Prosilec - Upravna enota Ljubljana
+ -Številka: 090-231/2011/3
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK
Prosilec je zahteval statut in potrdilo o vpisu v register društev za Turistično društvo Medvode. Organ je zavrgel zahtevo prosilca, saj je njegovo zahtevo predhodno odstopil Zgodovinskemu arhivu Slovenije. Pooblaščenec je ugotovil, da organ z zahtevanimi informacijami res ne razpolaga, pri tem pa ni podvomil v to, da je organ pripravljen sodelovati s prosilcem pri reševanju njegove zahteve, vendar kljub temu ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti.
ODLOČBA
Številka: 090-231/2011/3
Datum: 28. 11. 2011
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ), 3. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G, v nadaljevanju ZUP) o pritožbi ………. (v nadaljevanju prosilec) z dne 22. 9. 2011, zoper sklep Upravne enote Ljubljana, Tobačna ulica 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 090-90/2011-4 z dne 3. 10. 2011, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O
1. Pritožba prosilca se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je na organ dne 23. 4. 2011 naslovil zahtevo za vročitev statuta in potrdila o vpisu v register društev za Turistično društvo Medvode. Navedel je, da želi, da mu organ fotokopijo zahtevanega statuta in potrdila pošlje na domači naslov.
Organ je prosilcu dne 29. 4. 2011 posredoval dopis, v katerem prosilcu pojasnjuje, da je po vpogledu v Register društev Republike Slovenije ugotovil, da društva z imenom Turistično društvo Medvode ni vpisanega v register. Organ je prosilca pozval, da dopolni vlogo z določnejšo navedbo društva, za katerega želi pridobiti izpis iz registra in fotokopijo temeljnega akta (npr. naslov sedeža, pravilno ime društva, matično številko,..).
Prosilec je organu odgovoril dne 13. 5. 2011, pri čemer je pojasnil, da mu je uspelo pridobiti le ustno informacijo, da naj bi društvo imelo sedež na naslovu Cesta komandanta Staneta 12, 1215 Medvode. V zemljiško knjigo je društvo vpisano kot Turistično društvo Medvode (brez naslova), kot lastnik na parceli št. 404/2 k.o. Medvode. Prosilec je ob tem navedel, da ker organ zatrjuje, da društva s takim imenom ni vpisanega v register, zahteva vročitev statuta in potrdila o vpisu v register društev turističnega društva, ki naj bi imelo naslov in sedež na Cesti komandanta staneta 12, 1215 Medvode.
Organ je dne 18. 5. 2011 prosilcu odgovoril z dopisom št. 090-56/2011-4, v katerem je pojasnil, da je na naslovu Cesta Komandanta Staneta 12 v Medvodah vpisana le Turistična zveza Medvode, društva z imenom turistično društvo Medvode pa ni vpisanega v register.
Prosilec je dne 1. 8. 2011 na organ ponovno naslovil vlogo za fotokopijo statuta in potrdila o vpisu v register društev za Turistično društvo Medvode. Navedel je, da je v času od dopolnitve vloge z dne 23. 4. 2011 in ponovne zahteve organa za dopolnitev, pridobil še naslednje:
- Pisno dokazilo, da je Turistično društvo Medvode na naslovu Cesta komandanta Staneta 12, 1215 Medvode (povratnica z dne 15. 6. 2011 na dopis prosilca Turističnemu društvu Medvode, Cesta komandanta staneta 12, 1215 Medvode),
- Pisno dokazilo, da je predsednik Turističnega društva Medvode gospod …….. (pooblastilo gospe ……… na vabilu z dne 18. 4. 2011 na ureditev meje na parceli 404/2 k.o. Medvode),
- Pisno dokazilo, da je Turistično društvo Medvode lastnik zemljišča parc. št. 404/2 k.o. Medvode (vabilo u dne 18. 4. 2011 na ureditev meje na parceli št. 404/2 k.o. Medvode).
Prosilec je navedena dokazila tudi priložil svoji vlogi.
Organ je vlogo prosilca dne 16. 8. 2011, z dopisom št. 090-90/2011-2, odstopil v obravnavo Zgodovinskemu arhivu Ljubljana. Navedel je, da je bil arhivu leta 2006 dosje turističnega društva Medvode, vpisanega v register društev pod številko 136, odstopljen v zaboju pod št. VII.
Dne 22. 9. 2011 je prosilec na organ naslovil pritožbo na podlagi ZDIJZ. Navaja, da informacija, s katero ga je seznanil organ, ni informacija javnega značaja, ki jo je zahteval v vlogi z dne 1. 8. 2011. Prosilec navaja, da je zahteval, da se mu posreduje statut in potrdilo o vpisu v register društev za Turistično društvo Medvode, za katerega je organu posredoval več dokazil, med drugim tudi nedavni podpis predsednika Turističnega društva Medvode, ki se je podpisal kot predsednik tega društva v postopku mejne obravnave. Po zakonu o društvih pridobi društvo pravno osebnost šele z vpisom v register društev. Zato bi moralo biti društvo za sposobnost nastopati v mejnem postopku, vpisano v register. Prosilec vztraja pri zahtevi, da mu organ posreduje želene dokumente.
Organ je dne 3. 10. 2011 izdal sklep št. 090-90/2011-4, s katerim je zahtevo prosilca za posredovanje potrdila o vpisu v register društev in fotokopijo Turističnega društva Medvode, zavrgel. V obrazložitvi sklepa organ pojasnjuje, da je bil dosje Turističnega društva Medvode leta 2006 odstopljen Zgodovinskemu arhivu Ljubljana, zato je organ zahtevo prosilca, skladno z 20. čl. ZDIJZ, odstopil Zgodovinskemu arhivu Ljubljana. Dne 26. 9 . 2011 je organ prejel pritožbo prosilca in ponovno zahtevo za posredovanje potrdila o vpisu v register društev in fotokopijo Turističnega društva Medvode. Drugi odstavek 4. čl. ZDIJZ določa, da arhivsko gradivo, ki se hrani v okviru javne arhivske službe pri pristojnem arhivu, ni informacija javnega značaja. Citirani zakon nadalje v prvem odstavku 21. člena določa, da postopek z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja v organu vodi in v njem odloča predstojnik ali uradna oseba iz 9. člena tega zakona, v skladu z določbami zakona, ki ureja splošni upravni postopek. ZUP v prvi točki prvega odstavka 129. člena določa, da upravni organ zahtevo s sklepom zavrže, če stvar, na katero se vloga nanaša, ni upravna stvar. Ker po odločbah ZDIJZ arhivsko gradivo, ki ga hrani v okviru javne arhivske službe pristojni arhiv v skladu z zakonom, ki ureja arhive, ni informacija javnega značaja, je organ na podlagi 21. člena ZDIJZ in v povezavi s 129. čl. ZDIJZ odločil tako, kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe.
Zoper sklep št. 090-90/2011-4 z dne 3. 10. 2011 je prosilec pri organu dne 2. 11. 2011 vložil pritožbo. V njej navaja, da se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov, predvsem zaradi kršitev postopka in zmotne uporabe materialnega prava in ker dejansko stanje ni pravilno ugotovljeno. Opisuje potek postopka z njegovo zahtevo pri organu ter med drugim navaja, da mu je Zgodovinski arhiv Ljubljana posredoval vse, kar je imel v zvezi s Turističnim društvom Medvode, med drugim tudi odločbo št. UNZ-SML 10/11-024-104 z dne 20.7.1977, s katero je bilo Turistično društvo Medvode izbrisano (črtano) iz registra društev. Prosilec vztraja, da informacija, s katero ga je seznanil organ (odstop vloge Zgodovinskemu arhivu Ljubljana) ni informacija javnega značaja, ki jo je zahteval po tem, ko je v zvezi s turističnim društvom Medvode pridobil dodatne listine (povratnico od turističnega društva Medvode, Cesta Komandanta Staneta 12, Medvode in pooblastilo ge. ……. od predsednika Turističnega društva Medvode, gospoda ……… z dne 18. 4. 2011 v mejnem postopku). Glede na to, da sta listini, to je povratnica in pooblastilo, datirani v aprilu in juniju letošnjega leta in glede na to, da je pooblastilo dano za postopek ureditve meje, je jasno, da mora biti turistično društvo Medvode vpisano v register društev. Le z vpisom v register društev je Turistično društvo Medvode lahko pravna oseba (določba 5. čl. Zakona o društvih) in le tako ima pravno sposobnost in tako tudi sposobnost nastopati v mejnem postopku. Iz navedenega po mnenju prosilca izhaja, da bi morala biti informacija javnega značaja, ki jo je zahteval, v pristojnosti organa, to je upravne enote, na območju katere je sedež društva (določba 17. čl. zakona o društvih).
Pooblaščenec je dne 9. 11. 2011 prejel dopis organa št. 090-90/2011-6 z dne 4. 11. 2011, s katerim je ta Pooblaščencu na podlagi 245. člena ZUP odstopil pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Pritožba ni utemeljena.
1. Predmet presoje Pooblaščenca in ugotovljene postopkovne pomanjkljivosti
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Organ je pritožbo prosilca z dne 22. 9. 2011 štel kot novo zahtevo, ki jo je z izpodbijanim sklepom zavrgel, s čimer ni postopal v skladu s četrtim odstavkom 25. čl. ZDIJZ. Iz pritožbe prosilca z dne 22. 9. 2011 namreč jasno izhaja, da se ta pritožuje iz razloga, ker meni, da posredovana informacija ni informacija, ki jo je zahteval. Prav tako iz vseh pritožbenim navedb prosilca izhaja, da je prosilec od Zgodovinskega arhiva RS prejel tudi dokumente, s katerimi razpolaga arhiv, vendar vztraja, da mu organ posreduje potrdilo o vpisu v register in statut društva Turističnega društva Medvode, ki še deluje. Iz vsega navedenega izhaja, da prosilec ne želi informacij, s katerimi razpolaga Zgodovinski arhiv RS, oz. da je te informacije že prejel in da to niso informacije, s katerimi se želi seznaniti. Prosilec je torej dne 22. 9. 2011 pri organu vložil pritožbo po četrtem odstavku 25. čl. ZDIJZ in ne nove zahteve. Da gre za posebno vrsto pritožbe, izhaja tudi iz drugega odstavka 27. čl. ZDIJZ, ki izrecno določa, da ima prosilec pravico do pritožbe tudi v primeru iz četrtega odstavka 25. člena tega zakona ali če ne dobi informacije v obliki, ki jo je zahteval v skladu z drugim in četrtim odstavkom 17. člena. 27. čl. ZDIJZ nadalje določa, da (tudi o tej) pritožbi odloča Pooblaščenec, pritožbeni postopek pa se izvaja po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Upoštevaje navedeno bi moral organ pritožbo prosilca z dne 22. 9. 2011 obravnavati v skladu z 240 in nasl. čl. ZUP ter jo, v kolikor bi bili za to izpolnjeni pogoji, odstopiti v reševanje Pooblaščencu v skladu z 245. čl. ZUP. Organ tako procesno ni postopal pravilno, ko je pritožbo prosilca z dne 22. 9. 2011 sam zavrgel, iz razloga, ker gre pri zahtevanih informacijah za arhivsko gradivo. Ker pa je Pooblaščenec, iz razlogov, podanih v nadaljevanju, v postopku ugotovil, da je izrek izpodbijanega sklepa zakonit, vendar obrazložen z napačnimi razlogi, je pritožbo prosilca zavrnil na podlagi tretjega odstavka 248. čl. ZUP, v nadaljevanju pa bo navedel pravilne razloge za zavrnitev pritožbe.
2. Neobstoj zahtevane informacije javnega značaja kot razlog za zavrnitev pritožbe
Ustavna pravica dostopa do informacij javnega značaja je opredeljena v drugem odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Ustava RS). Konkretizacijo te pravice predstavlja ZDIJZ, v katerem je urejen postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (1. člen ZDIJZ). Organ v konkretnem primeru v skladu s 1. členom ZDIJZ nedvomno spada med zavezance za posredovanje informacij javnega značaja.
ZDIJZ posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, in sicer ne le v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v delu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V prvem in drugem odstavku 5. člen ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur.
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa. Pomembno torej je, da je informacija povezana z uradnim delom organa in jo je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).
Po ugotovitvah Pooblaščenca je v obravnavanem primeru treba pritožbo prosilca zavrniti, ker niso izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ, in sicer t.i. pogoj materializirane oblike. V obravnavani zadevi namreč zahtevana informacija, to je statut in potrdilo o vpisu v register društev za Turistično društvo Medvode, ne obstaja. O tem se je Pooblaščenec prepričal tudi sam, in sicer z vpogledom v javno dostopen register društev (dostopen na tem naslovu: http://mrrsp.gov.si/rdruobjave/dr/index.faces), v katerem ni našel Turističnega društva Medvode. Pooblaščenec ob reševanju pritožbe ni mogel posumiti, da organ prve stopnje razpolaga s zahtevanimi dokumenti, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. Pooblaščenec namreč ugotavlja, da je bil organ pripravljen sodelovati s prosilcem pri reševanju njegove zahteve, da je njegovo zahtevo odstopil Zgodovinskemu arhivu RS in da je prosilec dokumente, s katerimi razpolaga arhiv, prejel, vendar vztraja, da to niso dokumenti, ki jih je zahteval. Glede na navedeno Pooblaščenec ne vidi razlogov, da bi podvomil v pojasnilo organa oziroma v dejstvo, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, saj ne vidi razlogov, zakaj bi organ prosilcu prikrival, da z zahtevanimi dokumenti razpolaga.
Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.
Pri tem Pooblaščenec izrecno pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Ob tem je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Pooblaščenec je namreč organ, ki je na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato Pooblaščenec, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83).
Pooblaščenec poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokumenti pri organu ne obstajajo, poleg tega Pooblaščenec tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevano informacijo razpolaga, vendar je v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP). Zato Pooblaščenec ugotavlja, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi, ker mu organ dokumentov, s katerim ne razpolaga, ne more posredovati.
Je pa Pooblaščenec v postopku, na podlagi dokazil, ki jih je prosilec priložil k vlogi z dne 1. 8. 2011, ugotovil, da je nekdo na vabilu na ureditev meje v imenu Turističnega društva Medvode oz. njegovega predsednika, dejansko podpisal pooblastilo. Ker navedeno turistično društvo kot pravna oseba ne obstaja (ni namreč vpisano v register društev) Pooblaščenec ocenjuje, da bi v tem delu lahko šlo za sum storitve kaznivega dejanja ponarejanja listin, o čemer bo Pooblaščenec obvestil pristojne organe.
3. Zaključek
Po preučitvi celotne zadeve Pooblaščenec zaključuje, da dokumenti, ki so predmet obravnavane pritožbe, pri organu ne obstajajo, kar pomeni, da »kriterij materializirane oblike« v konkretnem primeru ni izpolnjen, torej ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ. Na tej podlagi je Pooblaščenec, iz razlogov, pojasnjenih v drugi in tretji točki obrazložitve te odločbe, pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,
namestnica pooblaščenke
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka