Prosilec - Občina Videm
+ -Številka: 090-217/2011/4
Kategorije: Kršitev postopka, Osebni podatek
POVZETEK
Prosilec je zahteval dokumentacijo v zvezi s postopki glede vseh vloženih prijav na področju divjega odlagališča na Selih, imenovanega Jama pri perutnini. Organ je zahtevi prosilca delno ugodil in prekril določene podatke zaradi varstva osebnih podatkov. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ prekril tudi podatke, ki niso varovani osebni podatki, zato je pritožbi prosilca ugodil, odločbo organa odpravil in sam odločil o zahtevi prosilca. Z odločbo je Pooblaščenec organu z naložil, katere dokumente naj posreduje prosilcu in katere podatke v teh dokumentih naj prekrije.
ODLOČBA
Številka: 090-217/2011/4
Datum: 22. 11. 2011
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ) in drugega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07 – ZUP-E, 65/08 – ZUP-F; 8/10 – ZUP-G, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………………………………………………………………… (v nadaljevanju prosilec), z dne 18. 08. 2011, zoper odločbo Občine Videm, Videm pri Ptuju 54, 2284 Videm pri Ptuju (v nadaljevanju organ) št. 090-2873 (14)/2011-5005 z dne 22. 10. 2011, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Izpodbijana odločba Občine Videm št. 090-2873 (14)/2011-5005 z dne 22. 10. 2011 se odpravi. Organ mora prosilcu v roku 31 (enaintrideset) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:
a) iz spisa št. 061-103/2008-5007:
• anonimna prijava z dne 28. 01. 2008, pri čemer prekrije:
- v prvi vrstici registrsko številko vozila,
- v tretji in četrti vrstici ime, priimek in naslov prebivališča;
• zapisnik o ogledu divjega odlagališča v naselju Sela pri podjetju Perutnina Ptuj z dne 28. 01. 2008 s prilogo, pri čemer prekrije:
- v šesti vrstici ime, priimek in naslov prebivališča,
- v deveti vrstici ime in priimek,
- v prilogi (kopiji ovojnice) ime, priimek in naslov prebivališča;
• obvestilo kršitelju, da se izjavi o dejstvih oz. okoliščinah prekrška z dne 05. 02. 2008, pri čemer prekrije:
- v drugem odstavku v tretji vrstici registrsko številko vozila,
- v drugem odstavku v peti vrstici ime, priimek in naslov prebivališča;
• izjava o prekršku z dne 12. 02. 2008, pri čemer prekrije:
- ime, priimek, EMŠO in naslov pošiljatelja,
- v prvem odstavku v prvi, drugi in tretji vrstici ime, priimek in naslov prebivališča,
- v drugem odstavku v prvi vrstici priimek,
- podpis pošiljatelja;
• odločba o prekršku z dne 18. 03. 2008, pri čemer prekrije:
- v izreku EMŠO in državljanstvo kršitelja,
- v obrazložitvi v prvem odstavku v tretji vrstici registrsko številko vozila;
- v obrazložitvi v prvem odstavku v peti vrstici ime, priimek in naslov prebivališča,
- v obrazložitvi v drugem odstavku v šesti vrstici ime, priimek in naslov prebivališča,
- v obrazložitvi v drugem odstavku v deveti vrstici ime in priimek,
- v obrazložitvi v četrtem odstavku v drugi, tretji in četrti vrstici ime, priimek in naslove prebivališča,
- v obrazložitvi v petem odstavku v tretji in šesti vrstici ime in priimek;
• uradni zaznamek z dne 16. 05. 2008, pri čemer prekrije ime, priimek in naslov prebivališča;
• predlog za izterjavo z dne 16. 05. 2008, pri čemer prekrije EMŠO kršitelja;
• umik zahteve za izterjavo z dne 05. 08. 2008.
b) Iz spisa št. 710-59/2011-5007:
• zapisnik o ogledu z dne 28. 03. 2011 s prilogo, pri čemer prekrije:
- v ugotovitvah v sedmi in osmi vrstici ime, priimek in naslov prebivališča,
- v ugotovitvah v deseti vrstici naslov prebivališča,
- v ugotovitvah v prilogi (kopiji ovojnice) ime, priimek in naslov prebivališča;
• obvestilo zavezancu, da se izjavi o dejstvih oz. okoliščinah prekrška z dne 21. 04. 2011, pri čemer prekrije:
- v drugem odstavku v tretji, četrti in peti vrstici ime, priimek in naslov prebivališča kršitelja,
- v rubriki »vročiti« ime priimek in naslov prebivališča kršitelja;
• izjava z dne 09. 05. 2011, pri čemer prekrije priimek v podpisu;
• uradni zaznamek z dne 10. 05. 2011, pri čemer prekrije:
- v prvem odstavku v drugi vrstici (pod točko 1.) ime, priimek in naslov prebivališča zavezanca,
- v prvem odstavku v trinajsti vrstici ime, priimek in naslov prebivališča,
- v drugem odstavku v prvi vrstici ime in priimek.
c) Iz spisa št. 061-114/2011-5007:
• uradni zaznamek z dne 06. 06. 2011, pri čemer prekrije ime, priimek in naslov prebivališča zavezanca,
• odločba z dne 20. 06. 2011, pri čemer prekrije:
- v glavi odločbe v sedmi vrstici ime, priimek in naslov prebivališča zavezanca,
- v prvi točki izreka v prvi in četrti vrstici ime, priimek in naslov prebivališča zavezanca,
- v drugi točki izreka v prvi vrstici ime, priimek in naslov prebivališča zavezanca,
- v obrazložitvi v prvem odstavku v četrti vrstici ime, priimek in naslov prebivališča zavezanca,
- v rubriki »vročiti« ime, priimek in naslov prebivališča zavezanca;
• uradni zaznamek z dne 18. 07. 2011, pri čemer prekrije v prvi, drugi in tretji vrstici ime, priimek in naslov prebivališča zavezanca.
d) Iz spisa št. 710-147/2010-5005:
• prijava divjega odlagališča z dne 13. 12. 2010, pri čemer prekrije ime, priimek, naslov prebivališča, telefonsko številko in podpis prijavitelja;
• zapisnik o ogledu z dne 14. 12. 2010;
• prijava divjega odlagališča z dne 24. 01. 2011, pri čemer prekrije elektronski naslov prijavitelja;
• zapisnik o ogledu z dne 25. 01. 2011;
• odgovor prijavitelju z dne 25. 01. 2011, pri čemer prekrije elektronski naslov prijavitelja in ime in priimek v nagovoru prijavitelja.
e) Iz spisa št. 710-148/2010-5005:
• prijava divjega odlagališča z dne 13. 12. 2010, pri čemer prekrije ime, priimek, naslov prebivališča, telefonsko številko in podpis prijavitelja;
• zapisnik o ogledu na terenu z dne 14. 12. 2010;
• obvestilo kršitelju, da se izjavi o dejstvih oz. okoliščinah prekrška z dne 14. 12. 2010;
• izjava o prekršku z dne 17. 12. 2010, pri čemer prekrije ime in priimek podpisnika izjave;
• evidenčni list št. 1 Čistega mesta Ptuj o oddaji komunalnih odpadkov z dne 16. 12. 2010;
• odgovor prijavitelju z dne 17. 12. 2010, pri čemer prekrije ime, priimek in naslov prejemnika;
• zapisnik o kontrolnem pregledu z dne 17. 12. 2010;
• odgovor prijavitelju z dne 27. 12. 2010, pri čemer prekrije ime, priimek in naslov prejemnika;
• pisno opozorilo z dne 28. 12. 2010;
• zahvala za hitro rešitev prijave z dne 07. 01. 2011, pri čemer prekrije ime, priimek, naslov prebivališča, telefonsko številko in podpis prijavitelja;
• ponovna prijava divjega odlagališča z dne 14. 01. 2011, pri čemer prekrije ime, priimek, naslov prebivališča, telefonsko številko in podpis prijavitelja;
• zapisnik o ogledu z dne 17. 01. 2011;
• dodatek k obvestilu kršitelju, da se izjavi o dejstvih oz. okoliščinah prekrška z dne 24. 01. 2011;
• izjava o prekršku z dne 31. 01. 2011;
• zapisnik o ogledu z dne 02. 02. 2011;
• odgovor prijavitelju z dne 04. 02. 2011, pri čemer prekrije ime, priimek in naslov prejemnika.
V preostalem delu se zahteva prosilca zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 04. 10. 2011 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahteval vpogled in fotokopije dokumentacije v zvezi s postopki glede vseh vloženih prijav na področju divjega odlagališča na Selih, imenovanega Jama pri perutnini.
Dne 22. 10. 2011 je organ izdal odločbo št. 090-2873 (14)/2011-5005, s katero je zahtevi prosilca delno ugodil in mu posredoval določene dokumente iz inšpekcijskega in prekrškovnih spisov, pri čemer je v teh dokumentih prekril določene osebne podatke.
Prosilec je dne 24. 10. 2011 podal pritožbo zoper zavrnilni del navedene odločbe organa in zahteval dostop tudi do prekritih osebnih podatkov.
Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje Pooblaščencu, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom, št. 090-2873 (14)/2011-5005 z dne 28. 10. 2011.
Pritožba je utemeljena.
1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Prosilec se je v svoji pritožbi pritožil le glede prekritih podatkov v dokumentih, navedenih v izreku odločbe organa št. 090-2873 (14)/2011-5005 z dne 22. 10. 2011. Zato je Pooblaščenec presojal utemeljenost navedb prosilca le v delu, ki se nanaša na zahtevo po navedenih podatkih.
Pri tem pa je Pooblaščenec ob pregledu navedene odločbe organa ugotovil, da iz nje ne izhaja jasno, katere podatke je organ štel za varovane osebne podatke in jih kot take prekril. Zaradi tega je obrazložitev izpodbijane odločbe tako ostala zgolj na deklaratorni ravni, ki ne omogoča preizkusa (7. točka 2. odstavek 237. člena ZUP), kar predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka in jo je zato treba odpraviti. Kot izhaja iz drugega odstavka 251. člena ZUP organ druge stopnje v primeru, da spozna, da je treba na podlagi dejstev, ugotovljenih v dopolnilnem postopku, zadevo rešiti drugače, kot je bila rešena z odločbo prve stopnje, odpravi odločbo prve stopnje in s svojo odločbo sam reši zadevo. Pooblaščenec je tako zaradi bistvenih kršitev postopka izpodbijano odločbo organa odpravil in rešil zadevo sam.
Pooblaščenec je v nadaljevanju presojal, ali naslednji dokumenti predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja v skladu s 4. členom ZDIJZ:
1. Spis št. 061-103/2008-5007:
- anonimna prijava z dne 28. 01. 2008,
- zapisnik o ogledu divjega odlagališča v naselju Sela pri podjetju Perutnina Ptuj z dne 28. 01. 2008,
- obvestilo kršitelju, da se izjavi o dejstvih oz. okoliščinah prekrška z dne 05. 02. 2008,
- izjava o prekršku z dne 12. 02. 2008,
- odločba o prekršku z dne 18. 03. 2008,
- uradni zaznamek z dne 16. 05. 2008,
- predlog za izterjavo z dne 16. 05. 2008
- umik zahteve za izterjavo z dne 05. 08. 2008,
2. Spis št. 710-59/2011-5007:
- zapisnik o ogledu z dne 28. 03. 2011,
- obvestilo kršitelju, da se izjavi o dejstvih oz. okoliščinah prekrška z dne 21. 04. 2011,
- izjava z dne 09. 05. 2011,
- uradni zaznamek z dne 10. 05. 2011,
3. Spis št. 061-114/2011-5007:
- uradni zaznamek z dne 06. 06. 2011,
- odločba z dne 20. 06. 2011,
- uradni zaznamek z dne 18. 07. 2011,
4. Spis št. 710-147/2010-5005:
- prijava divjega odlagališča z dne 13. 12. 2010,
- zapisnik o ogledu z dne 14. 12. 2010,
- prijava divjega odlagališča z dne 24. 01. 2011,
- zapisnik o ogledu z dne 25. 01. 2011,
- odgovor prijavitelju z dne 25. 01. 2011,
5. Spis št. 710-148/2010-5005:
- prijava divjega odlagališča z dne 13. 12. 2010,
- zapisnik o ogledu na terenu z dne 14. 12. 2010,
- obvestilo kršitelju, da se izjavi o dejstvih oz. okoliščinah prekrška z dne 14. 12. 2010,
- izjava o prekršku z dne 17. 12. 2010,
- evidenčni list št. 1 Čistega mesta Ptuj o oddaji komunalnih odpadkov z dne 16. 12. 2010,
- odgovor prijavitelju z dne 17. 12. 2010,
- zapisnik o kontrolnem pregledu z dne 17. 12. 2010,
- odgovor prijavitelju z dne 27. 12. 2010
- pisno opozorilo z dne 28. 12. 2010,
- zahvala za hitro rešitev prijave z dne 07. 01. 2011,
- ponovna prijava divjega odlagališča z dne 14. 01. 2011,
- zapisnik o ogledu z dne 17. 01. 2011,
- dodatek k obvestilu kršitelju, da se izjavi o dejstvih oz. okoliščinah prekrška z dne 24. 01. 2011,
- izjava o prekršku z dne 31. 01. 2011,
- zapisnik o ogledu z dne 02. 02. 2011,
- odgovor prijavitelju z dne 04. 02. 2011.
2. Pojem informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj v prvem odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ ima nedvomno močan vpliv na delovanje javnega sektorja, in sicer ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja, torej tudi vseh organov lokalne samouprave . Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
Pojem informacije javnega značaja je opredeljen v 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2.) organ mora z njo razpolagati,
3.) nahajati se mora v materializirani obliki.
Glede pogoja iz prve točke Pooblaščenec pojasnjuje, da je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).
Pooblaščenec ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, da zahtevane informacije spadajo v njegovo delovno področje in da zahtevana informacija obstaja, saj je organ Pooblaščencu skupaj s pritožbo posredoval tudi zahtevano dokumentacijo. Zato je Pooblaščenec v nadaljevanju ugotavljal obstoj morebitnih izjem pri dostopu do zahtevanih dokumentov.
3. Izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ
Organ lahko zavrne dostop do zahtevane informacije, če je podana katera izmed zakonsko določenih izjem, opredeljenih v 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Organ se je v odločbi skliceval na to, da dokumenti vsebujejo določene osebne podatke, ki jih je treba prekriti. Ker pa organ nikjer ni bolj natančno pojasnil, katere podatke v zahtevanih dokumentih je treba prekriti (npr. imena in priimke prijaviteljev ipd.), je Pooblaščenec ugotovil, da odločbe v tem delu ni mogoče preizkusiti. Kot že pojasnjeno, je Pooblaščenec iz tega razloga, izpodbijano odločbo zaradi bistvenih kršitev postopka odpravil in sam rešil zadevo (drugi odstavek 251. čl. ZUP).
Na podlagi navedenega se je Pooblaščenec v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali zahtevani dokumenti vsebujejo varovane osebne podatke in s tem predstavljajo izjemo iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
3.1. Izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ
Skladno s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. 6. člen ZVOP-1 določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo, torej posameznika, na glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljenih v 8. in 9. členu ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. V javnem sektorju mora biti možnost privolitve določena z zakonom.
Že iz določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ izhaja, da nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno, kar velja tudi za razkritje v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja.
V zvezi z ugotavljanjem, ali se v posameznem dokumentu nahajajo osebni podatki, katerih razkritje javnosti bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je Pooblaščenec ugotavljal:
1. ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka iz 6. člena ZVOP-1 in
2. ali za razkritje osebnega podatka javnosti obstaja pravna podlaga v smislu 8. in 9. člena ZVOP-1.
Pooblaščenec je pri pregledu zahtevane dokumentacije ugotovil, da se v vseh dokumentih pojavljajo imena in priimki inšpektorjev, ki so vodili inšpekcijske oz. prekrškovne postopke in izdali ustrezne odločbe. Imena in priimki inšpektorjev sicer nedvomno predstavljajo njihove osebne podatke, vendar pa Pooblaščenec ugotavlja, da v konkretnem primeru ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov. Kot že navedeno se namreč osebni podatki lahko obdelujejo, če za to obstaja ustrezna pravna podlaga. Pri tem Pooblaščenec opozarja na določbo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se, ne glede na morebiten obstoj izjeme iz prvega odstavka 6. člena (torej tudi v primeru obstoja izjeme varstva osebnih podatkov), dostop do zahtevanih informacij javnega značaja dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. V primerih navedb imen in priimkov inšpektorjev, ki so zadeve reševali, Pooblaščenec ugotavlja, da gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca, saj gre za imena in priimke inšpektorjev, ki so vodili in odločali v posameznih uradnih postopkih. Upoštevaje navedeno osebni podatki posameznikov, ki so tako ali drugače po službeni dolžnosti sodelovali pri konkretnem inšpekcijskem postopku, ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov. V skladu s tem je Pooblaščenec zaključil, da ti podatki niso t.i. varovani osebni podatki, zato v tem delu ni podana izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
Prav tako je Pooblaščenec ugotovil, da nekateri dokumenti vsebujejo osebne podatke prijaviteljev, zavezancev oz. kršiteljev, in sicer njihova imena, priimke, naslove prebivališč, EMŠO, elektronski naslov in telefonsko številko. Pooblaščenec ugotavlja, da gre v primeru navedenih osebnih podatkov prijavitelja ali zavezanca oz. kršitelja fizične osebe nedvomno za varovane osebne podatke, saj je na podlagi teh podatkov oseba določljiva. Pooblaščencu pa ni znana pravna podlaga, ki bi določala, da je razkritje navedenih osebnih podatkov v konkretnem primeru dopustno. Iz dveh dokumentov (izjava o prekršku z dne 12. 02. 2008 in odločba o prekršku z dne 18. 03. 2008, oboje spis št. 061-103/2008-5007) pa so razvidni tudi podatki o imenu, priimku in naslovu soseda zavezanca oz. kršitelja, ki tudi nedvomno predstavljajo varovane osebne podatke. Tudi v tem primeru Pooblaščenec ne ve za pravno podlago, po kateri bi bilo razkritje navedenih osebnih podatkov v konkretnem primeru dopustno.
Drugače pa je v primeru zavezancev oz. kršiteljev pravnih oseb oz. samostojnih podjetnikov. Podatki pravnih oseb ne predstavljajo osebnih podatkov, saj ne gre za podatke, ki bi se nanašali na posameznike. Glede kršiteljev oz. zavezancev samostojnih podjetnikov pa Pooblaščenec pojasnjuje, da je samostojni podjetnik posameznik (s.p.) glede na veljavno statusno pravno ureditev gospodarskih subjektov, fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost. S.p. torej ni pravna oseba in tudi ni gospodarska družba, je pa nosilec gospodarskega podjema, »imetnik« podjetja in zato enakovreden gospodarski subjekt nasproti npr. gospodarskim družbam. Na podlagi povedanega lahko zaključimo, da samostojni podjetnik uživa varstvo po določbah ZVOP-1 in specialnih zakonov s področja varstva osebnih podatkov samo, kadar nastopa kot fizična oseba v smislu posameznika po ZVOP-1, torej kot ne-gospodarski subjekt. Takšno stališče je že zavzelo tudi Ustavno sodišče RS v odločbah št. U-I-84/03 in št. U-I-298/04. Osebni podatki kršitelja, ki se nanašajo nanj kot na poslovni subjekt, se torej ne štejejo kot njegovi osebni podatki v smislu zavarovanja po ZVOP-1. Pooblaščenec pri tem pojasnjuje, da se v skladu z določbami drugega odstavka 74. člena Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 65/09 uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZGD-1) v Poslovni register Slovenije vpisujejo predlagan datum vpisa, ki je poznejši od dne vložitve prijave za vpis in ni daljši od treh mesecev od dne vložitve prijave za vpis, firmo podjetnika in podatke o sedežu,
- podatke o podjetniku: ime in priimek, EMŠO, prebivališče, davčno številko,
- podatke o zastopniku: ime in priimek, EMŠO, prebivališče, davčno številko,
- navedbo dejavnosti, ki jih bo podjetnik opravljal,
- podatke o drugih delih podjetnika kot enotah poslovnega registra v skladu z zakonom, ki ureja Poslovni register Slovenije, in
- izjavo podjetnika, da nima neporavnanih dospelih obveznosti iz njegovih prejšnjih poslovanj.
Zakon o Poslovnem registru Slovenije (Ur. l. RS, št. 49/06, v nadaljevanju ZPRS-1) v prvem odstavku 8. člena določa, da upravljavec registra (AJPES) za vodenje in vzdrževanje poslovnega registra ter za zagotavljanje varnosti pravnega prometa obdeluje o ustanoviteljih posamezne enote poslovnega registra osebno ime oziroma firmo, sedež in naslov oziroma naslov stalnega ali začasnega prebivališča, EMŠO ali matično številko ter davčno številko, telefon, telefaks, elektronski naslov in naslov spletne strani. ZGD-1 pa ne opredeljuje, kateri od navedenih podatkov se objavijo oz. so javni. ZPRS-1 v osmi alineji 2. člena določa, da so javni podatki poslovnega registra vsi podatki o enotah poslovnega registra, razen podatkov, ki so s posebnim zakonom določeni kot osebni podatki. Davčna številka in naslov prebivališča fizične osebe, ki sta hkrati davčna številka in sedež poslovnega subjekta, z vpisom tega poslovnega subjekta v poslovni register postaneta javna podatka. Glede na navedene določbe, so torej nedvomno podatki, ki so javno objavljeni v Poslovnem registru Slovenije (PRS), podatki o posamezniku kot podjetniku, kot enoti poslovnega registra. Zato Pooblaščenec meni, da se podatki, objavljeni v PRS, ne štejejo na osebne podatke posameznika samostojnega podjetnika. Gre namreč za podatke, s katerimi le-ta nastopa na trgu kot poslovni subjekt.
Kot izhaja iz prekrškovnega spisa št. 061-103/2008, je glede na odločbo št. 061-103/2008-5007 kršitelj samostojni podjetnik. Pooblaščenec je zato v konkretnem primeru ugotovil, da podatki o njegovem imenu, priimku in naslovu ne predstavljajo njegovih varovanih osebnih podatkov in tako ne predstavljajo izjeme od prostega dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre za podatke, javno objavljene v PRS. Nasprotno pa je Pooblaščenec ugotovil za podatek o EMŠO istega samostojnega podjetnika, ki v PRS ni javno objavljen, zaradi česar gre v tem primeru za varovan osebni podatek.
Prav tako pa je Pooblaščenec ugotovil, da določeni dokumenti iz spisa št. 061-103/2008 vsebujejo tudi podatke o registrski oznaki vozila. Načeloma sicer podatki o registrskih oznakah ne predstavljajo osebnega podatka, saj gre za podatke, ki se nanašajo na osebno vozilo. V skladu z določbami prvega odstavka 26. člena ZMV morajo biti namreč za udeležbo v cestnem prometu vozila registrirana, imeti veljavno prometno dovoljenje ali veljavno dovoljenje za preskusno vožnjo in biti označena s predpisanimi registrskimi ali preskusnimi tablicami, izdanimi za njihovo označitev. Registrska oznaka vozila torej ne predstavlja podatka o lastniku, temveč podatek o vozilu. Registracija vozila pa je v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZMV vpis podatkov o registrski oznaki ter posameznih podatkov o vozilu in lastniku vozila v evidenco registriranih vozil. Navedena evidenca vsebuje, glede na določbe tretjega odstavka 63. člena ZMV, poleg podatkov o vozilu, tudi podatke o lastniku vozila ali podatke o osebi, na katero je vozilo registrirano (osebno ime oziroma firmo, EMŠO oziroma matično številko ter naslov stalnega ali začasnega prebivališča oziroma sedeža). Evidenca registriranih vozil ni dostopna širši javnosti, dostop do nje je zakonsko reguliran oz. omejen. V primeru, ko je lastnik vozila podjetje oz. samostojni podjetnik ali če je vozilo registrirano na podjetje oz. samostojnega podjetnika, registrska oznaka vozila ne predstavlja osebnega podatka. Kadar pa je lastnik vozila fizična oseba ali pa je vozilo nanjo registrirano, registrska oznaka vozila predstavlja tudi njen osebni podatek. V konkretnem primeru gre za podatek o vozilu, katerega lastnik je fizična oseba, kar je Pooblaščenec preveril pri Ministrstvu za notranje zadeve. Posledično gre torej za osebni podatek, ki ga je treba na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ prekriti.
Upoštevaje navedeno gre zaključiti, da določeni podatki v zahtevani dokumentaciji predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zaradi katere se dostop do informacij javnega značaja lahko zavrne.
Pooblaščenec je tako ugotovil, da je treba v zahtevanih dokumentih prekriti osebna imena, priimke, naslove prebivališč, EMŠO, elektronske naslove in telefonske številke zavezancev oz. kršiteljev fizičnih oseb, v spisu št. 061-103/2008 pa EMŠO kršitelja samostojnega podjetnika in registrsko številko osebnega vozila ter ime, priimek in naslov soseda kršitelja, in sicer v vseh delih posameznega dokumenta v skladu s pravili o delnem dostopu (glej točko 4 obrazložitve te odločbe). Le ti podatki namreč predstavljajo varovane osebne podatke in s tem izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
3.2. Ostale izjeme po ZDIJZ
Pooblaščenec je po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 247. člena ZUP presojal tudi, ali je podana še katera druga izjema od prostega dostopa iz 6. člena ZDIJZ. Na podlagi skrbnega pregleda obravnavanih dokumentov je Pooblaščenec ugotovil, da v le-teh ni nobene druge izjeme od prosto dostopnih informacij.
4. Delni dostop
Glede na ugotovljen obstoj varovanih osebnih podatkov, ki so vsebovani v zahtevani dokumentaciji, je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilcu omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov.
Kadar namreč dokument, ki je sicer informacija javnega značaja, vsebuje tudi varovane osebne podatke, je treba omogočiti t.i. delni dostop, in sicer s prekritjem teh osebnih podatkov. Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljen v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005 in št. 119/2007, v nadaljevanju Uredba) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. 21. člen Uredbe določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek).
Pooblaščenec je, kot je bilo pojasnjeno v 3. točki obrazložitve te odločbe, ugotovil, da nekateri, v zahtevani dokumentaciji vsebovani podatki, predstavljajo osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z ZVOP-1. Pooblaščenec ocenjuje, da se v obravnavanem primeru z izvedbo instituta delnega dostopa, torej z izbrisom imen, priimkov in naslovov fizičnih oseb, lahko onemogoči prepoznavnost in določljivost posameznikov. Varovani osebni podatki, ki so vsebovani v zahtevani dokumentaciji, s tem postanejo anonimizirani, kar pomeni, da je identifikacija posameznika onemogočena, saj se z anonimizacijo izgubi prepoznavnost in določljivost posameznika. Pooblaščenec tako ocenjuje, da je v obravnavanem primeru z institutom delnega dostopa mogoče omogočiti dostop do zahtevane dokumentacije, ne da bi s tem posegli v varovane osebne podatke. Z anonimizacijo se torej izgubi prepoznavnost in določljivost posameznikov, zato podatki, ki se nahajajo v dokumentu, izgubijo značaj osebnih podatkov. Dokument, pri katerem organ s tehniko anonimizacije onemogoči določljivost posameznikov, v tem primeru predstavlja informacijo javnega značaja, saj vsebuje vse elemente za opredelitev informacije javnega značaja, kar že izhaja iz ugotovitev Pooblaščenca v 2. točki obrazložitve te odločbe.
5. Sklepno
Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da je pritožba utemeljena in da je organ na prvi stopnji bistveno kršitev pravila postopka, zato je Pooblaščenec pritožbi prosilca ugodil in na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP odločbo št. 090-2873 (14)/2011-5005 z dne 22. 10. 2011 v celoti odpravil ter sam dopolnil postopek. Na podlagi drugega odstavka 251. člena ZUP je Pooblaščenec sam odločil o zadevi.
Pooblaščenec je zaradi obstoja varovanih osebnih podatkov v zahtevanih dokumentih odločil, da se ti podatki prekrijejo, pri čemer je natančno opredelil, kateri podatki in v katerih dokumentih se prekrijejo. V preostalem delu je Pooblaščenec ugotovil, da zahtevani dokumenti izpolnjujejo vse pogoje za informacije javnega značaja in glede njih ni podana nobena od izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je odločil, da se dostop omogoči.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Maja Lubarda,
Svetovalka pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.
pooblaščenka