Samo Petančič, novinar Dela - Mestna občina Ljubljana
+ -Številka: 090-216/2011/4
Kategorije: Kršitev postopka, Osebni podatek, Javni uslužbenci in funkcionarji
POVZETEK
Pritožbi prosilca se ugodi in organ je dolžan prosilcu posredovati dokumente v zvezi z letnimi ocenami javnih uslužbencev. Pooblaščenec namreč ugotavlja, da so imena, priimki in ocene zaposlenih javnih uslužbencev v zvezi z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca in imajo nedvomno za posledico potencialno porabo javnih sredstev, saj se o pravici javnega uslužbenca do napredovanja odloča prav na podlagi treh letnih ocen. Glede na navedeno v zavednem primeru ni podana izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
ODLOČBA
Številka: 090-216/2011/4
Datum: 8. 11. 2011
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega (Ur.l. RS, št. 24/2003, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur.l. RS, št. 113/2005, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZInfP) in 1. in 2. odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur.l. RS, št. 80/1999, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Sama Petančiča, novinarja časopisa Delo, Dunajska 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo organa Mestne občine Ljubljana, Mestna uprava, Adamič-Lundrovo nabrežje 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 100-202/2011-2 z dne 13.10.2011 v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca zoper odločbo Mestne občine Ljubljana, Mestna uprava, Adamič-Lundrovo nabrežje 2, 1000 Ljubljana št. 100-202/2011-2 z dne 13.10.2011 se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi. Organ je dolžan prosilcu v roku 31 dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopijo zahtevanih dokumentov, in sicer:
1. dokument Zbirno poročilo napredovanja in ocenjevanja v mestni upravi;
2. dokument Ocena za leto 2009: z rubrikami Organ MU – KŽ, Priimek in ime, Ocena za leto 2009, Neocenjeni, Napredovali v plačni razred s. 1. 4. 2010 in Napredovali v naziv (s 1. 5. 2010);
3. dokument Ocena za leto 2009: z rubrikami Organ MU – OUP, Priimek in ime, Ocena za leto 2009, Neocenjeni, Napredovali v plačni razred s. 1. 4. 2010 in Napredovali v naziv (s 1. 5. 2010);
4. dokument Ocena za leto 2009: z rubrikami Organ MU – OGDP, Priimek in ime, Ocena za leto 2009, Neocenjeni, Napredovali v plačni razred s. 1. 4. 2010 in Napredovali v naziv (s 1. 5. 2010);
5. dokument Ocena za leto 2009: z rubrikami Organ MU – KŽ, Priimek in ime, Ocena za leto 2009, Neocenjeni, Napredovali v plačni razred s. 1. 4. 2010 in Napredovali v naziv (s 1. 5. 2010);
6. dokument Pregled ocen delovne uspešnosti načelnikov, direktorjev služb, … za leto 2009;
7. dokument Ocena za leto 2010: z rubrikami Organ MU – KŽ, Priimek in ime, Ocena za leto 20010, Neocenjeni, Napredovali v plačni razred (v letu 2011 zaradi interventnih ukrepov ni napredovanj v PR) in Napredovali v naziv (s 1. 5. 2011; zaradi interventnih ukrepov plača višja s 1. 1. 2012);
8. dokument Ocena za leto 2010: z rubrikami Organ MU – OUP, Priimek in ime, Ocena za leto 20010, Neocenjeni, Napredovali v plačni razred (v letu 2011 zaradi interventnih ukrepov ni napredovanj v PR) in Napredovali v naziv (s 1. 5. 2011; zaradi interventnih ukrepov plača višja s 1. 1. 2012);
9. dokument Ocena za leto 2010: z rubrikami Organ MU – OGDP, Priimek in ime, Ocena za leto 20010, Neocenjeni, Napredovali v plačni razred (v letu 2011 zaradi interventnih ukrepov ni napredovanj v PR) in Napredovali v naziv (s 1. 5. 2011; zaradi interventnih ukrepov plača višja s 1. 1. 2012); in
10. dokument Pregled ocen delovne uspešnosti načelnikov, direktorjev služb, … za leto 2010.
2. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilec je dne 08.09.2011 preko elektronske pošte pri organu zaprosil za informacije v zvezi z ocenjevanjem zaposlenih v lokalni samoupravi. Na podlagi odgovora, ki ga je na svoje vprašanje prosilec prejel 20.09.2011 po elektronski pošti, je prosilec dne 22.09.2011 preko elektronskega naslova ... od organa zahteval fotokopije naslednjih dokumentov:
1. zbirni poročili napredovanja in ocenjevanja v mestni upravi;
2. letošnje in lanske ocene vseh javnih uslužbencev v naslednjih oddelkih: kabinet župana (za vsakega zaposlenega posebej), oddelku za urejanje prostora (za vsakega zaposlenega posebej), oddelku za gospodarske dejavnosti in promet (za vsakega zaposlenega posebej);
3. ocene vseh vodij vseh notranjih organizacijskih enot t.j. vodij oddelkov in služb.
i. Navedbe organa
Organ je prosilcu odgovoril dne 29.09.2011, in sicer po elektronski pošti, v kateri je zapisal, da zahtevanih podatkov ne bo posredoval, lahko pa pošlje zbirne podatke po posameznih oddelkih. Po dodatnem pozivu prosilca je organ izdal odločbo št. 100-202/2011-2 z dne 13.10.2011, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil na podlagi 22. člena ZDIJZ. V obrazložitvi odločbe je organ navedel, da lahko prosilcu pošlje zbirne podatke po posameznih oddelkih, da pa so ocene posameznika del kadrovske evidence vsakega sodelavca in zelo osebna zadeva, ki temelji na posameznikovem letnem delu in opravljenem individualnem letnem pogovoru zaposlenega s svojim nadrejenim, zato organ ne vidi razloga, da bi bili poimenski ocenjevalni listi pomembni za objektivno obveščanje javnosti. Organ vztraja na stališču, da zahtevane fotokopije dokumentov niso informacija javnega značaja. Po pozivu Pooblaščenca št. 090-216/2011/2 z dne 03.11.2011 je organ Pooblaščencu dne 07.11.2011 dostavil dokumente, ki jih je zahteval prosilec, in sicer: zbirni poročili napredovanja in ocenjevanja v mestni upravi za leto 2009 in 2010; v letu 2011 prejete ocene (ocene za leto 2010) in v letu 2010 prejete ocene (ocene za leto 2009) vseh javnih uslužbencev v naslednjih oddelkih: kabinet župana (za vsakega zaposlenega posebej), oddelku za urejanje prostora (za vsakega zaposlenega posebej), oddelku za gospodarske dejavnosti in promet (za vsakega zaposlenega posebej) ter za isto obdobje ocene vseh vodij vseh notranjih organizacijskih enot t.j. vodij oddelkov in služb.
Organ zavrnitve dostopa do zahtevanih dokumentov v izpodbijani odločbi ni oprl na nobeno izjemo iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, niti ni navedel druge pravne podlage za svojo odločitev.
ii. Navedbe prosilca
Prosilec je dne 18.10.2011 vložil pritožbo zoper odločbo organa in zahteval, da o njej odloči Informacijski pooblaščenec.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
1. Pojem informacije javnega značaja
1. člen ZDIJZ določa, da ta zakon ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.
4. člen ZDIJZ opredeljuje pojem informacija javnega značaja, ki je opredeljen s tremi osnovnimi kriteriji:
organ z informacijo razpolaga – nahaja se pri organu, izdelal pa jo je sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb;
• informacija je v materializirani obliki – v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument);
• informacija izvira iz delovnega področja organa – informacija je povezana z delom organa in jo je pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti.
Pri odločanju po ZDIJZ je treba torej najprej ugotoviti, ali je organ zavezan za posredovanje informacij po 1. členu ZDIJZ, nato pa preveriti, ali so izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ. Šele tema dvema predhodnima fazama sledi presoja, ali gre za prosto dostopne informacije oziroma ali je podana katera od izjem iz 6. člena ZDIJZ.
V konkretnem primeru Pooblaščenec ugotavlja, da so nedvomno izpolnjeni pogoji iz 1. in 4. člena ZDIJZ. Zahteva za dostop do informacij javnega značaja je bila vložena pri Mestni občini Ljubljana, ki je na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 73/1993 s spremembami in dopolnitvami; ZLS) definirana kot temeljna samoupravna lokalna skupnost, zato v konkretnem primeru ni sporno, da je skladno s 1. členom ZDIJZ zavezana za posredovanje informacij javnega značaja. Pooblaščenec na podlagi navedb organa ugotavlja, da so nedvomno izpolnjeni tudi pogoji iz 4. člena ZDIJZ, saj je organ zahtevane dokumente posredoval Pooblaščencu, kar pomeni, da z njimi nedvomno razpolaga. Organ tudi sam ni v ničemer zanikal, da z informacijami razpolaga, saj v svojem odgovoru prosilcu na njegovo prvo zahtevo kot tudi v odločbi, ki je predmet te pritožbe, navaja, da ni sporno, da dokumenti, ki jih prosilec zahteva, obstajajo v materializirani obliki in da organ z njimi razpolaga. Prav tako Pooblaščenec ugotavlja, da je glede na to,da gre za dokumente, ki se nanašajo na delovno razmerje javnih uslužbencev zaposlenih pri organu, nesporno, da gre za dokumente, ki izvirajo iz delovnega področja organa.
Pooblaščenec po pregledu dokumentov, ki mu jih je poslal organ ugotavlja, da predstavljajo zahtevane dokumente:
1. dokument Zbirno poročilo napredovanja in ocenjevanja v mestni upravi;
2. dokument Ocena za leto 2009: z rubrikami Organ MU – KŽ, Priimek in ime, Ocena za leto 2009, Neocenjeni, Napredovali v plačni razred s. 1. 4. 2010 in napredovali v naziv (s 1. 5. 2010);
3. dokument Ocena za leto 2009: z rubrikami Organ MU – OUP, Priimek in ime, Ocena za leto 2009, Neocenjeni, Napredovali v plačni razred s. 1. 4. 2010 in napredovali v naziv (s 1. 5. 2010);
4. dokument Ocena za leto 2009: z rubrikami Organ MU – OGDP, Priimek in ime, Ocena za leto 2009, Neocenjeni, Napredovali v plačni razred s. 1. 4. 2010 in napredovali v naziv (s 1. 5. 2010);
5. dokument Ocena za leto 2009: z rubrikami Organ MU – KŽ, Priimek in ime, Ocena za leto 2009, Neocenjeni, Napredovali v plačni razred s. 1. 4. 2010 in napredovali v naziv (s 1. 5. 2010);
6. dokument Pregled ocen delovne uspešnosti načelnikov, direktorjev služb, … za leto 2009;
7. dokument Ocena za leto 2010: z rubrikami Organ MU – KŽ, Priimek in ime, Ocena za leto 2010, Neocenjeni, Napredovali v plačni razred (v letu 2011 zaradi interventnih ukrepov ni napredovanj v PR) in napredovali v naziv (s 1. 5. 2011; zaradi interventnih ukrepov plača višja s 1. 1. 2012);
8. dokument Ocena za leto 2010: z rubrikami Organ MU – OUP, Priimek in ime, Ocena za leto 2010, Neocenjeni, Napredovali v plačni razred (v letu 2011 zaradi interventnih ukrepov ni napredovanj v PR) in napredovali v naziv (s 1. 5. 2011; zaradi interventnih ukrepov plača višja s 1. 1. 2012);
9. dokument Ocena za leto 2010: z rubrikami Organ MU – OGDP, Priimek in ime, Ocena za leto 2010, Neocenjeni, Napredovali v plačni razred (v letu 2011 zaradi interventnih ukrepov ni napredovanj v PR) in napredovali v naziv (s 1. 5. 2011; zaradi interventnih ukrepov plača višja s 1. 1. 2012); in
10. dokument Pregled ocen delovne uspešnosti načelnikov, direktorjev služb, … za leto 2010.
2. Bistvene kršitve pravil postopka
Pooblaščenec je po pregledu izpodbijane odločbe ugotovil, da so nekatere njene bistvene sestavine po 3. odst. 210. člena ZUP (zlasti uvod, izrek in obrazložitev) v nasprotju druga z drugo. V uvodu je namreč organ kot predpis o svoji pristojnosti navedel določbe 22. člen ZDIJZ, ki med drugim določa, da organ v primeru, da zahtevo za dostop delno ali v celoti zavrne, o tem izda pisno odločbo. Iz izreka odločbe, niti iz obrazložitve, pa ni razvidno, na kateri pravni podlagi je organ zahtevo v celoti zavrnil.
Pooblaščenec nadalje ugotavlja, da je organ zahtevo prosilca zavrnil, ne da bi se konkretno opredelil do dokumentov, ki naj bi bili predmet njegove presoje. Prosilec je namreč zahteval fotokopije naslednjih dokumentov:
1. zbirni poročili napredovanja in ocenjevanja v mestni upravi;
2. letošnje in lanske ocene vseh javnih uslužbencev v naslednjih oddelkih: kabinet župana (za vsakega zaposlenega posebej), oddelku za urejanje prostora (za vsakega zaposlenega posebej), oddelku za gospodarske dejavnosti in promet (za vsakega zaposlenega posebej);
3. ocene vseh vodij vseh notranjih organizacijskih enot t.j. vodij oddelkov in služb.
Nedvomno gre v predmetni zahtevi za več dokumentov, kot je Pooblaščenec ugotovil in je pojasnjeno zgoraj, do katerih pa se organ ni konkretno opredelil, niti jih ni poimensko navedel.
Organ je z izpodbijano odločbo zahtevo prosilca zavrnil zgolj s pavšalno navedbo, da »so ocene posameznika del kadrovske evidence vsakega sodelavca in zelo osebna zadeva, ki temelji na posameznikovem letnem delu in opravljenem individualnem letnem pogovoru zaposlenega s svojim nadrejenim, zato MOL ne vidi razloga, da bi bili oziroma zakaj bi bili poimenski ocenjevalni listi pomembni za objektivno obveščanje javnosti«. Pooblaščenec ugotavlja, da to samo po sebi ne more biti razlog za zavrnitev, pri čemer je iz teh navedb mogoče sklepati, da organ meni, da gre za osebne podatke, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa do informacij v skladu s 1. odstavkom 6. člena ZDIJZ. To pomeni, da odločitve organa ni mogoče preizkusiti, saj organ ni navedel določb predpisa, na katerega je svojo odločitev sploh oprl (4. točka 1. odstavka 214. člena ZUP). Ne glede na to, je iz obrazložitve organa mogoče sklepati, da je organ želel svojo odločitev o zavrnitvi prosilčeve zahteve opreti na 3. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, vendar takšne odločitve ni z ničemer utemeljil, temveč je le pavšalno navedel razlog »zelo osebne zadeve«. Ker organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni navedel določb predpisa, na katerega je svojo odločitev oprl in ker se poleg tega, tudi ob sklepanju, da je organ svojo odločitev verjetno želel opreti na 3. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni vsebinsko opredelil do tega, katere varovane osebne podatke naj bi posamezni zahtevani dokumenti vsebovali, odločitve organa, da dostop do celotnega zahtevanega spisa zavrne, ni mogoče preizkusiti, kar pomeni, da je podana bistvena kršitev pravil postopka po 7. točki 2. odstavka 237. člena ZUP.
Nadalje je Pooblaščenec ugotovil, da se organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni opredelil do možnosti uporabe instituta delnega dostopa po 7. členu ZDIJZ, niti iz obrazložitve ne izhaja, da bi sploh ugotavljal dejstva, ki so pomembna za odločitev o možnostih in načinu uporabe instituta delnega dostopa. Določba 7. člena ZDIJZ namreč določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena tega zakona in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. Pri tem mora organ:
• opredeliti posamezne dokumente, ki vsebujejo izjeme od prostega dostopa po 6. členu ZDIJZ,
• opredeliti informacije, ki v posameznem dokumentu predstavljajo posamezne izjeme od prostega dostopa po 6. členu ZDIJZ in
• presojati, ali je izločitev posamezne informacije, ki predstavlja posamezno izjemo od prostega dostopa po 6. členu ZDIJZ, in seznanitev prosilca s preostalim delom dokumenta mogoča na način, da se s takšno seznanitvijo ne ogrozi zaupnosti informacije, ki pomeni izjemo od prostega dostopa po 6. členu ZDIJZ.
Pooblaščenec ugotavlja, da je organ na prvi stopnji nepopolno ugotovil dejstva, ki so pomembna za odločitev v zvezi z zahtevo prosilca. Ni namreč ugotavljal, na katere konkretne dokumente se zahteva nanaša, kateri posamezni zahtevani dokumenti vsebujejo informacije, ki pomenijo izjemo od prostega dostopa po 6. členu ZDIJZ, katere informacije predstavljajo posamezno izjemo od prostega dostopa po 6. členu ZDIJZ, niti ni ravnal v skladu s 7. členom ZDIJZ in ugotavljal, ali je mogoče posamezne informacije, ki pomenijo izjemo od prostega dostopa po 6. členu ZDIJZ, izločiti iz posameznih dokumentov in prosilcu omogočiti seznanitev s preostalimi deli dokumentov, ne da bi to ogrozilo zaupnost varovanih informacij. Zato zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, odločitve organa, da zahtevo prosilca v celoti zavrne, tudi ni mogoče preizkusiti, kar pomeni, da je podana bistvena kršitev pravil postopka po 7. točki 2. odstavka 237. člena ZUP.
Ker je Pooblaščenec ugotovil, da je na prvi stopnji iz več razlogov podana bistvena kršitev pravil postopka po 7. točki 2. odstavka 237. člena ZUP in da so bila na prvi stopnji dejstva nepopolno ugotovljena, je na podlagi 1. in 2. odstavka 251. člena ZUP odpravil izpodbijano odločbo in sam rešil zadevo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Pooblaščenec je ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji najhitreje in najbolj ekonomično odpravil sam. Razlog za to je tudi dejstvo, da Pooblaščenec z dokumenti, ki so predmet zahteve, razpolaga, saj mu jih organ posredoval.
3. Ugotavljanje obstoja izjem po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ
Pooblaščenec je po uradni dolžnosti, na podlagi drugega odstavka 247. člena ZUP izvedel preizkus, ali v konkretnem primeru obstaja katera izmed izjem iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Glede na to, da se je organ v izpodbijani odločbi najverjetneje želel sklicevati na obstoj izjeme po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, je Pooblaščenec najprej ugotavljal, ali zahtevani dokumenti vsebujejo osebne podatki, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa. Pooblaščenec je po pregledu vseh zahtevanih dokumentov ugotovil, da vsi dokumenti razen dokumenta 'Zbirno poročilo napredovanja in ocenjevanja v mestni upravi' vsebujejo osebne podatke, in sicer imena in priimke zaposlenih javnih uslužbencev. Pooblaščenec je zato presojal, ali je za katerega izmed teh dokumentov podana izjema po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov in tako napoti na uporabo Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007-uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1).
Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1). Po določilu 1. točke 1. odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek. Upoštevaje zgoraj navedeno definicijo osebnega podatka gre ugotoviti, da so podatki o osebnem imenu, priimku in oceni posameznega javnega uslužbenca, ki se nahajajo v dokumentih, ki jih zahteva prosilec, podatki, pri katerih gre lahko za varovane osebne podatke. Gre namreč za podatke, ki se nanašajo na posameznika v smislu 1. točke drugega odstavka 6. člena ZVOP-1.
Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu (javni sektor) ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. Že iz določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pa izhaja, da nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno, kar velja tudi za razkritje v okviru izvrševanja pravice dostopa do informacij javnega značaja.
Pooblaščenec ugotavlja, da so imena, priimki in ocene zaposlenih javnih uslužbencev navedeni v funkciji njihovega opravljanja delovnega razmerja. Ti pa v skladu s 3. odstavkom 6. člena ZDIJZ ne štejejo med osebne podatke, ki so predmet izjeme po ZDIJZ. Določba 1. alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ namreč pomeni absolutno izjemo od varstva osebnih podatkov in določa, da se dostop do zahtevane informacije (ne glede na to, da gre za osebne podatke) dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. V primeru ocene javnega uslužbenca, ki je nedvomno povezana z delovnim razmerjem javnega uslužbenca prav tako pa ima nedvomno za posledico potencialno porabo javnih sredstev, saj se o pravici javnega uslužbenca do napredovanja odloča prav na podlagi treh letnih ocen, so tako imena in priimki, kot tudi same ocene, po mnenju Pooblaščenca nedvomno javni podatki.
Po pregledu dokumentov Pooblaščenec tako zaključuje, da navedeni dokumenti, ne vsebujejo podatkov, ki bi predstavljali izjemo po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Prav tako pa Pooblaščenec po pregledu dokumentov ni ugotovil, da bi zahtevani dokumenti vsebovali druge podatke, ki bi predstavljali izjemo od prostega dostopa po 6. členu ZDIJZ.
4. Sklepno
Pooblaščenec je torej ugotovil, da so bila v postopku na prvi stopnji nepopolno ugotovljena dejstva ter, da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka. Po mnenju Pooblaščenca je pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji najhitreje in najbolj ekonomično odpravil sam Pooblaščenec. Zato je Pooblaščenec izpodbijano odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ je prosilcu dolžan v roku 31 dni od vročitve te odločbe posredovati v izreku navedenih 10 zahtevanih dokumentov.
Drugi odstavek 5. člena ZDIJZ določa, da ima vsak prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo, ali njen elektronski zapis. Drugi odstavek 17. člena v 2. točki ZDIJZ nadalje določa, da mora prosilec v zahtevi opredeliti, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis). Iz vsega zapisanega sledi, da je prosilec tisti, ki odloča, v kakšni obliki želi prejeti zahtevano informacijo. Zato mora organ prosilcu posredovati dokumente, navedene v 1. točki izreka te odločbe, na način, kot to zahteva prosilec (v obliki fotokopij).
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/2000, s sprem. in dop.) oproščena plačila upravne takse.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Alenka Jerše, univ.dipl.prav.,
generalna sekretarka
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.,
pooblaščenka