na pravila upravnega postopka, saj da je bilo o delu zahteve že odločeno z odločbo 090-4/2008-10 z dne 27. 3. 2008. V sled ugotovitev Pooblaščenca in navedb v sklepu št. 021-73/2008/7 z dne 4. 4. 2011, ki so nasprotne navedbam organa v obrazložitvi odločbe št. 090-19/2008-4 z dne 27. 5.2008, prosilec predlaga obnovo postopka v zadevi, o kateri je bilo odločeno z odločbo organa št. 090-4/2008 z dne 27. 3. 2008. Ker je bil o razlogih, ki na podlagi ZUP predstavljajo pravno podlago za obnovitev postopka, seznanjen dne 7. 4. 2011 z vročitvijo sklepa Pooblaščenca št. 021-73/2008/7 z dne 4. 4. 2011, prosilec navaja, da je predlog za obnovo postopka skladno z določbo 1. točke 1. odst. 263. člena. ZUP vložen pravočasno.
O predlogu za obnovo postopka je organ odločil s sklepom z dne 10. 8. 2011, št. 090-17/2011-21, s katerim je predlog za obnovo postopka, ki je bil končan z odločbo organa št. 090-4/2008-10 z dne 27.3.2001, zavrgel. V obrazložitvi sklepa je organ povzel predlog prosilca, nato pa navedel, da ugotavlja, da v zvezi z delom predloga, ki se nanaša na zahtevo za obnovo postopka po prvi točki 260. člena ZUP, niso izpolnjeni pogoji glede rokov po četrtem odstavku 263. člena ZUP. Odločba, glede katere je dan predlog za obnovo postopka, je bila namreč izdana 27. 3. 2008 in je postala dokončna, ko se je iztekel rok za vložitev rednega pravnega sredstva zoper njo. Vložnik je predlog za obnovo postopka podal 5. 5. 2011, kar pomeni po preteku objektivnega roka, v katerem je obnova, po prvi točki 260. člena ZUP, mogoča. Po preteku treh let od dokončnosti odločbe se namreč obnova ne more več predlagati in tudi ne uvesti po uradni dolžnosti. Predlog za obnovo postopka je tako kot prepozen zavrgel. Izjemoma se obnova lahko predlaga oziroma začne tudi po preteku treh let, vendar samo iz razlogov, ki so navedeni v 2., 3. in 4. točki 260. člena. V predmetni zahtevi za obnovo se je prosilec sicer skliceval tudi na 2. točko 260. člena ZUP, vendar po oceni organa neutemeljeno. Okoliščine, ki bi nakazovale, da je bila odločba številka 090-4/2008-10 z dne 27. 3. 2008 izdana na podlagi ponarejene listine ali krive izpovedbe priče ali izvedenca ali kot posledica kakšnega dejanja, ki je kaznivo po kazenskem zakonu, niso verjetno izkazane. Predmetna odločba je bila namreč izdana na podlagi uradnih listin drugega organa. Organ je zaključil, da za obnovo postopka niso izpolnjeni vsi zakonski pogoji, zato je predlog zavrgel.
Zoper sklep organa je prosilec dne 18. 8. 2011 pri organu vložil pritožbo, v kateri navaja, da se z odločitvijo organa ne strinja. Pri tem je navedel, da je organ z odločbo št. 090-4/2008-10 z dne 27. 3. 2008 zavrnil zahtevo za vpogled v dokumentacijo o t. i. »trgovini z orožjem« z dne 17.1. 2008. Uradna oseba, pristojna za posredovanje IJZ, je v odločbi navedla, da je bilo ugotovljeno, da je dokumentacija, ki je predmet zahtevka, proglašena za arhivsko gradivo ter da ZDIJZ določa, da arhivsko gradivo ni informacija javnega značaja. Nadalje navede, da zahtevana dokumentacija sodi med arhivsko gradivo, zato se zahteva zavrne v skladu z drugo točko 4. čl. ZDIJZ. Nedavno (od aprila 2011 naprej) je bilo ugotovljeno, da zahtevano gradivo ni arhivsko gradivo, da gradivo ni v hrambi pri pristojnem arhivu (ARS), kot to določa druga točka 4. čl. ZDIJZ, da gradivo pristojnemu arhivu (ARS) ni bilo izročeno, saj ne obstaja izročitveni zapisnik, ki ga zahteva 6. odst. 40. čl. ZVDAGA. S tem, ko je uradna oseba, pristojna za posredovanje IJZ:
- v odločbi št. 090-4/2008-10 navedla, da je zahtevano gradivo arhivsko gradivo,
- v odločbi št. 090-4/2008-10 zapisala: »Ker torej dokumentacija sodi med arhivsko gradivo, se zahteva, v skladu z drugo alinejo 4. čl. ZDIJZ, zavrne«, čeprav 2. odst. 4. čl. ZDIJZ pravi: »Arhivsko gradivo, ki ga hrani v okviru javne arhivske službe pristojni arhiv v skladu z zakonom, ni informacija javnega značaja«, je neresnično citirala zakon, saj ta kot gradivo, ki je nedostopno po ZDIJZ opredeljuje tisto gradivo, ki kumulativno izpolnjuje dva pogoja: da je gradivo arhivsko gradivo in da je v hrambi pri pristojnem arhivu, v odločbi št. 090-4/2008-10 navedla: »ZDIJZ pa določa, da arhivsko gradivo ni informacija javnega značaja«, čeprav je vedela, da 2. odst. 4. čl. ZDIJZ določa, da je po ZDIJZ nedostopno le tisto arhivsko gradivo, ki je tudi v hrambi pri pristojnem arhivu, z odločbo št. 090-4/2008-10 zahtevo zavrnila, čeprav za zavrnitev nista bila izpolnjena oba pogoja, ki ju kumulativno določa 2. odst. 4. čl. ZDIJZ, je storila kaznivi dejanji: ponareditve ali uničenja uradne listine po 1. odst. 265. čl. KZ (Ur. I. RS, št. 63/94 in nasl.) in kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja po 2. odst. v povezavi s 1. odst. 261. čl. KZ. Uradna oseba, pristojna za posredovanje IJZ, je v odločbo vpisala neresnična dejstva in izrabila svoj uradni položaj, da bi prosilcu prizadejala škodo (preprečila pridobitev zahtevanega gradiva), s čimer je izrabila svoj uradni položaj. Prosilec še doda, da je organ v izpodbijanem sklepu navedel: »Predmetna odločba je bila namreč izdana na podlagi uradnih listin drugega organa,« vendar ne navede, katera naj bi bila ta listina. Tudi v odločbi št. 090-4/2008-10 z dne 27. 3. 2008 takšna listina ni navedena. Prosilec zaključuje, da bo pritožbo dopolnil z listinskimi dokazi. Dne 19. 8. 2011 je Pooblaščenec prejel dopolnitev pritožbe, v kateri prilaga:
1. Dopis Arhiva RS (ARS) št. 62510-20/2006/21 z dne 16. 6. 2011,
2. Vlogo po ZDIJZ z dne 25. 5. 2011 in odločbo ARS št. 62510-20/2006/25 z dne 12. 7. 2011,
3. Dopis Ministrstva za kulturo RS (MK) št. 025-6/2011z dne 14. 7. 2011.
Adl1)
ARS v 1. točki navedenega dopisa zapiše, da gradiva še ni prevzel, v 4. točki pa, da zahtevani primopredajni zapisnik ne obstaja. 2. odst. 4. čl. ZDIJZ določa: »Arhivsko gradivo, ki ga hrani v okviru javne arhivske službe pristojni arhiv v skladu z zakonom, ni informacija javnega značaja.« Ker je iz navedenega dopisa ARS razvidno, da gradiva, ki je predmet zahteve, ARS ni prevzel, izjema, na katero se sklicuje MORS, ni podana.
6. odst. 40. čl. ZVDAGA določa, da morajo biti ob predaji gradiva sestavljeni primopredajni zapisniki. V navedenem dopisu pa ARS navede, da zapisniki ne obstajajo. Tako gradivo ni postalo arhivsko gradivo, ki je v hrambi pri pristojnem arhivu, saj ni v njegovi posesti.
Ad2)
Odločba je bila prosilcu vročena dne 15. 7. 2011. Pritožbe ni vložil. Odločba je bila izdana v postopku dostopa do IJZ, v katerem je prosilec zahteval zapisnik po 6. odst. 40. čl. ZVDAGA. V prvem odstavku na strani 3 je ARS navedel, da je zahtevo za dostop do IJZ zavrnil v delu, kjer zahteva navedeni zapisnik ter pojasnil, da zapisnika ni, ker gradivo ni bilo prevzeto.
Ad3)
Pri MK je prosilec vložil vlogo za izdajo odločbe po 35. čl. ZVDAGA. Čeprav postopek še teče (molk MK, zaradi česar je prosilec sprožil ustrezne postopke), je MK v zadnjem odstavku navedlo svoje mnenje, da navedeno gradivo ne more biti izjema po 2. odst. 4. čl. ZDIJZ. MORS v sklepu navaja, da je bila odločitev sprejeta na podlagi listine drugega državnega organa, ki je v odločbi št. 090-4/2008-10 ne navede, niti ne omeni, zato prosilec predlaga, da jih pozove, naj jo izročijo. Strokovna navodila za odbiranje arhivskega gradiva iz zbirk dokumentarnega gradiva, ki jih je izdal ARS, per se ne povzročijo spremembe statusa gradiva, zato je sklicevanje nanje brezpredmetno. Zoper odločbo št. 090-4/2008-10 pritožbe prosilec ni vložil, ker je očitno zmotno domneval, da zaposleni v državnih organih v odločbah navajajo resnična dejstva. Ker je MORS v odločbi kot razlog zavrnitve navedel absolutno izjemo po ZDIJZ, je prosilec menil, da navedenega dejstva pritožba pri Pooblaščencu ne more spremeniti.
Da so v odločbi navedena dejstva neresnična, se prosilcu ni zdelo verjetno. Šele po pravnomočnosti odločbe je prosilec izvedel, da gradivo ni arhivsko gradivo, zato je dne 15. 5. 2008 vložil novo zahtevo, v kateri je navedel, da gradivo ni arhivsko gradivo.
Organ je pritožbo prosilca kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 14. 11. 2011, št. 090-17/2011-25 poslal v odločanje Pooblaščencu.
Pritožba ni utemeljena.
V obravnavanem primeru je organ s sklepom zavrgel zahtevo prosilca za obnovo postopka, končanega z odločbo organa št. 090-4/2008-10 z dne 27.3.2008.
Obnova upravnega postopka je izredno pravno sredstvo, ki ga je mogoče uporabiti samo v primerih, naštetih v 260. členu ZUP. Smisel tega izrednega pravnega sredstva je v tem, da se lahko posebej hude procesne kršitve s tem pravnim sredstvom odpravijo tudi po dokončnosti upravne odločbe in se tako v relativno dolgem časovnem obdobju vzpostavi zakonito stanje. V skladu z 267. členom ZUP je organ primarno zavezan preizkusiti, ali je predlog za obnovo postopka dovoljen, popoln in pravočasen. Zakon tako določa subjektivni in objektivni rok za uporabo tega pravnega sredstva. Objektivni rok je opredeljen v 4. odstavku 263. člena ZUP in določa, da se po preteku treh let od vročitve odločbe stranki obnova ne more več predlagati in tudi ne začeti po uradni dolžnosti. Izjemoma se lahko predlaga oziroma začne obnova tudi po preteku treh let, vendar samo iz razlogov, ki so navedeni v 2., 3. in 4. točki 260. člena tega zakona (5. odstavek 236. člena ZUP). Pooblaščenec ugotavlja, da je prosilec prejel odločbo, zoper katero je vložil predlog za obnovo postopka, 29. 3. 2008, kar pomeni, da je postala dokončna 14. 4. 2008, ko je potekel rok za vložitev pritožbe. Glede na navedeno je triletni objektivni rok potekel 14.4.2011, medtem, ko je bil predlog za obnovo postopka vložen 5.5.2011, torej po poteku objektivnega roka, kar je pravilno ugotovil tudi organ.
Prosilec se je v predlogu za obnovo postopka in tudi v pritožbi skliceval na obstoj razloga iz 2. točke 260. člena ZUP, da je uradna oseba za posredovanje informacij javnega značaja storila kaznivi dejanji: ponareditve ali uničenja uradne listine po 1. odst. 265. čl. KZ (Ur. I. RS, št. 63/94 in nasl.) in kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja po 2. odst. v povezavi s 1. odst. 261. čl. KZ. Uradna oseba, pristojna za posredovanje IJZ, je po navedbah prosilca v odločbo vpisala neresnična dejstva in izrabila svoj uradni položaj, da bi prosilcu prizadejala škodo (preprečila pridobitev zahtevanega gradiva), s čimer je izrabila svoj uradni položaj. V dokaz navedenim trditvam je prosilec predložil :
1. Dopis Arhiva RS (ARS) št. 62510-20/2006/21 z dne 16. 6. 2011,
2. Vlogo po ZDIJZ z dne 25. 5. 2011 in odločbo ARS št. 62510-20/2006/25 z dne 12. 7. 2011,
3. Dopis Ministrstva za kulturo RS (MK) št. 025-6/2011z dne 14. 7. 2011.
Eden izmed obnovitvenih razlogov je tudi izdaja odločbe na podlagi ponarejene listine ali kot posledica kakšnega dejanja, ki je kaznivo po kazenskem zakoniku. Samo vsebino tega obnovitvenega razloga določa KZ, zato se tudi pri njegovem ugotavljanju uporabljajo kazenskopravni in ne upravnopravni procesni instituti. V skladu z 264. členom ZUP mora uradna oseba zahtevati od organa, pristojnega za kazenski pregon obvestilo o tem, ali je kazenski postopek ustavljen oziroma ali so okoliščine, zaradi katerih postopka ni mogoče začeti. Glede na navedeno se lahko ta obnovitveni razlog uveljavlja samo na podlagi pravnomočne sodbe kazenskega sodišča (več o tem Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, Jerovšek, Trpin, 2004, komentar k 260. členu in naprej). Stranka mora v predlogu za obnovo postopka verjetno izkazati okoliščine, na katere opira predlog in okoliščine, da je bil predlog podan v zakonitem roku (265. člen ZUP).
Pooblaščenec ugotavlja, da prosilec ni z zadostno stopnjo verjetnosti izkazal obstoja okoliščin iz 2. točke 260. člena ZUP. Iz predloženih dokazov ne izhaja, da bi se kazenski postopek začel oziroma, da bi obstajale okoliščine, da se kazenski postopek ne more začeti. Razlogi, ki jih navaja prosilec, primarno kažejo, da je uradna oseba, pristojna za posredovanje informacij javnega značaja pri izdaji odločbe zmotno ugotovila dejansko stanje in zmotno uporabila materialno pravo. Glede na navedeno po oceni Pooblaščenca niso izkazani razlogi za obnovo postopka iz 2. točke 260. člena ZUP, zato je treba pritožbo prosilca na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP v povezavi z 271. členom ZUP, zavrniti kot neutemeljeno.
Stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko zoper sklep Republike Slovenije Ministrstva za obrambo, št. 090-17/2011-21 z dne 10. 8. 2011 sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi sklep v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski Pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka