Prosilka - Geodetska uprava RS
+ -Številka: 090-213/2011/2
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK
Prosilka je na organ naslovila zahtevo za posredovanje celotne dokumentacije in listine, s katero je postal določen posameznik solastnik določene stavbne parcele v k.o. Šembije. V pritožbenem postopku zoper molk organa je Pooblaščenec ugotovil, da organ dejansko ne razpolaga z dokumentom, na podlagi katerega bi bil določen posameznik solastnik te stavbne parcele. Kot je organ pojasnil, je prišlo pri uparjanju podatkov iz zemljiškega katastra in registra nepremičnin do napake pri odčitavanju, kar ni izraženo v materializirani obliki, saj gre za miselni proces interpretacije dokumentov, ki so sami po sebi ustrezni. Materializirana je zgolj posledica te napake v obvestilu o poskusnem izračunu vrednosti nepremičnin, ki ga je prosilka priložila zahtevi, organ pa je slednjo napako v okviru postopka poskusnega izračuna tudi odpravil. Pooblaščenec je pritožbo zavrnil kot neutemeljeno, ker organ z zahtevano informacijo ne razpolaga.
ODLOČBA
Številka: 090-213/2011/2
Datum: 24. 10. 2011
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 3. odst. 255. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi (v nadaljevanju prosilka), zoper molk Republike Slovenije, Ministrstva za okolje in prostor, Geodetska uprava RS, Območna geodetska uprava Koper, Geodetska pisarna Ilirska Bistrica, Vojkov drevored 14, 6250 Ilirska Bistrica (v nadaljevanju organ) v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožba zoper molk organa je utemeljena.
2. Zahteva se kot neutemeljena zavrne, ker organ z zahtevano informacijo ne razpolaga.
3. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilka je dne 14. 6. 2011 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je prosila za posredovanje celotne dokumentacije in listine, s katero je postal solastnik stavbne parcele št. k.o. Šembije, pod zap. 14. št. obvestila 1052590 z dne 22. 9. 2010.
Organ je na zahtevo prosilke odgovoril z dopisom z dne 14. 6. 2011, številka: 02111-7/2011, v kateri je prosilki sporočil, da podatke o lastništvu in zbirko listin, na podlagi katere so lastniki vpisani, vodi zemljiška knjiga, zato lahko zahtevane podatke, kako sta postala solastnika parcele v k..o. Šembije , pridobi na zemljiški knjigi. Po podatkih, ki jih vodi organ za parcelo v k..o. Šembije nista solastnika te parcele. Tudi iz obvestila o poskusnem izračunu vrednosti nepremičnin št. obvestila 1052590 z dne 22. 9. 2010 nikjer ne sledi, da bi bila solastnika parcele v k..o. Šembije.
Prosilka je dne 26. 7. 2011 na Pooblaščenca naslovila pritožbo zaradi neizdane dokumentacije in listine. Pooblaščenec je zato z dopisom št. 0900-144/2011/4, z dne 26. 7. 2011 organ pozval, da sporoči, zakaj o zahtevi prosilke ni odločil.
Organ je z dopisom z dne 4. 8. 2011 Pooblaščencu odgovoril, da so prosilko glede na vsebino njene vloge v roku, ki ga 23. člen ZDIJZ določa za odločitev organa o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, z dopisom št. 02111-7/2011 z dne 14. 6. 2011, napotili na zemljiško knjigo, v kateri se vodijo podatki o lastništvu nepremičnin in katere sestavni del je zbirka listin, na podlagi katerih so v evidenco vpisani lastniki nepremičnin, saj sami kot zavezan organ po ZDIJZ z zahtevanimi informacijami ne razpolagajo. Ker so prosilki s tem omogočili, da pride do želenih informacij, menijo, da so zadostili namenu ZDIJZ, čeprav se po ponovnem pregledu predmetne upravne zadeve zavedajo, da bi morali po prejemu njene vloge le-to v skladu z 20. členom ZDIJZ odstopiti Okrajnemu sodišču v Ilirski Bistrici, ki vodi zbirko listin zemljiške knjige za parcelo št. v katastrski občini 2512 Šembije, v pristojno reševanje.
Dne 12.8.2011 je Pooblaščenec organ opozoril, da se lahko sklicuje na 5. odstavek 6. člena ZDIJZ (prosto dostopno informacijo) takrat, ko lahko prosilec zahtevano informacijo dejansko tam tudi dobi. V konkretnem primeru prosilka te informacije na zemljiški knjigi ne more dobiti, ker ta stavba ni vpisana in se lastnina vodi glede na lastnino parcele, kjer stavba stoji. Pooblaščenec je zato pozval organ, da o zadevi odloči.
Organ je dne 31. 8. 2011 Pooblaščencu in prosilki posredoval dodatno pojasnilo v zvezi s pritožbo zaradi molka organa. V dopisu številka: 02111-7/2011-4 z dne 23. 8. 2011 je navedel, da ker ugotavljajo, da je prosilka posredno preko obvestila o poskusnem izračunu vrednosti nepremičnin želela izvedeti tudi o lastništvu dela stavbe 2512-53-1, ki je v obvestilu evidentirano pod zaporedno št. 14, posredujejo naslednje dodatno pojasnilo:
Geodetska uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju: geodetska uprava) je v oktobru 2010 poslala lastnikom nepremičnin, ki se vodijo v registru nepremičnin (v nadaljevanju: REN) obvestilo o poskusnem izračunu vrednosti nepremičnin (v nadaljevanju: obvestilo). V obvestilu je za posamezno nepremičnino izpisana njena vrednost ter podatki, ki so bili podlaga za izračun vrednosti in jih geodetska uprava vodi v REN. Podatki za REN so bili pridobljeni na podlagi 100. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin - ZEN (Uradni list RS, št. 47/06, 65/07 – odločba US in 106/2010 - ZDoh-2H) in s popisom nepremičnin (vprašalniki), ki ga je geodetska uprava izvedla v letu 2008 (šesti odstavek 103. člena ZEN). Ker so podatki, ki so bili pridobljeni s popisom nepremičnin, do določene mere lahko nepopolni in v nekaterih primerih celo napačni, ali pa so se od popisa nepremičnin (leta 2008) do obveščanja (leta 2010) spremenili, so bili v obvestilih poleg vrednosti nepremičnine, izpisani tudi podatki, ki se vodijo v REN, in lastnikom nepremičnin dana možnost, da te podatke spremenijo oziroma dopolnijo na tri načine: preko internetne aplikacije OVN-DOM, preko obrazcev (A, B, C, D in E) ali z obiskom geodetske pisarne, kar je bilo obrazloženo v brošuri »Obveščanje lastnikov nepremičnin o poskusnem izračunu vrednosti nepremičnin«, ki so jo prejela vsa gospodinjstva v Republiki Sloveniji. Za razumevanje problema, ki ga ima prosilka, organ poudarja, da so v obvestilo zajete vse nepremičnine (parcele, stavbe in deli stavb), ki se vodijo v REN za posameznega lastnika. Podatki o lastnikih parcel so bili v REN prevzeti iz zemljiškega katastra, v katerega se pridobivajo iz zemljiške knjige kot izvorne evidence o lastništvu nepremičnin, ki je v pristojnosti okrajnih sodišč. Tudi podatki o lastnikih delov stavb so v REN prevzeti iz zemljiške knjige, vendar le za tiste dele stavb, za katere je vzpostavljena etažna lastnina. Za dele stavb, ki niso v etažni lastnini, so podatki prevzeti na podlagi povezave stavbe in parcele. Pri tem je upoštevano načelo povezanosti zemljišča in objekta (superficies solo cedit), ki ga ureja 8. člen Stvarnopravnega zakonika - SPZ (Uradni list RS, št. 87/2002), in se v REN vodi tudi podatek o pripadnosti stavbe določeni parceli (parcela, na kateri stoji stavba). V obvestilu št. 1052590, ki ga je prejela prosilka, je pod zaporedno št. 14 navedeno, da nepremičnina del stavbe 2512-53-1 stoji na parceli (lastnika parcele sta ) in (katere lastnica je ). V tem primeru je pri določitvi povezave stavbe in parcele prišlo do napake, saj stavba 2512-53 stoji le na parceli v katastrski občini 2512 Šembije. Kdaj je napaka nastala, geodetski upravi ni znano (ob popisu nepremičnin, ob optičnem branju vprašalnikov, ...), dejstvo pa je, da je bil navedeni podatek v času izdaje obvestila v REN vsebovan ter da ga je bilo možno v času obveščanja popraviti in uskladiti z dejanskim stanjem, kar je tudi bilo storjeno. Iz prikaza predlogov sprememb, ki ga geodetska uprava vodi v aplikaciji OVN, je razvidno, da je bil že 6. 10. 2010 podan predlog za spremembo povezave med stavbo in parcelo, za stavbo 2512-53, ki je bil obdelan 7. 10. 2010. Iz podrobnosti tega predloga je razvidno, da je bila brisana povezava med stavbo 2512-53 in parcelo v katastrski občini 2512 Šembije, s čimer sta bila izbrisana iz REN kot solastnika nepremičnine 2512-53-1. To pomeni, da je že od 7. 10. 2010 v REN voden podatek, da stavba 2512-53 stoji samo na parceli št. , v katastrski občini 2512 Šembije, s tem pa je del stavbe 2512-53-1 v izključni lasti , kot lastnice navedene parcele. Geodetska uprava o izvedenih spremembah v aplikaciji OVN (oziroma posredno v REN) ni obveščala lastnikov nepremičnin, ker projekt obveščanja še ni zaključen, na podlagi kode za spreminjanje podatkov pa lahko le-ti preverijo spremembo podatkov v aplikaciji OVN-DOM. V kolikor so bili posamezni podatki spremenjeni, lahko lastniki na geodetskih pisarnah pridobijo novo obvestilo o poskusnem izračunu vrednosti nepremičnin.
Glede na posredovano dodatno pojasnilo je Pooblaščenec dne 3. 10. 2011 prosilko pozval, ali je odgovor organa zadostil njeni zahtevi po ZDIJZ ali pa še vztraja pri vloženi pritožbi zaradi molka organa. Prosilka je povedala, da z odgovorom ni zadovoljna in da vztraja pri svoji pritožbi, da ji organ omogoči dostop do dokumenta, na podlagi katerega zatrjeval že od leta 2006 in to še vedno trdi, da je solastnik stavbne parcele . Prosilka je ob tem poudarila, da problem ni zemljiška knjiga, temveč kataster.
Z namenom pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja je Pooblaščenec v prostorih organa opravil ogled in camera dne 6. 10. 2011.
Pritožba je utemeljena.
1. Molk organa
Za razumevanje prava dostopa do informacij javnega značaja je osnovnega pomena dejstvo, da se lahko informacije javnega značaja zahtevajo zgolj od organov, taksativno naštetih v 1. odst. 1. čl. ZDIJZ. V tej določbi je namreč jasno navedeno, da gre za postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ ima nedvomno močan vpliv na delovanje javnega sektorja, in sicer ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja (v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja, ne le državne uprave), ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. V konkretnem primeru je prosilka naslovila zahtevo na Geodetsko upravo Republike Slovenije, ki je organ v sestavi Ministrstva za okolje in prostor, zato kot državni organ nedvomno sodi v krog zavezancev po 1. členu ZDIJZ.
To pa pomeni, da je kot organ vselej zavezan o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja odločati in v primeru zavrnitve zahteve izdati odločbo v skladu z ZDIJZ. Organ je sicer primarno prosilko v skladu z ZDIJZ napotil na zemljiško knjigo, kjer naj bi se zahtevana informacija nahajala. Vendar je bilo v okviru pritožbenega postopka ugotovljeno, da tovrstne zahtevane informacije zemljiška knjiga ne vodi, zato je Pooblaščenec organ pozval, da o zahtevi odloči z odločbo. Ker organ tega ni storil, temveč je ponovno odgovoril prosilki v obliki dopisa, ki ni procesno pravilna oblika odločanja, je pritožba prosilke zoper molk organa utemeljena, saj ima prosilka pravico, da se o njeni zahtevi odloči v skladu z določbami ZDIJZ, ki ji omogoča tudi z ustavo zagotovljeno pravno varstvo.
2. Pojem informacije javnega značaja
Informacija javnega značaja je po določilu I. odst. 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2.) organ mora z njo razpolagati,
3.) nahajati se mora v materializirani obliki.
Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).
Ker je organ v dopisu z dne 23. 8. 2011 izključno pojasnjeval postopek, ki je bil podlaga za obvestilo o poskusnem izračunu nepremičnin, v okviru katerega je prišlo do vpisa, da je solastnik stavbne parcele in tudi postopek odprave napake, je Pooblaščenec nadalje najprej ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi trije kriteriji za opredelitev informacije javnega značaja po ZDIJZ oziroma, ali obstaja t.i. kriterij materializirane oblike.
3. Ogled in camera na podlagi 11. čl. ZInfP
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in vpogleda v vsebino zahtevanih dokumentov je Pooblaščenec dne 6. 10. 2011 v prostorih organa opravil in camera ogled na podlagi 11. čl. ZInfP. Določilo 11. čl. ZInfP določa, da lahko Pooblaščenec opravi procesna dejanja v zahtevi za dostop do informacij javnega značaja brez prisotnosti stranke, ki zahteva dostop do informacije javnega značaja, če je to potrebno, da se pred dokončno odločitvijo Pooblaščenca prepreči dostop do zahtevane informacije.
In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank, po teoretičnih izvajanjih pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. čl. ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. Ogled se je nanašal na dokument, povezan z informacijo, ki jo je prosilka zahtevala.
Na ogledu in camera je organ na vprašanje, ali razpolaga z dokumentom, na podlagi katerega bi bil solastnik stavbne parcele , pojasnil: Leta 2003 se je začel nastavljati kataster stavb oziroma register nepremičnin. V okviru tega je bila za vsako stavbo, evidentirano v REN, vzpostavljena povezava s parcelno številko. Stavbe so bile zajete na podlagi aero snemanja. Takšno snemanje lahko pri uparjanju stavbe s parcelo, če je gosta pozidava in parcelacija, privede do napak. V konkretnem primeru je bila očitno storjena napaka, saj je bila stavba 53 evidentirana tako na parceli kot tudi na parceli . Uparjanje so izvajala različna geodetska podjetja. Napaka je torej posledica napačnega odčitavanja teh podatkov oziroma interpretacije, saj prihaja do zamikov zaradi različnih koordinatnih sistemov. Pooblaščenec je vpogledal in prevzel v spis skupni izris zemljiškega katastra in registra nepremičnin za omenjeno parcelo oziroma stavbo. Organ drugega dokumenta nima. Kako je do napake prišlo, organ ne ve, ker uparjanja ni izvajal. Navedeno napako je organ odpravil že oktobra 2010.
4. Zaključek
Glede na navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da organ dejansko ne razpolaga z dokumentom, na podlagi katerega bi bil solastnik stavbne parcele , kar je predmet zahteve prosilke. Kot je organ pojasnil, je prišlo pri uparjanju podatkov iz zemljiškega katastra in registra nepremičnin do napake pri odčitavanju, kar ni izraženo v materializirani obliki, saj gre za miselni proces interpretacije dokumentov, ki so sami po sebi ustrezni. Materializirana je zgolj posledica te napake v obvestilu o poskusnem izračunu vrednosti nepremičnin, ki ga je prosilka priložila zahtevi, organ pa je slednjo napako v okviru postopka poskusnega izračuna tudi odpravil. To pomeni, da ni izpolnjen prvi pogoj iz 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga. Pooblaščenec pa pri tem tudi ne vidi razumnega razloga, da organu ne bi verjel, saj je organ izrecno pojasnil, da se takšne napake lahko dogajajo in ravno odpravi takšnih in podobnih napak je bil namenjen poskusni izračun vrednosti nepremičnin, da bi vsak posamezni lastnik v okviru tega postopka dosegel resnično in zakonito stanje.
Ker z zahtevanim dokumentom organ ne razpolaga, zavezanci pa so v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilke, razen v primerih, ko se informacije nahajajo v računalniških bazah, je Pooblaščenec zahtevo prosilke na podlagi 3. odst. 255. čl. ZUP kot neutemeljeno zavrnil.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski Pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka