Prosilec - Občina Radovljica
+ -Številka: 090-230/2011/4
Kategorije: Osebni podatek, Javni uslužbenci in funkcionarji
POVZETEK
Pooblaščenec je pritožbi ugodil, saj je ugotovil, da je podatek o premiji za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje pri Prvi osebni zavarovalnici d.d., ki predstavlja delež organa javen. Skladno z 1. točko 3. odstavka 6. člena ZDIJZ gre namreč nedvomno za podatke o porabi javnih sredstev, saj iz dokumentov izhaja, da ta del premije plača organ.
ODLOČBA
Številka: 090-230/2011/4
Datum: 8. 12. 2011
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter prvega in drugega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Občine Radovljica, Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica (v nadaljevanju organ), št. 0901-0039/2011-6, z dne 21. 10. 2011, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca se ugodi in se 1. točka izreka odločbe Občine Radovljica, Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica, št. 0901-0039/2011-6, z dne 21. 10. 2011 odpravi. Delu zahteve prosilca, ki se nanaša na podatek o premiji za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje pri Prvi osebni zavarovalnici d.d., ki predstavlja delež organa, se ugodi. Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati kopije:
- Pogodbe o pristopu k pokojninskemu načrtu PN PPD-03, št. POG-D-1 0000010663, z dne 30. 11. 2004;
- preglednico o vrednosti nakazanih premij PDPZ iz proračuna občine Radovljica,
- plačilnih list za … za mesece november 2004 do november 2010 in februar 2011 ter
- Pristopne izjave k pokojninskemu načrtu PN PPD za …,
vse na način, da bo viden le naziv dokumenta, ime in priimek prejemnika plače oz. zavarovanca in podatek o premiji za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje pri Prvi osebni zavarovalnici d.d., ki predstavlja delež firme - organa.
2. V preostalem delu se zahteva prosilca zavrne.
3. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 25. 8. 2011 pri organu vložil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, v kateri je zahteval kopije vseh dokumentov (pogodb, aneksi k pogodbam, sklepi upravnih organov o plačevanju zavarovanja, itd.), ki se nanašajo na plačevanje dodatnega pokojninskega zavarovanja pri Prvi osebni zavarovalnici d.d. od decembra 2004 do julija 2011. Zahtevi je priložil izpis iz spletne aplikacije za spremljanje javnih institucij (v nadaljevanju Supervizor), ki se nanaša na mesečne vsote transakcij organa Prvi osebni zavarovalnici d.d..
Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 0901-0039/2011-2, z dne 14. 9. 2011, s katero je zahtevo prosilca za dostop do informacij javnega značaja v celoti zavrnil, ker ne gre za informacijo javnega značaja.
Prosilec se je zoper odločbo organa št. 0901-0039/2011-2, z dne 14. 9. 2011 pritožil in organ je v fazi preveritve utemeljenosti pritožbe in odstopu pritožbe ter posredovanju dokumentov Pooblaščencu kot pritožbenemu organu ugotovil dodatne informacije, zaradi katerih odločitev v odločbi št. 0901-0039/2011-2 v delu ni bila pravilna. Organ je ugotovil, da je za zaposlenega … zagotavljala del premije za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (v nadaljevanju PDPZ) kot odtegljaj njegove neto plače, del pa kot povečanje njegove bruto plače, in sicer v višini 2,6% njegove bruto plače. Premijo v tej vrednosti je organ nakazoval od decembra 2004 na podlagi pogodbe o pristopu k pokojninskemu načrtu PN PPD-03, ki jo je organ kot delodajalec dne 30. 11. 2004 sklenil s Prvo pokojninsko družbo d.d., ki je kasneje prenesla zavarovalne pogodbe PDPZ na hčerinsko družbo Prva osebna zavarovalnica d.d.. Glede na navedeno je organ odločbo št. 0901-0039/2011-2, z dne 14. 9. 2011 na podlagi tretjega odstavka 243. člena ZUP nadomestil z izpodbijano odločbo in prosilcu posredoval kopijo pogodbe o pristopu k pokojninskemu načrtu PN PPD-03 in preglednico o vrednosti vseh nakazanih premij PDPZ po posameznih mesecih. V preostalem delu je zahtevo prosilca zavrnil, ker v preostalih primerih plačevanje PDPZ pri Prvi osebni zavarovalnici d.d. zajema premije PDPZ, ki se zaposlenim pri organu odtegujejo od njihove neto plače in torej te informacije ne sodijo v delovno področje organa.
Pooblaščenec je v skladu z drugim odstavkom 239. člena ZUP dne 3. 11. 2011 organu odstopil pritožbo prosilca z dne 27. 10. 2011, v kateri prosilec navaja, da je v zahtevi nedvoumno in natančno navedel, da želi pridobiti informacije v obliki kopij vseh dokumentov, ki se nanašajo na plačevanje dodatnega pokojninskega zavarovanja pri Prvi osebni zavarovalnici in če bi organ ravnal v skladu z zahtevo, bi moral priložiti še dokumente o izplačilu plač …, da bi bilo možno ugotoviti, koliko je premija za … sploh znašala. Nadalje prosilec navaja, da pogodbe med organom in Prvo pokojninsko družbo ni prejel, oz. ni bila priložena odločbi. Glede preglednice z zneski plačanih premij za dodatno pokojninsko zavarovanje po mesecih, ki je bila priložena izpodbijani odločbi, prosilec navaja, da listi niso oštevilčeni niti žigosani, s čimer bi se lahko izkazovala njihova verodostojnost. Ob predpostavki, da so podatki pravi, je ponovno možno dvomiti v korektno ravnanje organa. To se izkaže na podlagi medsebojne primerjave podatkov v teh tabelah in podatkov v Supervizorju. Glede razlik med bruto in neto zneski prosilec navaja, da tako ogromne razlike nikakor niso možne, torej je mogoče iz zneskov v Supervizorju sklepati, da so bili morda enakih bonitet kot g. … deležni tudi drugi zaposleni pri organu.
Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP z dopisom, št. 0901-39/2011-8, z dne 8. 11. 2011, odstopil v reševanje Pooblaščencu kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Organ je Pooblaščencu posredoval kopije plačilnih list za … za mesec novembra 2004 do februar 2011, plačilne liste za ostale zaposlene za mesec junij 2011, Pristopno izjavo k pokojninskemu načrtu PN PPD za … in Pristopno izjavo k pokojninskemu načrtu PN PPD za enega izmed zaposlenih. Organ je posredoval še dodatna pojasnila glede razlik med podatki iz Supervizorja in že posredovano preglednico z zneski prosilcu, ter navedel, da razliko predstavljajo plačila premij za zavarovance, ki so zaposleni pri organu in se premije odtegujejo od njihove neto plače.
Pritožba je utemeljena.
1. Pojem informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v drugem odstavku 39. člena Ustave RS (Uradni list RS, št. 33/91-I z vsemi spremembami in dopolnitvami) in ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, ne samo v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V prvem in drugem odstavku 5. člena ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Organ torej nosi dokazno breme za dokazovanje, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, in sicer zato, ker sploh ne gre za informacijo javnega značaja, ali pa sicer so izpolnjeni kriteriji za informacijo javnega značaja, vendar se lahko zavrne dostop do nje zaradi ene od zakonsko opredeljenih izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.
Po definiciji iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ je informacija javnega značaja tista informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2.) organ mora z njo razpolagati;
3.) nahajati se mora v materializirani obliki.
Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa. Pomembno torej je, da je informacija povezana z uradnim delom organa in jo je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149). Pojem delovno področje je namreč izredno širok in ne zajema le zakonsko določenih pristojnosti, po navadi določenih v področnih zakonih, temveč vse informacije, ki so na kakršen koli način povezane s temi pristojnostmi. Delovno področje organa po ZDIJZ zajema vse javnopravne naloge, ki jih opravlja organ, in tudi vse dejavnosti, ki se opravljajo v zvezi s temi nalogami. Po ZDIJZ je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (več v doktorski disertaciji dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana september 2004, str. 148 - 149).
Organ je, kot organ lokalne samouprave, ustanovljen na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/1993 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZLS). Kot določa 2. člen ZLS, je občina temeljna lokalna samoupravna skupnost, ki v okviru ustave in zakonov samostojno ureja in opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene z zakoni. Iz navedenega nedvomno izhaja, da občina kot organ lokalne samouprave nedvomno sodi v krog zavezancev za posredovanje informacij javnega značaja.
Predmet presoje v tem pritožbenem postopku so torej vsi dokumenti, ki se nanašajo na plačevanje dodatnega pokojninskega zavarovanja pri Prvi osebni zavarovalnici d.d. od decembra 2004 do julija 2011. Pri pregledu dokumentov, plačilnih listin zaposlenih pri organu za mesec junij 2011, plačilnih listin za zaposlenega … za obdobje od novembra 2004 do februar 2011, Pogodbe delodajalca o pristopu k pokojninskemu načrtu PN PPD-03 št. pogodbe POG-D-1 000001063, Pristopnih izjav k pokojninskemu načrtu PN PPD za … in za enega izmed zaposlenih, ter argumentov organa v izpodbijani odločbi, Pooblaščenec ugotavlja, da le za župana … plačuje del premije za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje pri Prvi osebni zavarovalnici d.d. organ, preostali zaposleni pri organu, ki imajo sklenjeno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, pa premijo za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje pri Prvi osebni zavarovalnici d.d. plačujejo sami, kot zmanjšanje svoje plače.
Pooblaščenec ugotavlja, da lahko v primeru kolektivnega prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja premijo za zaposlene:
- v celoti plačuje delodajalec ali
- v celoti plačuje zaposleni - v tem primeru lahko premijo podjetje odtrga od bruto zneska plače zaposlenega. Bruto plača zaposlenega se zniža za znesek premije. Ta znesek delodajalec nakaže na varčevalni račun zaposlenega, zaposleni se tako izogne plačilu davkov in prispevkov ter na svoj osebni varčevalni račun prejme celoten bruto znesek ali
- delodajalec in zaposleni plačujeta vsak del premije, pri čemer zaposleni premijo plačuje iz svoje bruto plače.
V primeru individualnega prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja premijo plačuje zavarovanec sam iz svoje neto plače in mu znižuje osnovo za odmero dohodnine ob napovedi dohodnine.
Pooblaščenec pritrjuje ugotovitvi organa v izpodbijani odločbi, da informacija o premiji za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje pri Prvi osebni zavarovalnici d.d., ki se odteguje od plače zaposlenih in imajo iz tega naslova nižjo plačo, ne sodi v delovno področje organa. Iz posredovanih dokumentov izhaja, da se premija za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje odtegne od bruto zneska plače zaposlenega in se torej bruto plača zaposlenega zniža za znesek premije. V tem primeru gre namreč za prostovoljno odločitev zaposlenega, da pristopi k prostovoljnemu dodatnemu pokojninskemu zavarovanju in del svoje plače nameni za varčevanje v dodatnem pokojninskem zavarovanju, kot načinu dolgoročnega varčevanja za starost in za nadomestilo izpada državnih pokojnin. Prav tako ne gre za dodatno obremenitev proračuna občine, saj se premija za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje odtegne od bruto plače zaposlenega. Kot je pravilno ugotovil že organ v izpodbijani odločbi, Pooblaščenec ugotavlja, da glede dokumentov, ki se nanašajo na plačevanje dodatnega pokojninskega zavarovanja pri Prvi osebni zavarovalnici d.d. od decembra 2004 do julija 2011, kjer se premija za dodatnega pokojninskega zavarovanja pri Prvi osebni zavarovalnici d.d. odteguje od bruto plače zaposlenega in dodatno ne bremeni proračuna organa, niso izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja. V tem delu se pritožba prosilca zavrne.
Glede dela premije za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje pri Prvi osebni zavarovalnici d.d. za …, ki predstavlja delež organa, Pooblaščenec ugotavlja, da nedvomno sodi v delovno področje organa, saj gre tudi za porabo javnih sredstev. Ker je Pooblaščenec ugotovil, da so glede te zahtevane informacije izpolnjeni vsi trije pogoji iz 4. člena ZDIJZ za obstoj informacije javnega značaja, je v nadaljevanju presojal, ali gre za informacije javnega značaja, ki so prosto dostopne, ali pa je podana katera izmed izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, zaradi katere se dostop do informacije lahko zavrne.
2. Izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ
Če zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih določa ZDIJZ. Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ določeno izjemo. Ta taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije.
Pooblaščenec je na podlagi drugega odstavka 247. člena ZUP, po katerem mora pritožbeni organ po uradni dolžnosti preizkusiti, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon, presojal, ali zahtevani dokumenti predstavljajo še katero izmed izjem, določenih v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.
Pooblaščenec je ugotovil, da so bila na prvi stopnji nepopolno in zmotno ugotovljena dejstva in da je izrek v 1. točki izpodbijane odločbe nejasen, zato je Pooblaščenec 1. točko izreka na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP odpravil, dopolnil postopek in odpravil omenjene pomanjkljivosti. Organ je namreč prosilcu posredoval le kopijo Pogodbe o pristopu k pokojninskemu načrtu PN PPD-03, št. POG-D-1 0000010663, z dne 30. 11. 2004 in preglednico o vrednostih vseh nakazanih premij PDPZ po posameznih mesecih, Pooblaščenec pa je v pritožbenem postopku ugotovil, da se zahtevana informacija o podatku o premiji za dodatno pokojninsko zavarovanje pri Prvi osebni zavarovalnici d.d., ki jo plačuje organ, nahaja še na plačilnih listih za … za mesec novembra 2004 do november 2010, plačilni listi za … za mesec februar 2011 in Pristopni izjavi k pokojninskemu načrtu PN PPD za …. Predmet presoje obstoja izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ je samo podatek o premiji za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje pri Prvi osebni zavarovalnici d.d. za ….
2.1 Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ
3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zakon, ki ureja varstvo podatkov, je Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007-uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1-UPB1). Namen ZVOP-1-UPB1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1-UPB1).
Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1-UPB1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. ZVOP-1-UPB1 ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov.
Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu ZVOP-1-UPB1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika.
Že iz določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pa izhaja, da nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno, kar velja tudi za razkritje v okviru izvrševanja pravice dostopa do informacij javnega značaja.
V skladu s 34.a členom ZLS je župan občinski funkcionar. Glede osebnih podatkov funkcionarjev samoupravne lokalne skupnosti, Pooblaščenec najprej pojasnjuje, da imajo le-ti bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti zaradi načela odprtosti, ki terja transparentno delovanje organa s ciljem čim večje udeležbe državljanov pri izvajanju oblasti.
Pooblaščenec še ugotavlja, da je v navedenem primeru treba upoštevati tudi 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se ne glede na določbo prvega odstavka (kjer je opredeljenih 11 izjem, zaradi katerih se dostop do informacije zavrne), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka, ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. V omenjeni določbi ZDIJZ je poudarjena nadzorna funkcija pravice do informacij javnega značaja, ki skupaj z demokratično funkcijo pomeni uresničevanje načela javnosti in odprtosti delovanja državnih organov. Funkcija nadzora omogoča državljanom ali občanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti in nadzor nad porabo proračunskega denarja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. V predmetni zadevi gre nedvomno za podatke o porabi javnih sredstev, saj iz plačilnih list za zaposlenega … za obdobje od novembra 2004 do novembra 2010, plačilne liste za zaposlenega … za mesec januar 2011 in Pristopne izjave k pokojninskemu načrtu PN PPD za … izhaja, da del premije plača organ. Pooblaščenec je v postopku namreč ugotovil, da ne držijo navedbe organa, da se celotna premija izplačuje oz. odteguje od bruto plače zaposlenega. Iz predložene dokumentacije namreč izhaja, da je bil del premije (res da v odstotku, določenem glede na bruto plačo) izplačan dodatno, kot dodatno izplačilo k osnovni bruto plači župana. Javnost je zagotovo upravičena vedeti, kako organ upravlja z občinskim premoženjem. Ker gre za upravljanje javnih sredstev, je po oceni Pooblaščenca, že na podlagi zgoraj navedene 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, potreba po transparentnosti celotnega delovanja organa zagotovo podana.
Glede na navedeno ime in priimek župana organa in podatek o premiji za dodatno pokojninsko zavarovanje pri Prvi osebni zavarovalnici d.d., ki jo plačuje organ, ne predstavljajo varovanega osebnega podatka organa, zato v tem delu ni podana izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Zahtevani podatek torej v celoti predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja.
Upoštevaje navedeno, Pooblaščenec opozarja, da se celotna vsebina dokumentov, ki vsebujejo zahtevano informacijo, ne nanaša na zahtevo prosilca, zato se Pooblaščencu ni bilo potrebno spuščati v ugotavljanje, ali so tudi preostali vsebinski deli plačilnih listih za … za mesec novembra 2004 do november 2010, plačilne liste za … za mesec februar 2011 in Pristopne izjave k pokojninskemu načrtu PN PPD za …, prosto dostopne informacije. Iz tega razloga organu na podlagi te odločbe ni potrebno razkriti preostalega dela vsebine obravnavanih dokumentov, ampak ga lahko izloči na podlagi analogne uporabe določbe 7. člena ZDIJZ in prvega odstavka 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005 ,119/2007 in 95/2011), po kateri v primeru, če dokument vsebuje informacije, ki so določene v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ kot izjeme in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dokumenta (delni dostop).
Glede na navedeno je organ dolžan prosilcu posredovati kopije dokumentov, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe, in sicer na način, da bo viden podatek o premiji za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje pri Prvi osebni zavarovalnici d.d., ki predstavlja delež organa, naziv dokumenta (npr. obračun plače (plača za mesec januar 2006)) ter ime in priimek prejemnika plače oz. zavarovanca, vse ostalo se prikrije, ker ni predmet zahteve in torej tudi ne presoje z vidika dostopa do informacij javnega značaja. Iz izpodbijane odločbe organa in prilog k pritožbi prosilca je razvidno, da je organ prosilcu že posredoval kopijo pogodbe o pristopu k pokojninskemu načrtu PN PPD-03, št. POG-D-1 0000010663, z dne 30. 11. 2004 in preglednico o vrednosti vseh nakazanih premij PDPZ po posameznih mesecih.
Glede pritožbenih navedb razlike med podatki iz Supervizorja in že posredovano preglednico z zneski prosilcu, tako Pooblaščenec kot organ navajata, da razliko predstavljajo plačila premij za zavarovance, ki so zaposleni pri organu in premijo plačujejo sami in ne organ. V Supervizorju prihaja v tem delu do pomote, saj zajema vse premije za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki jih odvajajo javne institucije od plač zaposlenih in ne samo tistega dela premij, ki predstavljajo delež javne institucije. Pooblaščenec je na to problematiko že opozoril Komisijo za preprečevanje korupcije. Prav tako je v pojasnilih na spletni strani Komisije za preprečevanje korupcije navedeno, da se Komisija do objavljenih podatkov ne opredeljuje in tudi ne prevzema odgovornosti za njihovo točnost in da lahko celovito informacijo o podlagi za konkretno izplačilo dobite pri posameznem proračunskem uporabniku.
Pooblaščenec je pritožbi prosilca ugodil, saj so bila v postopku prve stopnje nepolno ugotovljena dejstva in storjene bistvene kršitve pravil postopka. Pooblaščenec je na podlagi prvega in drugega odstavka 251. člena ZUP postopek dopolnil, odpravil pomanjkljivosti ter sam zadevo rešil drugače in izdal svojo odločbo. Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopije dokumentov, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Monika Voga, univ.dipl.prav.,
Svetovalka pri Informacijskem
pooblaščencu
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka