Prosilec - Upravna enota Črnomelj
+ -Številka: 090-232/2011/5
Kategorije: Osebni podatek
POVZETEK
Pooblaščenec je ugodil pritožbi prosilca, ki je od organa zahteval skenirane odločbe o denacionalizaciji (z žigom pravnomočnosti), izdane v letih 2006-2011. Organ je sicer zahtevane dokumente prosilcu posredoval, vendar je na njih po oceni Pooblaščenca, na njih prekril preveč podatkov. Pooblaščenec je ugotovil, da podatki, ki se nanašajo na nepremičnino (npr. parcelna številka), niso varovani osebni podatki, zato jih organ prosilcu mora posredovati.
ODLOČBA
Številka: 090-232/2011/5
Datum: 28. 11. 2011
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP), in 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/2006-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ….(v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Upravne enote Črnomelj, Zadružna cesta 16 (v nadaljevanju organ) št. 090-16/2011 z dne 24. 10. 2011, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca z dne 29. 10. 2009 se ugodi in se izpodbijana odločba št. 090-16/2011 z dne 24. 10. 2011 odpravi v delu, ki se nanaša na zavrnitev dostopa do parcelnih številk nepremičnin v izrekih zahtevanih denacionalizacijskih odločb.
2. 1. Organ mora prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe posredovati skenirane izreke naslednjih denacionalizacijskih odločb z opr. št.:
• 464-12/2004-34,
• 464-123/2003/6,
• 490-1/2007-28,
• 490-3/2008/11,
• 464-44/2005,
• 478-11/2005-36,
• 490-2/2007-3,
• 490-1/2006-39,
• 490-1/2006-38
2. 2.. Organ mora pri dokumentih, navedenih v točki 2. 1. tega izreka, delni dostop izvršiti na način, da bodo prosilcu dostopni tudi vsi podatki o parcelnih številkah nepremičnin.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilec je dne 28. 9. 2011 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je od organa zahteval skenirane odločbe o denacionalizaciji (z žigom pravnomočnosti), izdane od 1. 1. 2006 do 1. 1. 2011.
Organ je dne 24. 10. 2011 izdal odločbo št. 090-16/2011-4, s katero je zahtevo prosilca delno zavrnil. V obrazložitvi odločbe je organ zapisal, da zahtevani dokumenti predstavljajo informacijo javnega značaja, pri čemer je ugotovil, da se v dokumentih nahajajo tudi podatki, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Podatki v zahtevanih dokumentih, kot so ime, priimek, naslov, datum rojstva, datum smrti, podatek o državljanstvu lastnikov ali najemnikov točno določene nepremičnine in denacionalizacijskih upravičencev ter ostali podatki (zneski in izračuni vrednosti nepremičnine v času podržavljanja in sedanja vrednost, ki razkrivajo premoženjsko stanje posameznika), ki se nanašajo na posameznika oziroma določljivo fizično osebo, niso prosto dostopni. Poleg osebnih podatkov strank v postopku, vsebujejo zahtevani dokumenti tudi podatke o njihovem premoženju, kot so parcelne številke nepremičnin, številke zemljiškoknjižnih vložkov in katastrske občine. Tako bi bilo možno tudi zgolj z identifikacijskimi podatki o nepremičninah, ki so navedeni v odločbah o denacionalizaciji, na enostaven način, brez velikega napora (preko javne zemljiške knjige, kjer se na podlagi navedenih podatkov preko svetovnega spleta dobijo podatki o lastniku) določiti fizično osebo, ki je z odločbo o denacionalizaciji dobila vrnjene premoženjske pravice. Zaradi navedenega poleg osebnih imen, datumov rojstva in prebivališč predstavljajo tudi ti podatki v postopku odprave krivic in vzpostavitev prvotnega premoženjskega stanja varovane osebne podatke, saj bi prav tako lahko privedli do razkritja premoženjskega stanja posameznika, zlasti njegove vrednosti. Na podlagi navedenega je organ z delnim dostopom iz dokumentov izločil varovane osebne podatke.
Prosilec je dne 26. 10. 2011 pri organu zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo. V pritožbi je navedel, da imajo posredovani skenirani izreki odločb izbrisane tudi parcelne številke, ki pa niso osebni podatek.
Organ je pritožbo, skupaj s spisovno dokumentacijo, odstopil Pooblaščencu v reševanje, ki jo je prejel dne 10. 11. 2011. Organ je opravil preizkus pritožbe in ugotovil, da je dovoljena, pravočasna in vložena po upravičeni osebi.
Pooblaščenec je dne 18. 11. 2011 organ pozval, naj mu posreduje dokumente, ki so predmet prosilčeve pritožbe, t.j. izreke zahtevanih denacionalizacijskih odločb, brez izbrisanih podatkov. Pooblaščenec je zahtevane dokumente prejel dne 24. 11. 2011.
Pritožba je utemeljena.
1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
Pooblaščenec pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Glede na to, da iz prosilčeve pritožbe izhaja, da se prosilec pritožuje le zoper delni dostop, izveden na izrekih zahtevanih denacionalizacijskih odločb, in le glede podatkov o parcelnih številkah, ki po mnenju prosilca ne predstavljajo osebnih podatkov, je Pooblaščenec zahtevane dokumente presojal le v tem delu. V preostalem delu je izpodbijana odločba organa postala pravnomočna.
2. Pojem informacije javnega značaja
Ustavna pravica dostopa do informacij javnega značaja je opredeljena v drugem odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/1991, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Ustava RS). Konkretizacijo te pravice predstavlja ZDIJZ, v katerem je urejen postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, in sicer ne le v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v delu same definicije informacije javnega značaja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V prvem in drugem odstavku 5. člen ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur.
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa .
V konkretnem primeru Pooblaščenec ugotavlja, da informacije, ki jih zahteva prosilec, spadajo v delovno področje organa, prav tako pa je Pooblaščenec ugotovil, da zahtevani dokumenti obstajajo v materializirani obliki in da organ z njimi razpolaga, saj jih je tudi posredoval Pooblaščencu.
3. Osebni podatki kot izjema od prostega dostopa
Organ se je v izpodbijani odločbi skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zakon, ki ureja varstvo podatkov, je ZVOP-1.
Organ je v izpodbijani odločbi ocenil, da podatki, kot so ime, priimek, naslov, datum rojstva, datum smrti, podatek o državljanstvu lastnikov ali najemnikov točno določene nepremičnine in denacionalizacijskih upravičencev ter ostali podatki (zneski in izračuni vrednosti nepremičnine v času podržavljanja in sedanja vrednost, ki razkrivajo premoženjsko stanje posameznika), ki se nanašajo na posameznika oziroma določljivo fizično osebo, niso prosto dostopni. Poleg osebnih podatkov strank v postopku je organ iz zahtevanih dokumentov brisal tudi podatke, ki se nanašajo na nepremičnino (parcelne številke nepremičnin, številke zemljiškoknjižnih vložkov), saj je ocenil, da je na njihovi podlagi mogoče brez velikega napora določiti fizično osebo.
Po oceni Pooblaščenca je takšna opredelitev obsega varovanih osebnih podatkov preobsežna (svoje stališče glede varovanih osebnih podatkov v denacionalizacijskih odločbah je Pooblaščenec že opisal v odločbi 090-218/2011/2, izdani dne 23. 11. 2011), vendar se je Pooblaščenec v tem pritožbenem postopku omejil le na presojo, ali so parcelne številke varovan osebni podatek ali ne, saj iz prosilčeve pritožbe očitno izhaja, da se ne pritožuje zaradi zavrnitve dostopa do drugih zgoraj navedenih podatkov.
Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. ZVOP-1 ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov.
Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu (javni sektor) ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika.
Vsak osebni podatek nima hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno, kar velja tudi za razkritje v okviru izvrševanja pravice dostopa do informacij javnega značaja. Pooblaščenec tako pojasnjuje, da podatki, ki se nanašajo na posamezno nepremičnino, to so npr. parcelna številka, številke zemljiškoknjižnih vložkov, katastrska občina, velikost parcele, niso varovani osebni podatki. Res je, da je mogoče na podlagi teh podatkov preko podatkov, objavljenih v javnih knjigah, identificirati lastnika posameznih parcel, vendar pa je ob tem potrebno upoštevati, da dostop do osebnih podatkov iz zemljiške knjige, ne pomeni neustavnega, nezakonitega ali neupravičenega posega v zasebnost in dostojanstvo posameznikov, ki sta varovana z ZVOP-1. Zemljiška knjiga je namreč javna knjiga, ki je namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. Če prosilec, na podlagi parcelnih številk, z vpogledom v zemljiško knjigo, določi posameznike, ki so lastniki parcel, ne gre za obdelavo osebnih podatkov v nasprotju z ZVOP-1. Zaradi varstva zasebnosti pa v zemljiško knjigo, ki je sicer javna knjiga, pa praviloma ni mogoče vpogledovati po osebi oziroma ni mogoče pridobiti podatkov o vseh zemljiških parcelah, ki jih ima v lasti določen posameznik.
Na podlagi navedenega je potrebno zaključiti, da podatki, glede katerih se pritožuje prosilec, torej parcelne številke nepremičnin v denacionalizacijskih odločbah, ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov in s tem izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja.
4. Delni dostop
Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, da, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke, poslovne skrivnosti, informacije, ki bi povzročile motnje za delovanje organa ipd.), ki jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. Pooblaščenec ocenjuje, da je v konkretnem primeru izvedba delnega dostopa možna in izvedljiva.
Pooblaščenec ugotavlja, da je v obravnavanem primeru organ pri posredovanju zahtevane dokumentacije v določenih delih napačno uporabil institut delnega dostopa s tem, ko je prekril tudi podatke, ki ne predstavljajo t.i. varovanih osebnih podatkov po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Ker se pritožba prosilca nanaša le na podatke o parcelnih številkah v izrekih zahtevanih denacionalizacijskih odločb, je Pooblaščenec v tem obsegu tudi odločil, da mora organ navedene podatke prosilcu ob ponovnem posredovanju dokumentacije razkriti.
5. Zaključek
Izhajajoč iz vsega navedenega je Pooblaščenec odločil, da je treba pritožbi prosilca ugoditi. Pooblaščenec je, na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP, odločbo organa v delu, na katerega se nanaša prosilčeva pritožba, odpravil in sam rešil zadevo. Organ je prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe dolžan omogočiti dostop do izrekov zahtevanih denacionalizacijskih odločb, na način kot izhaja iz izreka te odločbe, pri čemer mora organ delni dostop izvršiti na način, da bodo prosilcu dostopni tudi vsi podatki o parcelnih številkah nepremičnin.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Mojca Komac, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka