Prosilka - Univerzitetni klinični center Ljubljana
+ -Številka: 090-220/2011/2
Kategorije: Ali dokument obstaja, Osebni podatek, Javni uslužbenci in funkcionarji
POVZETEK
Prosilka je zahtevala dostop do razpisne dokumentacije za štiri delovna mesta. Pooblaščenec je ugotovil, da je organ ravnal pravilno, ko je zahtevo delno zavrnil zaradi izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ker so prekriti osebni podatki varovani, saj niso v neposredni zvezi s sklenitvijo delovnega razmerja. Pravilna je tudi ugotovitev organa, da z delom zahtevane dokumentacije ne razpolaga, ker organ v razpisnem postopku za prosto delovno mesto ni dolžan ravnati po določbah ZJU, zato v tem postopku sploh ne izdela dokumentov kot so npr. ocenjevalni list, kriterij za izbiro in zapisnik o izbiri kandidata, ki jih zahteva prosilka.
ODLOČBA
Številka: 090-220/2011/2
Datum: 1. 12. 2011
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), in drugega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka), z dne 4. 11. 2011, zoper odločbo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1525 Ljubljana (v nadaljevanju organ), brez številke, z dne 12. 10. 2011, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilke zoper odločbo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana brez številke, z dne 12. 10. 2011 se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilka je dne 19. 9. 2011 na organ naslovila vlogo, s katero je zahtevala, naj ji organ omogoči dostop do razpisnega gradiva pri postopku izbire kandidata, akta o sistematizaciji, zapisnika o postopku izbire ter pogodb o zaposlitvi, in sicer vse v zvezi z naslednjimi delovnimi mesti, ki so bila objavljena na Zavodu za zaposlovanje:
- Inženir tehničnih strok VII/2 (II), tehnično vzdrževalna služba, služba za investicije, številka GS 737338;
- Inženir tehničnih strok VII/2 (I), tehnično vzdrževalna služba, strojni sistemi, številka GS 73846;
- Inženir tehničnih strok VII/2 (II), tehnično vzdrževalna služba, služba za investicije, GS 73738;
- Vzdrževalec-tehnik V(I) v tehnično vzdrževalni službi-elektrosistemi, št. GD 37196.
Prosilka je zahtevala še dostop do dokumentacije izbranih kandidatov, in sicer do diplome in referenc. Prosilka je zahtevala seznanitev z zahtevano dokumentacijo v obliki vpogleda in fotokopij.
Organ je o zahtevi prosilke odločil z odločbo brez številke, z dne 12. 10. 2011, s katero je zahtevo prosilke delno zavrnil. V obrazložitvi je navedel, da je prosilki poslal razpisno gradivo (vloge kadrovski službi za objavo prostega delovnega mesta, obrazce PD-prijava prostega delovnega mesta), sistemizacijo razpisanih delovnih mest, razpise o izbiri kandidatov in dokumentacijo izbranih kandidatov (diplome, spričevala, reference, pogodbe o zaposlitvi). Na navedenih dokumentih je organ prekril naslov izbranih kandidatov, rojstne podatke izbranih kandidatov in firme predhodnih delodajalcev izbranih kandidatov. Podatke je organ prekril na podlagi 7. člena ZDIJZ v povezavi s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prekriti podatki po oceni organa niso v neposredni povezavi z delovnim razmerjem izbranih kandidatov (javnih uslužbencev) in tako nimajo javne narave (organ se pri tem sklicuje na mnenje Pooblaščenca št. 0712-56/2006/2, z dne 14. 7. 2006). Organ je pojasnil, da prosilki ne more posredovati zahtevanega zapisnika o postopku izbire, saj tak dokument ne obstaja, ker ga organ ni izdelal. Organ je poudaril, da je prosilki dne 27. 9. 2011 poslal vse dokumente, ki so nastali v okviru predmetnih razpisov delovnih mest, in pojasnil da si prosilka zahtevano dokumentacijo lahko tudi osebno vpogleda pri organu.
Organ je dne 4. 11. 2011 prejel pritožbo zoper navedeno odločbo organa, v kateri je prosilka navedla, da je zahtevala zapisnik o postopku izbire kandidata, ocenjevalni list, kriterij za izbiro in razlog za prekritje posameznih ocen, delodajalcev, ... Pojasnila je, da je kandidirala na razpisih in da brez dokumentacije, ki jo navaja v pritožbi, ne more ugotoviti, zakaj so bili za razpisana mesta izbrani določeni kandidati.
Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 02-296/1-11, z dne 4. 11. 2011 odstopil v reševanje Pooblaščencu kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Pritožba ni utemeljena.
Ustavna pravica dostopa do informacij javnega značaja je opredeljena v drugem odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Ustava RS). Konkretizacijo te pravice predstavlja ZDIJZ, v katerem je urejen postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, in sicer ne le v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v delu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V prvem in drugem odstavku 5. člen ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Če organ zahtevo za dostop delno ali v celoti zavrne, mora o zahtevi prosilca odločiti z odločbo na podlagi drugega odstavka 22. člena ZDIJZ. Pooblaščenec poudarja, da organ zahtevo zavrne tudi v primeru, če zahtevana informacija ne obstaja oziroma če organ z zahtevano informacijo ne razpolaga.
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa. Pomembno torej je, da je informacija povezana z uradnim delom organa in jo je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti.
Ker ZDIJZ sam pojem informacije javnega značaja definira zelo široko, je njegov vpliv na delovanje javnega sektorja izjemno močan. Tako iz kroga organov širšega javnega sektorja, ki sodijo med zavezance za dostop do informacij javnega značaja, kot tudi iz opredelitve informacije javnega značaja, je mogoče zaključiti, da je postopek dostopa do informacij javnega značaja v najširšem pomenu besede namenjen pridobivanju informacij, ki so v povezavi z javnopravnim, oblastnim delovanjem. Podobno izhaja tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča RS I Up 122/2006 z dne 25. 4. 2007, in sicer, da je za pojem informacije javnega značaja odločilno, da gre za informacije s področja izvajanja določenih nalog oziroma dejavnosti, ki jih urejajo javnopravni predpisi. Pri javnopravnem delovanju pa ni pomembna konkretna oblika tega delovanja (oblastno odločanje ali ne-oblastno zagotavljanje določenih storitev), temveč, da se javne naloge ali dejavnosti skladno z načelom zakonitosti izvršujejo na podlagi norm javnega prava, v okviru, ki ga te norme za to dejavnost določajo, ter skladno z namenom varstva javnega interesa. Informacija javnega značaja je torej tista informacija, ki služi uradnemu namenu organa, gre torej za informacije, povezane s katerokoli javno (public) ali upravno funkcijo organa.
V obravnavanem primeru ni sporno, da dokumenti v zvezi z razpisi obravnavanih prostih delovnih mest sodijo v delovno področje organa. Razlikujejo pa se navedbe organa in prosilke glede obstoja določenih dokumentov v zvezi s temi razpisi, zato ostaja odprto vprašanje, ali organ z zahtevano informacijo razpolaga in ali se slednja nahaja v materializirani obliki.
Predmet zahteve v obravnavani zadevi je celotna razpisna dokumentacija in dokumentacija izbranih kandidatov za naslednja delovna mesta, ki so bila objavljena na Zavodu za zaposlovanje:
- Inženir tehničnih strok VII/2 (II), tehnično vzdrževalna služba, služba za investicije, številka GS 737338;
- Inženir tehničnih strok VII/2 (I), tehnično vzdrževalna služba, strojni sistemi, številka GS 73846;
- Inženir tehničnih strok VII/2 (II), tehnično vzdrževalna služba, služba za investicije, GS 73738;
- Vzdrževalec-tehnik V(I) v tehnično vzdrževalni službi-elektrosistemi, št. GD 37196.
Organ je v izpodbijani odločbi navedel, da je prosilki posredoval vse dokumente, ki so nastali v okviru obravnavanih razpisov, in sicer z dopisom št. 05-14/156-11, z dne 27. 9. 2011. Prosilka pa v pritožbi vztraja, da bi ji organ moral posredovati še zapisnik o postopku izbire kandidata, ocenjevalni list in kriterij za izbiro.
Predpis, ki ureja razpisni postopek za prosta delovna mesta pri organu, je Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDR), ki pravice in obveznosti strank pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi ureja v 23. členu in naslednjih. Pri tem Pooblaščenec pojasnjuje, da 22. člen Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 56/02 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZJU) določa, da drugi del tega zakona (ki med drugim določa tudi postopek sklenitve delovnega razmerja (53. člen ZJU in naslednji), op. Pooblaščenca) velja za javne uslužbence v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti, iz česar izhaja, da za organ v konkretnem primeru, ki je organiziran kot javni zavod, določbe drugega dela ZJU ne veljajo. Navedeno pomeni, da organ v razpisnem postopku za prosto delovno mesto ni dolžan ravnati po določbah ZJU, zato v tem postopku tudi ne izdela dokumentov kot so npr. ocenjevalni list, kriterij za izbiro in zapisnik o izbiri kandidata, ki jih zahteva prosilka. ZDR namreč ne določa, da bi takšni dokumenti v postopku izbire kandidata za razpisano delovno mesto morali nastati. Ravno tako ZJU v prvem delu ne vsebuje določb, ki bi organ zavezovale k izdelavi tovrstnih dokumentov. 7. člen ZJU sicer določa, da se zaposlovanje javnih uslužbencev izvaja tako, da je zagotovljena enakopravna dostopnost delovnih mest za vse zainteresirane kandidate pod enakimi pogoji in tako, da je zagotovljena izbira kandidata, ki je najbolje strokovno usposobljen za opravljanje nalog na delovnem mestu, vendar pa v prvem delu ZJU, ki je za organ zavezujoč, ni določb, ki bi konkretizirale, na kakšen način se načelo enakopravne dostopnosti zagotavlja. Pooblaščenec po preučitvi navedenih pravnih podlag in po pregledu dokumentacije, ki mu jo je organ v zvezi s to zadevo posredoval, zaključuje, da ne dvomi v navedbe organa, da je prosilki omogočil dostop do vse dokumentacije, s katero razpolaga.
Iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi iz določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki obstaja oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja izdelal oziroma pridobil in z njim tudi razpolaga v materializirani obliki. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. Pooblaščenec ob reševanju pritožbe ni mogel posumiti, da organ poleg dokumentov, ki jih je prosilki posredoval, razpolaga še s kakšnimi drugimi dokumenti, ki bi nastali v okviru obravnavanih razpisnih postopkov za prosta delovna mesta pri organu. V podporo prepričanju Pooblaščenca, da verjame navedbam organa, je zlasti vsebina dokumentov, ki jih je organ Pooblaščencu posredoval skupaj z odstopljeno pritožbo prosilke. Iz priložene dokumentacije tako izhaja, da je organ prosilki posredoval vso razpoložljivo dokumentacijo z dopisom št. 05-14/156-11, z dne 27. 9. 2011, s katerim je prosilki posredoval fotokopije razpisnega gradiva (vloge kadrovski službi za objavo prostega delovnega mesta, obrazec PD-prijava prostega delovnega mesta), sistematizacije razpisanih delovnih mest, dopisov o izbiri kandidatov ter dokumentacije izbranih kandidatov (diplome, spričevala, reference, pogodbe o zaposlitvi).
Pooblaščenec zaradi vsega navedenega ne vidi razlogov, da ne bi verjel navedbam organa, iz katerih izhaja, da ne razpolaga z dokumenti, ki jih navaja prosilka v pritožbi (zapisnik o postopku izbire kandidata, ocenjevalni list in kriterij za izbiro). Pri tem Pooblaščenec izrecno pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Ob tem pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. Pooblaščenec je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato Pooblaščenec, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni pridobiti dokumenta, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima pravne podlage, da bi v konkretni zadevi odločal o nujnosti oziroma obveznosti organa, da izdela dokumente, za katere prosilka meni, da bi morali obstajati.
Pooblaščenec poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, ali je organ ustrezno vodil postopek izbire kandidata za razpisano delovno mesto. Pooblaščenec ob reševanju te pritožbe tudi ni mogel posumiti, da organ z zahtevano informacijo razpolaga, vendar je v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP). Organ je namreč Pooblaščencu posredoval fotokopije vseh dokumentov, s katerimi v zvezi z obravnavano zahtevo razpolaga in ki utemeljujejo ugotovljeno dejansko stanje. Da je organ v konkretnem primeru deloval transparentno, kaže tudi ravnanje organa, ki je prosilki že v roku enega tedna po prejemu zahteve posredoval fotokopije zahtevanih dokumentov.
Upoštevaje vse zgornje argumente Pooblaščenec zaključuje, da organ razpolaga le z dokumenti, ki jih je prosilki že posredoval, kar pomeni, da organ v zvezi z obravnavanimi razpisi za prosta delovna mesta nima dokumentov, ki bi ustrezali naslednjim navedbam prosilke: zapisnik o postopku izbire kandidata, ocenjevalni list, kriterij za izbiro. »Kriterij materializirane oblike« glede teh dokumentov torej ni izpolnjen, torej ni izpolnjen eden izmed pogojev iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, ki morajo biti podani kumulativno, da lahko potrdimo obstoj informacije javnega značaja. Ker informacija javnega značaja pri organu ne obstaja, pritožbenim navedbam prosilke glede obstoja zahtevanih informacij javnega značaja ni mogoče ugoditi.
Iz pritožbe prosilke izhaja, da nasprotuje tudi delnemu dostopu, ki ga je izvedel organ, sklicujoč se na izjemo iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Pooblaščenec je zato presojal, ali so podatki, do katerih je organ zavrnil dostop, osebni podatki, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, torej z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007-uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1).
Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1). Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Upoštevaje navedeno definicijo je Pooblaščenec ugotovil, da naslovi izbranih kandidatov, njihovi rojstni podatki in firme predhodnih delodajalcev izbranih kandidatov, torej podatki, ki jih je organ izrecno navedel v izpodbijani odločbi, predstavljajo osebne podatke. Prav tako predstavljajo osebne podatke preostali podatki izbranih kandidatov, ki jih je organ prekril na posredovanih dokumentih, in sicer telefonska številka, elektronski naslov, državljanstvo, spol, materni jezik, znanja, kompetence in hobiji, ki za konkretno delovno mesto niso potrebna, datum opravljanja mature, zakonski stan, kraj obiskovanja osnovne šole in služenja vojaškega roka ter ocene zaključnega izpita.
Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu (javni sektor) ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. Iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pa izhaja, da nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno, kar velja tudi za razkritje v okviru izvrševanja pravice dostopa do informacij javnega značaja. Pri tem pa je treba upoštevati tudi 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri niso varovani osebni podatki, ki so v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Podatki, ki izkazujejo izpolnjevanje pogojev za delovno mesto, so npr. podatki o stopnji in smeri zaključene izobrazbe, znanju jezikov, izpolnjevanju pogoja delovnih izkušenj (dolžina delovnih izkušenj in vrsta delovnih izkušenj), znanju dela z računalnikom. Glede ostalih osebnih podatkov, ki jih vsebuje zahtevana dokumentacije, Pooblaščenec ugotavlja, da gre za varovane osebne podatke, ki niso v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, kar pomeni, da predstavljajo izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Dolžnost organa je, da te osebne podatke prekrije in prosilki omogoči dostop do obravnavanih dokumentov v obliki delnega dostopa, kot je opredeljen v 7. členu ZDIJZ.
Glede na to, da prosilka v pritožbi izrecno izpostavlja prekrite nekdanje delodajalce in ocene izbranih kandidatov, Pooblaščenec pojasnjuje, da podatek o bivšem delodajalcu neposredno ne izkazuje dejstva, da izbrani kandidat izpolnjuje pogoj zahtevanih delovnih izkušenj za zasedbo delovnega mesta, ker se kot pogoj ne zahtevajo delovne izkušnje pri določenem delodajalcu, ampak gre za pogoj glede vrste in časa opravljanja določenega dela. Podatek o slednjem pa je razviden iz naziva delovnega mesta, na katerem je posameznik pridobival delovne izkušnje oz. iz podrobnega opisa del in nalog delovnega mesta, ter iz dokumentov, ki izkazujejo, koliko časa je posameznik delal na tem delovnem mestu. Nadalje Pooblaščenec pojasnjuje, da podatek o oceni na zaključnem izpitu ne izkazuje dejstva, da izbrani kandidat izpolnjuje pogoj zahtevane stopnje izobrazbe za zasedbo delovnega mesta, ker se kot pogoj ne zahtevajo določene ocene, ampak določena stopnja zaključene izobrazbe. Podatek o slednjem pa je razviden iz preostalega besedila v izpisu iz evidence o opravljenih zaključnih izpitih.
V zvezi z razlago 1. alineje tretjega odstavka 6. člen ZDIJZ Pooblaščenec poudarja, da gre za izjemo od izjem, ki jo je v praksi treba razlagati restriktivno in upoštevaje načelo sorazmernosti obdelave osebnih podatkov, določeno v 3. členu ZVOP-1. Ta določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Ob tem gre ugotoviti, da je namen ZDIJZ (glej 2. člen) zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Tako je treba razlikovati med tistimi osebnimi podatki, ki so neposredno povezani z opravljanjem javnopravnih nalog in porabo javnih sredstev javnega uslužbenca oz. javnega funkcionarja in celoto vseh ostalih njegovih osebnih podatkov, ki jih organ vodi kot upravljavec zbirk osebnih podatkov. Javni uslužbenci se s tem, ko sklenejo pogodbo o zaposlitvi v javnem sektorju, namreč ne odpovedo v celoti zasebnosti na delovnem mestu. Namen določbe prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ je v tem, da so prosto dostopni tisti podatki iz delovnega razmerja javnega uslužbenca, ki vplivajo na izvajanje njegovih javnopravnih nalog, na porabo javnih sredstev, na delo organa kot celote ali kažejo na (ne)pravilnost določenih postopkov pri organu. V zvezi z vprašanjem, kateri osebni podatki iz prijave javnega uslužbenca na delovno mesto so neposredno povezani s sklenitvijo delovnega razmerja, je torej treba, upoštevaje načelo sorazmernosti obdelave osebnih podatkov, potegniti mejo. Po oceni Pooblaščenca je v konkretnem primeru pravilna odločitev organa, da podatki, ki jih je organ v posredovanih dokumentih prekril, niso v neposredni zvezi s sklenitvijo delovnega razmerja. Pooblaščenec sicer ugotavlja, da organ v izpodbijani odločbi ni izrecno navedel vseh vrst osebnih podatkov, ki jih je kasneje prekril v zahtevani dokumentaciji, je pa pojasnil, da prekriti podatki »niso v neposredni povezavi z delovnim razmerjem izbranih kandidatov (javnih uslužbencev) in tako nimajo javne narave«. Takšno obrazložitev obstoja izjem je zagotovo treba opredeliti kot pomanjkljivost postopka, vendar pa ta pomanjkljivost ni bistvena, saj ne vpliva na izrek izpodbijane odločbe.
Upoštevaje vse navedeno je Pooblaščenec ugotovil, da so bile v postopku na prvi stopnji sicer pomanjkljivosti, ki pa niso bistvene, zato je na podlagi drugega odstavka 148. člena ZUP pritožbo prosilke zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor, in sicer zoper odločbo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1525 Ljubljana brez številke, z dne 12. 10. 2011. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila :
Jasna Rupnik, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka