Prosilec - Upravna enota Ljubljana
+ -Številka: 090-215/2011/5
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK
Pooblaščenec je zavrnil pritožbo prosilca, ki je od Upravne enote Ljubljana zahteval dostop do treh gradbenih dovoljenj za različne parcele. Prosilcu je dve od treh zahtevanih gradbenih dovoljenj organ poslal, za eno pa je izdal zavrnilno odločbo z obrazložitvijo, da zahtevani dokument ne obstaja. Pooblaščenec je ugotovil, da sporni dokument resnično ne obstaja, saj organ dokumenta nima zabeleženega v svojem dokumentacijskem sistemu, drugih znakov, ki bi kazali na, da bi dokument obstajal pa ni izkazanih. Prav tako ni razvidno, da bi z navedenim dokumentom lahko razpolagal kak drug organ. Zaradi navedenega je Pooblaščenec pritožbo prosilca zavrnil.
ODLOČBA
Številka: 090-215/2011/5
Datum: 29.12.2011
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 17.10.2011, zoper odločbo Upravne enote Ljubljana, Trg prekomorskih brigad 1, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 020-1250/2011-4, z dne 19.09.2011, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca zoper odločbo Upravne enote Ljubljana št. 020-1250/2011-4 z dne 19.09.2011 se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je na organ dne 30.07.2011 naslovil tri zahteve za posredovanje informacij javnega značaja, in sicer je zahteval, da se mu posreduje fotokopije naslednjih dokumentov: gradbeno dovoljenje, s katerim se je nekdanji travnik na parceli št. 404/3 k.o. Medvode (v neposredni bližini prostorov Društva upokojencev Medvode) odstranil in se danes na tej parceli parkira; gradbeno dovoljenje, s katerim je dovoljena gradnja Zbirnega centra za ločeno zbiranje odpadkov Jeprca na zemljišču parcelna številka 308, k.o. Senica; ter gradbeno dovoljenje št. 351-706/2009-25-1351011 z dne 19.05.2010 za nogometno igrišče, slačilnice in parkirišče.
Organ je dne 10.08.2011 prosilcu po pošti poslal zahtevani dokument gradbeno dovoljenje št. 351-706/2009-25-1351011 z dne 19.05.2010 in pojasnil, da preostalih dveh dokumentov nima. Po pritožbi prosilca zaradi molka organa glede prvih dveh zahtev prosilca in posledičnem pozivu Pooblaščenca, je organ v tej zadevi dne 19.09.2011 izdal sklep in odločbo št. 020-1250/2011-4. Organ je s sklepom združil v en postopek zahtevi prosilca za posredovanje fotokopije gradbenega dovoljenja, s katerim se je nekdanji travnik na parceli št. 404/3 k.o. Medvode (v neposredni bližini prostorov Društva upokojencev Medvode) odstranil in se danes na tej parceli parkira; in gradbenega dovoljenja, s katerim je dovoljena gradnja Zbirnega centra za ločeno zbiranje odpadkov Jeprca na zemljišču parcelna številka 308, k.o. Senica. Z navedeno odločbo je organ obe zahtevi zavrnil in pojasnil, da zahtevanih dokumentov nima. Organ v odločbi navaja, da je preveril, ali razpolaga z dokumentoma, ki ju zahteva prosilec, in sicer z vpogledom v uradno evidenco dokumentarnega gradiva organa. Glede na to, da iz tega vpogleda izhaja, da zahtevana dokumenta nista bila izdana ter da organ je pristojen za njuno izdajo, posledično organ ugotavlja, da dokumenta ne obstajata. Prosilec po njihovem mnenju torej zahteva informacijo, ki pri organu ne obstaja – organ namreč nima zahtevanih dokumentov. Pri tem se je organ skliceval na 1. odstavke 4. člen ZDIJZ, po katerem se lahko posredujejo le dokumenti, ki se nahajajo v materializirani obliki, torej tisti, ki obstajajo in organ z njimi razpolaga.
Zoper odločbo organa je prosilec dne 17.10.2011 vložil pritožbo pri organu, in sicer v delu, ki se nanaša na zahtevo za posredovanje fotokopije gradbenega dovoljenja, s katerim se je nekdanji travnik na parceli št. 404/3 k.o. Medvode (v neposredni bližini prostorov Društva upokojencev Medvode) odstranil in se danes na tej parceli parkira, saj meni, da je bil v predmetnem postopku kršen postopek in je bilo napačno uporabljeno materialno pravo. Po mnenju prosilca bi moral organ, glede na opisane posege in zahtevo za predložitev gradbenega dovoljenja, v primeru, da z gradbenim dovoljenjem ne razpolaga, odgovoriti oziroma dati informacijo (ustrezen dokument) v zvezi z opisanim posegom.
Pooblaščenec je dne 28.10.2011 prejel dopis organa št. 020-1250/2011-7 z dne 26.10.2011, s katerim je ta Pooblaščencu na podlagi 245. člena ZUP odstopil pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Organ dopisu ni priložil pritožbe in druge dokumentacije v zadevi, zato je Pooblaščenec organ pozval k predložitvi le-te. Pooblaščenec je dokumentacijo v zadevi prejel dne 17.11.2011.
Pritožba ni utemeljena.
1. Predmet presoje Pooblaščenca
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
2. Pojem informacije javnega značaja
Ustavna pravica dostopa do informacij javnega značaja je opredeljena v drugem odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Ustava RS). Konkretizacijo te pravice predstavlja ZDIJZ, v katerem je urejen postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (1. člen ZDIJZ). Organ v konkretnem primeru v skladu s 1. členom ZDIJZ nedvomno spada med zavezance za posredovanje informacij javnega značaja.
ZDIJZ posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, in sicer ne le v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v delu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V prvem in drugem odstavku 5. člen ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Če organ zahtevo za dostop delno ali v celoti zavrne, mora o zahtevi prosilca odločiti z odločbo na podlagi drugega odstavka 22. člena ZDIJZ. Pooblaščenec poudarja, da organ zahtevo zavrne tudi v primeru, če zahtevana informacija ne obstaja oziroma, če organ z zahtevano informacijo ne razpolaga.
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa. Pomembno torej je, da je informacija povezana z uradnim delom organa in jo je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).
Organ je v konkretni zadevi dostop do informacij zavrnil, saj po njegovem mnenju niso izpolnjeni vsi pogoji iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ, ker zahtevana informacija ne obstaja.
V obravnavanem primeru ni sporno, da organ sodi med organe, zavezane po ZDIJZ, zahtevane informacije pa izvirajo iz njegovega delovnega področja.
Ker se je organ skliceval na to, da z zahtevanim dokumentom ne razpolaga, zahteva in pritožba prosilca pa izhajata iz domneve o obstoju zahtevanega dokumenta, je bilo v pritožbenem postopku treba najprej razjasniti vprašanje, ali organ z zahtevano informacijo razpolaga oziroma ali zahtevani dokument pri organu obstaja.
3. Obstoj informacije javnega značaja
Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo, kot to pravilno navaja tudi organ v izpodbijani odločbi.
Pooblaščenec ob reševanju te pritožbe ni našel razloga za sum o navedbah organa, da ne razpolaga z zahtevanim dokumentom in, da ga torej prosilcu ne more posredovati. Pooblaščenec namreč ugotavlja, da je organ z dolžno skrbnostjo preveril, ali dokument obstaja z vpogledom v uradno evidenco dokumentarnega gradiva organa, v kateri bi bil dokument evidentiran, če bi obstajal. Glede na to, da prosilec ni predložil nobenega drugega dokazila o obstoju dokumenta, Pooblaščenec ne vidi razloga za sum v navedbe organa. Kot je namreč Pooblaščencu dodatno pojasnil organ, bi dejansko lastnik navedene nepremičnine, morda sicer moral pridobiti ustrezno dovoljenje za spremembo namembnosti v zahtevi navedene nepremičnine, vendar pa v primeru, da tega lastnik nepremičnine ni izvedel, organ o tem nima nobenih dokumentov. Prav tako dokumentov v tej zadevi ne more imeti kak drug organ, saj je za izdajo tovrstnih dovoljenj v skladu z zakonom pristojen organ. Za nadzor nad zakonitostjo posegov, kot je opisani, pa je pristojna ustrezna gradbena inšpekcija, vendar o tem, ali so v zvezi z nepremičnino, ki je predmet zahteve, morda odločali v kakšnem inšpekcijskem postopku, organ nima podatkov. Pooblaščenec tako ugotavlja, da ima prosilec možnost ukrepati na druge načine npr. podati prijavo pristojni inšpekciji, če meni, da gre za nezakonite posege v prostor. Iz navedb prosilca Pooblaščenec o tem namreč ne more sklepati. Prosilec ima prav tako vedno možnost podati novo zahtevo in zahtevati morebitne druge dokumente v zvezi z zadevo, ki ga zanima, bodisi od pristojne inšpekcije ali drugega organa. Zgolj na podlagi zahteve organa, pa ni mogoče sklepati, kateri drugi dokumenti bi dejansko lahko zanimali prosilca, zato od organa ni utemeljeno pričakovati, da izven obsega zahteve prosilca sam raziskuje, kaj pravzaprav prosilca zanima. Organ prav tako ni dolžan ustvariti, pridobiti, obnoviti ali nadomestiti dokumenta, s katerim ne razpolaga v času, ko je odločal o zahtevi prosilca.
Glede na navedeno Pooblaščenec ne vidi razlogov, da bi podvomil v pojasnilo organa oziroma v dejstvo, da organ z zahtevanim dokumentom ne razpolaga, saj ne vidi razlogov, zakaj bi organ prosilcu prikrival, da z zahtevanim dokumentom razpolaga.
Pri tem Pooblaščenec izrecno pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Ob tem je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Pooblaščenec je namreč organ, ki je na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato Pooblaščenec, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83).
Pooblaščenec poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokument pri organu ne obstaja, poleg tega Pooblaščenec tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevano informacijo razpolaga, vendar je v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP). Zato Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevi prosilca ni mogoče ugoditi, ker mu organ dokumentov, s katerim ne razpolaga, ne more posredovati.
4. Zaključek
Po preučitvi celotne zadeve Pooblaščenec zaključuje, da dokument, ki je predmet obravnavane pritožbe, pri organu ne obstaja, kar pomeni, da »kriterij materializirane oblike« v konkretnem primeru ni izpolnjen, torej ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ. Na tej podlagi je Pooblaščenec na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP pritožbo prosilca zoper odločbo št. 020-1250/2011-4, z dne 19.09.2011, kot neutemeljeno zavrnil.
Kot je že bilo povedano, so zavezanci v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij, niso pa dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Pooblaščenec je nedvomno ugotovil, da zahtevani dokument pri organu ne obstaja.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor zoper odločbo Upravne enote Ljubljana številka 020-1250/2011-4, z dne 19.09.2011. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila :
Alenka Jerše, univ. dipl. prav.,
generalna sekretarka
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka