Prosilka - Občina Medvode
+ -Številka: 090-212/2011/4
Kategorije: Notranje delovanje organa
POVZETEK
Prosilka je od organa zahtevala fotokopije podjemnih pogodb za izvedbo notranje revizije za leti 2008 in 2009 ter poročilo o izvedeni notranji reviziji za leto 2008. Organ je v izpodbijani odločbi navedel, da so bili zahtevani dokumenti sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem organa in bi njihovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju organa. Ker je Pooblaščenec v pritožbenem postopku ugotovil, da podjemni pogodbi nista nastali v zvezi z notranjim delovanjem organa in da organ ni dokazal, da bi z razkritjem zahtevanega revizijskega poročila onkraj dvoma nastale motnje v delovanju organa, je odločbo organa odpravil in sam odločil o zadevi. Pri tem je Pooblaščenec ugotovil, da vsi trije zahtevani dokumenti vsebujejo nekatere varovane osebne podatke preizkušene notranje državne revizorke, ki pa jih je z uporabo instituta delnega dostopa s prekritjem mogoče izločiti iz dokumentov ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost.
ODLOČBA
Številka: 090-212/2011/4
Datum: 20. 12. 2011
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZInfP), in 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi ……… (v nadaljevanju: prosilka) zoper odločbo Občine Medvode, Cesta komandanta Staneta 12, 1215 Medvode (v nadaljevanju:organ) št. 090-6/2011-4 z dne 28.09.2011, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilke zoper odločbo organa se ugodi. Odločba Občine Medvode št. 090-6/2011-4 z dne 28.09.2011 se odpravi. Organ je dolžan prosilki v roku 31 dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:
- Podjemne pogodbe za izvedbo notranje revizijske dejavnosti za leto 2008, pri čemer mora na prvi strani dokumenta prekriti naslov in davčno številko podjemnika, v drugem odstavku 10. člena pogodbe prekriti številko transakcijskega računa in podatke o banki, kjer je račun odprt, ter v drugi alineji 11. člena pogodbe prekriti številko certifikata,
- Podjemne pogodbe za izvedbo notranje revizijske dejavnosti za leto 2009, pri čemer mora na prvi strani dokumenta prekriti naslov in davčno številko podjemnika, v drugem odstavku 10. člena pogodbe prekriti številko transakcijskega računa in podatke o banki, kjer je račun odprt, v drugi alineji 11. člena pogodbe prekriti številko certifikata ter na dnu zadnje strani pogodbe prekriti telefonsko številko preizkušene državne notranje revizorke;
- Revizijskega poročila o opravljeni notranji reviziji v občini Medvode za leto 2008 z dne 23.09.2009, pri čemer mora na naslovni strani dokumenta in na 21. strani dokumenta prekriti telefonsko številko preizkušene državne notranje revizorke, na 3. strani dokumenta v 3. odstavku prekriti naslov in elektronski naslov ter na 21. strani dokumenta v drugem odstavku prekriti elektronski naslov.
V preostalem delu (to je glede podatkov, ki jih mora organ v skladu s 1. točko izreka te odločbe prekriti) se zahteva prosilke z dne 02.09.2011 zavrne.
3. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilka je dne 02.09.2011 po elektronski pošti od organa zahtevala fotokopije:
- Podjemne pogodbe za izvedbo notranje revizijske dejavnosti za leti 2008 in 2009 in
- Revizijsko poročilo za leto 2008.
Organ je zahtevo prosilke v celoti zavrnil z odločbo št. 090-6/2011-4 z dne 28.09.2011. V obrazložitvi je organ navedel, da so bili zahtevani dokumenti sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem organa in bi njihovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju organa, zato je sklicujoč se na 26. člen ZDIJZ in obstoj izjeme po 11. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, zahtevo prosilke v celoti zavrnil.
Ker je prosilka svojo pritožbo zoper odločbo organa dne 30.09.2011 naslovila neposredno na Pooblaščenca, jo je Pooblaščenec v skladu z 2. odst. 239. člena ZUP, z dopisom št. 092-201/2011/2 z dne 03.10.2011, poslal organu. Pooblaščenec je od organ dne 20.10.2011 prejel pritožbo prosilke kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi. Prosilka je v pritožbi navedla, da dokumenti niso bili sestavljeni v zvezi z notranjem delovanjem organa in da njihovo razkritje ne bi povzročilo motenj pri delovanju tega organa. Menila je, da gre za porabo javnih sredstev.
Ker je Pooblaščenec ob obravnavanju pritožbe ugotovil, da ne razpolaga z vsemi dokumenti, ki se tičejo zadeve, je z dopisom št. 090-212/2011/2 z dne 25.10.2011 pozval organ, da mu posreduje dokumente, ki jih je zahtevala prosilka. Pooblaščenec je 02.11.2011 od organa prejel:
- fotokopijo podjemne pogodbe za izvedbo notranje revizijske dejavnosti za leto 2008;
- fotokopijo podjemne pogodbe za izvedbo notranje revizijske dejavnosti za leto 2009;
- fotokopijo Revizijskega poročila o opravljeni notranji reviziji v občini Medvode za leto 2008;
- izpis iz spletne strani www.apl.ibon.com, iz katerega naj bi izhajalo, da je prosilka ena od ustanoviteljic podjetja ........., pri čemer je organ menil, da v tem primeru prihaja do kolizije interesov.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Prosilec mora v skladu z drugim odstavkom 238. člena ZUP v pritožbi navesti, zakaj odločbo izpodbija.
Pooblaščenec ugotavlja, da v konkretnem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja po 1. odst. 1. člena ZDIJZ, in da v zvezi z zahtevanimi dokumenti ni sporno, da gre za informacije javnega značaja, sporno pa je, ali zahtevani dokumenti v celoti ali deli teh dokumentov predstavljajo izjemo od prostega dostopa po 11. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ.
1. Izjema po 11. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ
Po določbi 11. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije javnega značaja, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa.
Za obstoj navedene izjeme morata biti torej kumulativno podana dva pogoja:
- podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in
- specifični škodni test (razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa).
Za podatke, ki so sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem, se v teoriji pogosto navajajo naslednji primeri: vsa notranja korespondenca med funkcionarji in uradniki vlade (uprave), ki je namenjena pripravi odločitev vlade (uprave) oziroma drugih zavezancev, interna komunikacija organa, zlasti dopisi, zapisniki, mnenja, poročila, navodila, smernice in drugi interni dokumenti (več o tem Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja s pravom EU in primerjalno-pravno prakso, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana 2005 - Komentar ZDIJZ, str. 139). Primerjalno-pravno so kot takšna izjema priznana tudi občutljiva notranja navodila in načrti, ki določajo način zbiranja in izvajanja raznih vrst nadzora. Gre za izjemo, kjer je potrebno pri presoji utemeljenosti opraviti še test škode – ali bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Opisano izjemo pozna tudi večina primerjalno-pravnih ureditev, v katerih zakoni varujejo ''notranji proces razmišljanja organa''. Varujejo se podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. To je v pravni teoriji znano kot ''deliberative process privilege'', torej proces, ki varuje notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Obenem pa je namen te izjeme tudi preprečiti škodo, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj razumno varovanje procesa ''notranjega razmišljanja'' organa ni nujno v neskladju z načelom odprtosti uprave. Če bi namreč vsi tovrstni dokumenti postali javni, bi to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo javnega sektorja.
Za obstoj te izjeme morata biti nujno podana oba pogoja skupaj. V drugem delu te izjeme, v katerem se zahteva škoda oz. povzročanje motenj pri delovanju organa, je vsebovan test, v teoriji imenovan škodni test. Ta test spada med teste tehtanja. Dostop do informacije je zato mogoče zavrniti le, če se tehtnica med škodo oziroma motnjami pri delovanju in dejavnosti organa ter razkritjem informacije nagne proti škodi oziroma, če bi bila škoda, storjena delovanju organa, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Pri tej izjemi se zahteva zelo strog škodni test, saj mora razkritje dokumenta ne samo ogroziti varovano pravno dobrino, ampak že resno ogroziti proces odločanja institucije, da bi se dostop do dokumentov lahko zavrnil. Pri uporabi te izjeme za zavrnitev dostopa do informacij javnega značaja moramo biti še posebej previdni, saj se neredko lahko zgodi, da organi tovrstnih informacij ne želijo razkriti, ker bi jih lahko spravile v zadrego, jih osramotile, jim škodovale v političnem smislu ali pa celo razkrile nepravilnosti in nezakonitosti njihovega delovanja (Prepeluh, str. 301).
V obravnavanem primeru je treba razlikovati med obema zahtevanima pogodbama na eni strani in med revizijskim poročilom na drugi strani. Pogodb o izvedbi notranje revizije pri organu namreč nikakor ni mogoče opredeliti kot dokumentov, ki sta nastali v zvezi z notranjim delovanjem organa, saj gre za podjemni pogodbi – po naravi stvari pogodba o izvedbi dela oziroma storitve, ki naj jo za zavezanca za dostop do informacij javnega značaja opravi zunanji izvajalec, namreč ne more pomeniti »notranjega delovanja« – očitno je namreč, da je organ s sklenitvijo pogodbe z zunanjim izvajalcem deloval navzven. Organ je v zvezi s podjemno pogodbo za izvedbo notranje revizijske dejavnosti za leto 2008 in v zvezi s podjemno pogodbo za izvedbo notranje revizijske dejavnosti za leto 2009 torej očitno napravil napačen sklep glede dejanskega stanja, posledično pa je napačno uporabil določbo 11. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ. Zato je Pooblaščenec v tem delu na podlagi 1. odst. 252. člena ZUP izpodbijano odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe in iz nadaljevanja te obrazložitve.
Na drugi strani pa revizijsko poročilo o opravljeni notranji reviziji res predstavlja dokument, ki je nastal v zvezi z notranjim delovanjem organa. Notranje revidiranje namreč zagotavlja neodvisno preverjanje sistemov finančnega poslovodenja (menedžmenta) in kontrol ter svetovanje poslovodstvu za izboljšanje njihove učinkovitosti, pri čemer je za vzpostavitev in delovanje ustreznega sistema finančnega poslovodenja in kontrol ter notranjega revidiranja po 1. odst. 100. člena Zakona o javnih financah (Ur. l. RS, št. 11/11-UPB4; v nadaljevanju: ZJF) odgovoren predstojnik neposrednega uporabnika. Notranje revidiranje v skladu s 4. odst. 100. člena ZJF izvajajo notranji revizorji. Občine, ki zaradi gospodarnosti poslovanja ne organizirajo notranje revizijske službe, lahko v skladu s 7. odst. 100. člena ZJF te naloge poverijo zunanjim izvajalcem, pooblaščenim za notranje revidiranje, ki morajo te naloge opravljati skladno s predpisanimi standardi. Samo dejstvo, da je organ nalogo notranjega revidiranja poveril zunanjemu izvajalcu, izvedbe notranje revizije ne napravi nič manj »notranje«.
Vendar pa organ v izpodbijani določbi ni navedel nobenih razlogov, zakaj bi razkritje zahtevanega revizijskega poročila povzročilo motnje pri delovanju organa, kakšne motnje naj bi razkritje povzročilo in s kakšno stopnjo verjetnosti, bi do zatrjevanih motenj dejansko lahko prišlo. Organ je v izpodbijani odločbi le povzel dikcijo 11. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ. Pooblaščenec poudarja, da določba 11. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ pomeni omejitev ustavne pravice posameznika do dostopa do informacij javnega značaja po 2. odst. 39. člena Ustave RS. V konkretnem primeru gre za omejitev v korist interesa občine za nemoteno delovanje občine glede njenega finančnega poslovanja. V primeru konflikta med ustavno pravico posameznika in interesom organa lokalne samouprave pa je treba omejitve človekovih pravic razlagati ozko. Takšno je tudi stališče Upravnega sodišča, ki je v sodbi št. I U 1176/2010-12 z dne 30.11.2011 zapisalo, da je dokazno breme glede razlogov za nastanek motenj v delovanju organa na strani organa in da je dokazni standard »bi razkritje povzročilo motnje« dokazni standard »onkraj dvoma«. V konkretnem primeru pa ne le da organ ni zadostil dokaznemu standardu »onkraj dvoma«, temveč sploh ni navedel nobenega razloga za nastanek motenj v svojem delovanju, ki naj bi ga povzročilo razkritje zahtevanega revizijskega poročila, s čimer ni dokazal, da bi razkritje zahtevanega dokumenta povzročilo motnje pri delovanju organa.
Glede na to, da organ svoje odločitve glede zavrnitve dostopa do zahtevanega revizijskega poročila o opravljeni notranji reviziji v občini Medvode za leto 2008 sploh ni konkretno utemeljil, je napačno uporabil določbo 11. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ, zato je Pooblaščenec izpodbijano odločbo tudi v tem delu na podlagi 1. odst. 252. člena ZUP odpravil in sam rešil zadevo kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe in nadaljevanja te obrazložitve.
2. Obstoj drugih izjem po ZDIJZ
Pooblaščenec je sicer res glede vseh treh zahtevanih dokumentov ugotovil, da pogoji za obstoj izjeme po 11. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ niso izpolnjeni, vendar pa je z vpogledom v vse tri zahtevane dokumente ugotovil, da vsebujejo nekatere podatke, ki predstavljajo osebne podatke in torej izjemo po 3. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
Osebni podatek po določbi 1. točke 6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1; v nadaljevanju: ZVOP-1) pomeni katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik je v skladu z določbo 2. točke istega člena določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira s pomočjo njenih identifikacijskih številk (npr. EMŠO, davčna številka, številka zdravstvenega zavarovanja, telefonska številka), ali s sklicevanjem na dejavnike, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto (npr. zaposlitev, naslov, funkcijo, položaj ali status v določenem subjektu, ipd.), pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Pooblaščenec je z vpogledom v zahtevano dokumentacijo ugotovil, da vsebuje ime, priimek, naslov, elektronski naslov, davčno številko, telefonsko številko, številko in datum izdaje licence, številko transakcijskega računa in podatke o banki, kjer je račun odprt. Vsi ti podatki določajo posameznico, ki je kot preizkušena državna notranja revizorka z organom sklenila zahtevani podjemni pogodbi in izdelala zahtevano revizijsko poročilo. Nadalje je Pooblaščenec z vpogledom v zahtevano dokumentacijo ugotovil, da vsebujejo tudi ime in priimek zakonitega zastopnika organa.
Obdelava osebnih podatkov je v 3. točki 6. člena ZVOP-1 definirana kot kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, sporočanje in podobno, torej tudi razkritje v postopku z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja.
V skladu z določbo 1. odst. 9. člena ZVOP-1 se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Osebni podatki se v skladu z določbo 16. člena ZVOP-1 lahko zbirajo le za določene in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju s temi nameni, če zakon ne določa drugače, določba 5. tč. 1. odst. 91. člena ZVOP-1 pa določa, da se z globo kaznuje za prekršek pravna oseba, če zbrane osebne podatke nadalje obdeluje v nasprotju s 16. členom ZVOP-1. V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov iz 3 tč. 6. člena ZVOP-1 razkritje in dajanje na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oziroma dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, ki so jih v okviru svojih zakonitih pristojnosti zbrali na podlagi zakona. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, če gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (2. al. 3. odst. 6. člena ZDIJZ), oziroma če drug zakon določa osebne podatke za javne (in torej z razkritjem teh osebnih podatkov širši javnosti ne more priti do kršitve varstva osebnih podatkov).
Podatek o imenu in priimku zakonitega zastopnika organa ni varovan osebni podatek po 3. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ, saj gre za podatek, povezan z opravljanjem javne funkcije župana občine. Ime in priimek podjemnice ter podatek, da je podjemnica preizkušena državna notranja revizorka, pa so podatki o porabi javnih sredstev, ker gre za podatke o tem, komu je organ poveril opravljanje notranje revizije in kako je izvajalec notranje revizije svoje delo opravil. Za opravljeno delo je organ zunanjemu izvajalcu namreč plačal iz javnih sredstev. Poleg tega v skladu s 3. odst. 100.a člena ZJF potrdilo za naziv preizkušeni državni notranji revizor izda minister, pristojen za finance, pri čemer Pravilnik o izdajanju potrdil za naziv državni notranji revizor in preizkušeni državni notranji revizor (Ur. l. RS, št. 83/07; v nadaljevanju: Pravilnik) v 20. členu določa, da Urad RS za nadzor proračuna vodi imenik državnih notranjih revizorjev in preizkušenih državnih notranjih revizorjev, ki vsebuje ime osebe in datum pridobitve oziroma priznanja revizorskega naziva in je objavljen na spletni strani Urada RS za nadzor proračuna. Na drugi strani pa podatki, ki se nanašajo na preizkušeno državno notranjo revizorko in so navedeni v 1. točki izreka te odločbe, niso povezani s porabo javnih sredstev in se nanašajo izključno na zasebno življenje posameznice, zato je bilo treba v tem delu zahtevo prosilke z dne 02.09.2011 na podlagi 3. tč. 1. odst.6. člena ZDIJZ zavrniti.
Določba 7. člena ZDIJZ določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje varovane informacije (izjeme po 6. členu ZDIJZ) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino oziroma mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta. Gre za institut t. i. delnega dostopa. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljen v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da institut delnega dostopa uporabi vedno, razen če to po kriterijih 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/05, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: Uredba) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. Določba 21. člena Uredbe namreč določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (1. odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (2. odstavek).
Pooblaščenec je ugotovil, da je v konkretnem primeru mogoče uporabiti institut delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ, saj je naslov, elektronski naslov, davčno št., telefonsko št., št. certifikata, številko transakcijskega računa in podatke o banki, kjer je račun odprt, v zahtevanih dokumentih mogoče izločiti iz dokumentov na način, da jih pooblaščena oseba organa v dokumentih prekrije, in prosilki omogoči dostop do vsebine preostalih delov dokumentov, ne da bi to ogrozilo zaupnost varovanih osebnih podatkov.
Pooblaščenec je z vpogledom v dokumentacijo, ki mu jo je posredoval organ, in upoštevaje navedene pravne podlage, ugotovil, da vsi trije zahtevani dokumenti predstavljajo informacijo javnega značaja, da sicer ne izpolnjujejo pogojev za obstoj izjeme od prostega dostopa po 11. tč 1. odst. 6. člena ZDIJZ, da pa vsebujejo varovane osebne podatke, ki pomenijo izjemo po 3. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ in ki jih je v skladu s 7. členom ZDIJZ s prekritjem mogoče izločiti iz zahtevanih dokumentov, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, zato je na podlagi 1. odst. 252. člena ZUP odpravil odločbo organa št. 090-6/2011-4 z dne 28.09.2011 in odločil, kot to izhaja iz 1. in 2. tč. izreka te odločbe.
V postopku odločanja o pritožbi posebni stroški niso nastali, zato Pooblaščenec o njih ni odločal.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Tina Kraigher, univ. dipl. prav.,
raziskovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka