Delić Anuška, novinarka Dela - Ministrstvo za kulturo
+ -Številka: 090-201/2011/8
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK
Prosilka je zahtevala posredovanje dokumentov, iz katerih izhajajo odgovori na vprašanja, kdo je pripravil Zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah (ZAMS), katere pripombe in predloge fizičnih ali pravnih oseb je organ upošteval v predlogu tega zakona ter kolikšno vlogo pri snovanju predloga tega zakona so imeli predstavniki RTV Slovenije in Pro Plusa. Organ je zahtevo zavrnil zaradi neobstoja dokumentov, med drugim pa je pojasnil, da je predlog zakona plod skupnega dela uradnikov direktorata za medije in ni bil izdan noben akt, s katerim bi bili določeni uradniki zadolženi za pripravo predloga. Poleg tega pa je ZAMS del predloga Zakona o medijih (ZMed-1) in obsega tiste določbe, ki se nanašajo na prenos Direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah v naš pravni red. Mnenja, pripombe in predlogi na določbe, ki jih vsebuje ZAMS, pa so bili podani v okviru javne razprave predloga Zmed-1, teh predlogov in pripomb pa prosilka ni zahtevala. Pooblaščenec je ugotovil, da organ razpolaga s podatkom o tem, katere osebe so pri organu sodelovale pri pripravi predloga ZAMS, saj se to lahko razbere iz evidence dokumentarnega gradiva ter prve strani predloga ZAMS. Organ dejansko ne razpolaga z nobenimi pripombami in predlogi na predlog navedenega zakona. Pooblaščenec je še opozoril, da bi moral organ prosilki omogočiti dostop do pripomb RTV Slovenije in Pro Plusa, ki izhajajo iz pripomb na predlog ZMed-1 in se nanašajo na materijo ZAMS.
ODLOČBA
Številka: 090-201/2011/8
Datum: 25. 10. 2011
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/99, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Anuške Delić, novinarke Dela d.d., Dunajska cesta 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilka) z dne 3. 2. 2011 zoper odločbo Ministrstva za kulturo, Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana, št. 090-1/2011/80 z dne 15. 9. 2011 (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Odločba ministrstva za kulturo, št. 090-1/2011/80 z dne 15. 9. 2011 se odpravi. Organ je dolžan prosilki v roku 31 (enaintrideset) dni od vročitve te odločbe na njen elektronski naslov posredovati:
- izpis iz evidence IPP, št. DZ 0070-18/2011, iz katerega izhaja, na koga je signirana zadeva »Zakon o avdiovizualnih medijskih storitvah« in kdo so še osebe, ki so imele dostop do navedene zadeve (dodani avtorji),
- prvo stran (od 75 strani) gradiva predloga zakona – gradivo EVA:2011-3511-0026 z dne 28. 7. 2011, iz katere izhaja, kdo sta odgovorni osebi za pripravo predloga ZAMS pri organu,
- dopis Produkcije plus, d.o.o., z dne 10. 8. 2010, ki ga je organ prejel dne 23. 8. 2010, in sicer pripombe iz dopisa pod točko V., IX, X in XIV,
- pripombe Nadzornega sveta RTV Slovenija z dne 9. 12. 2010, ki jih je organ prejel dne 10. 12. 2010, in sicer dopis v celoti, razen zadnjega stavka prvega odstavka besedila,
- pripombe Sveta delavcev RTV Slovenija z dne 1. 2. 2011, celoten dopis, razen pripombe (popravek) pod točko 1.
2. V preostalem delu se zahteva prosilke zavrne, ker zahtevani dokumenti ne obstajajo.
3. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilka je dne 10. 8. 2011 na organ naslovila zahtevo za posredovanje dokumentov, iz katerih izhajajo odgovori na naslednja vprašanja:
1. Kdo, poimensko, je na Ministrstvu za kulturo pripravil predlog Zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah?
2. Katere pripombe in predloge fizičnih ali pravnih oseb je ministrstvo za kulturo upoštevalo v predlogu Zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah? Pri tem je prosilka prosila tudi za poimensko navedbo predlagateljev vsebine določb.
3. Podrejeno zadnji zahtevi je prosilka želela tudi informacijo o tem, kolikšno vlogo pri snovanju predloga Zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah so imeli predstavniki RTV Slovenije in Pro Plusa.
V zvezi z zahtevo prosilke je organ dne 15. 9. 2011 izdal odločbo št. 090-1/2011/80 (dalje izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilke, zaradi neobstoja dokumentov, v celoti zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ navedel, da je po uradni osebi, pristojni za posredovanje informacij javnega značaja, pri pristojnem direktoratu, to je direktoratu za medije, zahteval zaprošene informacije javnega značaja. Pri tem je bilo glede prve točke zahteve prosilke ugotovljeno, da za izdelavo Zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah (dalje ZAMG) ni bil izdan noben sklep ali podoben akt direktorja direktorata za medije, s katerim bi bili določeni uradniki direktorata za medije postavljeni za navedeno opravilo, temveč je citiran predlog zakona plod skupnega dela uradnikov direktorata. Prav tako je bilo glede druge in tretje zahteve prosilke ugotovljeno, da je ZAMS del predloga Zakona o medijih in obsega tiste določbe, ki se nanašajo na prenos Direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah v naš pravni red, mnenja, pripombe in predlogi na določbe, ki jih vsebuje ZAMS, pa so bili podani v okviru javne razprave predloga Zmed-1, ki jih je organ v večni upošteval, teh predlogov in pripomb pa prosilka ni zahtevala. Organ pri tem navaja, da predlogov in pripomb RTV Slovenije in Pro Plusa, pri snovanju ZAMS, ni mogoče predložiti, ker ti ne obstajajo.
Zoper odločbo organa je prosilka dne 5. 10. 2011 pri organu vložila pritožbo. V njej med drugim navaja, da meni, da je organ zavrnilno odločbo izdal zgolj zaradi zavlačevanja, saj gre v primeru ZAMS za t.i. tehnični zakon, ki v slovenski pravni red zakasnelo prenaša evropsko direktivo. Prav tako organ, po mnenju prosilke v funkciji zavlačevanja, navaja, da gre za plod skupnega dela uradnikov direktorata, v katerega so vnesli zgolj določbe, ki so že bile predmet posvetovanja in so se zainteresirani o njih že lahko izrekli v obdobju javne razprave o predlogu ZMed-1. Po mnenju prosilke gre v primeru teh navedb za prvovrstno zavajanje, saj je iz priložene korespondence s Službo za odnose za javnostmi organa jasno razvidno, da prosilko zanimajo predlogi in pripombe, na podlagi katerih je neznani avtor spremenil določbe v predlogu ZAMS, ki so bile usklajene v času priprave predloga Zmed-1. Prosilka je pritožbi priložila tudi članek »Uzurpacija nekega zakona« z dne 8.8.2011, v katerem je podrobneje razdelala poglavitne razlike med določbami iz predloga Zmed-1 in predloga ZAMS ter iz katerega je jasno razvidno, da je organ spremenil nekatere – v času priprave novega medijskega zakona – že usklajene določbe. Prosilka še enkrat poudarja, da organ teh določb ni zgolj prenesel v ZAMS, kot so bile usklajene v predlogu Zmed-1, ampak jih je spremenil. Vprašanja o tem, kdo je določbe spremenil, na podlagi katerih pripomb in predlogov ter katerih pravnih in fizičnih oseb, in, nenazadnje, kakšno vlogo sta pri tem imela deležnika medijskega trga, ki ju ZAMS zaradi tržnega položaja najbolj zadeva (RTV Slovenija in Pro Plus), ostajajo. Prosilka meni, da je organ, v imenu spoštovanja načel pravne države in transparentnosti snovanja zakonodaje, nanje dolžan odgovoriti.
Organ je pritožbo prosilke dne 12. 10. 2011 kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, posredoval v odločanje Pooblaščencu.
Z namenom ugotovitve dejanskega stanja je Pooblaščenec pri organu dne 17. 10. 2011 opravil ogled in camera, na podlagi 10. čl. ZInfP, o čemer je nastal zapisnik št. 090-201/2011/3.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilka izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
1. Pojem in obstoj informacij javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v 2. odst. 39. čl. Ustave RS (UL RS, št. 33/91-I s spremembami) in ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, ne samo v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja.
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odst. 4. čl. ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz citiranega 1. odst. 4. čl. ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji: da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacije povezane z delom organa, ki jih je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti), da organ z njo razpolaga in da se le-ta nahaja v materializirani obliki, v obliki dokumenta.
Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu sam, v sodelovanju z drugim organom ali jo pridobiti pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa. Pojem delovno področje po ZDIJZ se namreč razteza na vsak podatek, ki je nastal v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. čl. ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti (prim. doktorska disertacija Urške Prepeluh, Pravica do dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 148).
Kot izhaja iz 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, organu tudi ni potrebno ustvariti, pridobiti ali vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nima. To pomeni, da lahko organ zahtevo v primeru, če z dokumentom ne razpolaga, enostavno zavrne, ker dokumenta nima in se mu zato ni potrebno sklicevati na obstoj izjem. Nadalje iz opredelitve informacije javnega značaja, določene v 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, še izhaja, da odgovori na vprašanja oziroma pojasnila, razne obrazložitve, komentarji in analize stanj, ne predstavljajo informacije javnega značaja, zato organi, zavezanci po ZDIJZ, nimajo dolžnosti, da prosilcem odgovarjajo na vprašanja ter da dajejo pojasnila v zvezi z delovnim področjem organa. Na pojasnila in razlage se torej načelo prostega dostopa, zapisanega v 5. členu ZDIJZ, ne razteza, razen v kolikor se odgovori, ki jih zahteva prosilec, nahajajo v dokumentu, s katerim organ že razpolaga.
Pooblaščenec ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ kot državni organ zavezanec po ZDIJZ in da zahtevana informacija spada v njegovo delovno področje. Predmet zahteve so namreč informacije, ki se nanašajo na predlog ZAMS, ki nedvomno spada v delovno področje organa.
2. Kriterij materializirane oblike
Organ je zahtevo prosilke v vseh treh točkah zavrnil iz razloga, ker z dokumenti naj ne bi razpolagal. Prosilka v nasprotju v tem meni, da zahtevani dokumenti morajo obstajati, zato je Pooblaščenec nadalje ugotavljal, ali je pri zahtevanih informacijah izpolnjen tudi tretji kriterij za opredelitev informacije javnega značaja po ZDIJZ, t.i. kriterij materializirane oblike, da zahtevani dokumenti obstajajo in da organ z njimi razpolaga. Z namenom razjasnitve dejanskega stanja je Pooblaščenec pri organu opravil ogled in camera na podlagi 11. čl. ZInfP, kot je podrobneje opisano v naslednji točki obrazložitve.
2.1 Ogled in camera na podlagi 11. čl. ZInfP
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in vpogleda v vsebino zahtevanih dokumentov, je Pooblaščenec dne 17. 10. 2011 v pristojnosti pooblaščene osebe pri organu opravil in camera ogled na podlagi 11. čl. ZInfP. Določilo 11. čl. ZInfP določa, da lahko Pooblaščenec opravi procesna dejanja v zadevi dostopa do informacij javnega značaja brez prisotnosti stranke, ki zahteva dostop do informacije javnega značaja, če je to potrebno, da se ji pred dokončno odločitvijo Pooblaščenca prepreči dostop do zahtevane informacije.
In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank, po teoretičnih izvajanjih pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. čl. ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
Bistveno vprašanje v obravnavani zadevi je bilo, ali organ razpolaga z dokumenti, iz katerih izhajajo odgovori na vprašanja prosilke. Glede tč. 1 zahteve prosilke, kdo, poimensko, je pripravil predlog ZAMS, je organ pojasnil, da za pripravo tega zakona ni bila imenovana nobena posebna delovna skupina, zato je štel, da z zahtevanim dokumentom ne razpolaga. Na vprašanje Pooblaščenca, kdo je bil na ministrstvu odgovorna oseba, za pripravo tega zakona, je organ pojasnil, da iz gradiva EVA 2011-3511-0026 (predlog ZAMS) izhaja, da sta kot odgovorni osebi navedeni dr. Boštjan Žekš in g. Vojko Stopar, generalni direktor Direktorata za medije (kar je razvidno iz str. 1 od 75 predloga zakona). Na vprašanje Pooblaščenca, na koga je zadeva signirana, je organ pojasnil, da na svetovalca g. Branka Jezovška, iz evidence IPP pa obenem izhaja, kdo so še druge osebe, ki so imele dostop do te zadeve. Organ je Pooblaščencu obenem tudi izročil izpis iz evidence IPP, št. DZ 0070-18/2011 in prvo stran gradiva predloga zakona – gradivo EVA:2011-3511-0026, iz katere izhaja, kdo sta odgovorni osebi za pripravo predloga ZAMS. Drugih dokumentov, iz katerih bi izhajalo, kdo je sodeloval pri predlogu ZAMS, organ nima.
Glede drugega vprašanja, v katerem je prosilko zanimalo, pripombe in predloge katerih fizičnih ali pravnih oseb je organ upošteval v predlogu ZAMS, je organ pojasnil, da ZAMS ni bil dan v postopek javne obravnave, vendar je organ pri predlogu ZAMS upošteval pripombe iz postopka javne obravnave o Zmed-1, ki so se nanašale na isto vsebino, kot jo ureja ZAMS. Organ je pojasnil, da je pri pripravi predloga ZAMS upošteval določbe direktive AVMS in določbe obstoječega Zmed. Rešitve, ki se nanašajo na RTV Slovenija, so bile v ZAMS črpane iz veljavnega Zmed. Organ je pri tem vztrajal, da pisnih predlogov in pripomb, posredovanih s strani tretjih oseb, ki bi jih upošteval pri pripravi predloga ZAMS, nima, prav tako ni bilo nobenih neformalnih sestankov s tretjimi osebami na to temo. Organ je rešitve, ki so navedene v predlogu ZAMS, sprejel samostojno in v okviru organa samega, torej brez sodelovanja tretjih oseb. O tem, da organ s strani tretjih oseb na predlog ZAMS dejansko ni prejel nobenih pripomb, preden je bil zakon posredovan v vladno proceduro, se je Pooblaščenec prepričal z vpogledom v evidenco dokumentarnega gradiva pri organu, in sicer v zadevo št. 2011-3511-0026, v kateri ni zavedenega nobenega tovrstnega dokumenta. Organ je pripombe na predlog ZAMS sicer prejel, vendar so bile te posredovane po vložitvi predloga v parlamentarno proceduro in torej na vsebino predloga, ki ga je pripravil organ (ta je bil oblikovan preden je bil predlog ZAMS posredovan v odločanje na Vlado RS), niso mogle imeti vpliva.
Glede tretje točke zahteve, kakšno vlogo pri snovanju predloga ZAMS so imeli predstavniki javne televizije in Pro Plusa, je organ pojasnil, da niso imeli nobene vloge, ker predlog ZAMS ni bil dan v javno obravnavo (zakon je bil s strani organa posredovan Vladi RS 27. 7. 2011, na vladi RS pa je bil obravnavan 28. 7. 2011 in po tem je bil posredovan v DZ). Tudi časovni okvir tega ni dopuščal. Je pa tako RTV Slovenija kot Pro Plus podal pripombe na predlog Zmed-1, in sicer v fazi javne obravnave tega zakona. Organ se je ob navedenem zavezal, da bo navedene pripombe, ki so bile posredovane v fazi javne obravnave ZMed-1, poiskal in jih posredoval Pooblaščencu.
V skladu z dogovorom je organ Pooblaščencu dne 18. 10. 2011 posredoval dogovorjene dokumente, dne 24. 10. 2011 pa mu je posredoval še dodatno pojasnilo, in sicer glede vprašanja, kateri del pripomb, ki sta jih v javni obravnavi predloga Zmed-1 podali RTV Slovenija in Pro Plus, se nanaša na materijo, ki je urejena v predlogu ZAMS.
2.2 Predmet presoje
Glede na ugotovitve na ogledu in camera in dodatna pojasnila organa, je Pooblaščenec najprej zaključil, da v zvezi z zahtevo prosilke pod tč. 1 obstajajo naslednji dokumenti:
- izpis iz evidence IPP, št. DZ 0070-18/2011, iz katerega izhaja, na koga je signirana zadeva »Zakon o avdiovizualnih medijskih storitvah« in kdo so še osebe, ki so imele dostop do navedene zadeve (dodani avtorji),
- prva stran (1/75) gradiva predloga zakona – gradivo EVA:2011-3511-0026 z dne 28. 7. 2011, iz katere izhaja, kdo sta odgovorni osebi za pripravo predloga ZAMS pri organu.
Iz navedenih dokumentov izhaja, kdo je na Ministrstvu za kulturo sodeloval pri pripravi predloga Zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah in kdo je kot odgovorna oseba nastopal v imenu organa pri obravnavi predloga ZAMS na Vladi RS. Pooblaščenec je ugotovil, da oba navedena dokumenta sicer vsebujeta osebne podatke, vendar, ker gre za osebne podatke javnih uslužbencev in funkcionarja, zaposlenih pri organu, ti ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov. Upoštevaje tretji odstavek 6. čl. ZDIJZ se namreč, ne glede na morebitne izjeme (tudi izjemo varstva osebnih podatkov), dostop do zahtevanih informacij dovoli, če gre za podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca oz. v zvezi z opravljanjem javne funkcije. V konkretnem primeru ni nobenega dvoma, da vsi posamezniki, katerih osebni podatki se nahajajo na teh dveh dokumentih, nastopajo v zvezi z opravljanjem dela pri organu. Oba dokumenta torej v celoti predstavljata prosto dostopni informaciji javnega značaja, ki ju je organ dolžan posredovati prosilki na način, določen v tč. 1, prvi in drugi alineji, izreka te odločbe.
V zvezi s tč. 2 zahteve prosilke (Katere pripombe in predloge fizičnih ali pravnih oseb je ministrstvo za kulturo upoštevalo v predlogu Zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah?) je Pooblaščenec ugotovil, da organ z zahtevanimi dokumenti dejansko ne razpolaga. Pooblaščenec se je o tem prepričal z vpogledom v elektronsko evidenco zadeve št. 2011-3511-0026. V kolikor bi organ prejel kakšen dokument s pripombami oz. predlogi na predlog Zakona o avdiovizualnih storitvah, bi bil ta zagotovo zabeležen v tej evidenci. Način vodenja elektronske evidence obenem ne dopušča, da bi organ brez sledi kakšen dokument izbrisal (v kolikor se dokument izbriše, to v evidenci ostane vidno), zato Pooblaščenec tudi nima nobenega razloga, da organu ne bi verjel. Organ je obenem Pooblaščencu pojasnil, da tudi časovni vidik priprave predloga ZAMS ni dopuščal posredovanja pripomb in predlogov tretjih oseb. To izhaja tudi iz evidence zadeve št. 2011-3511-0026, iz katere sledi, da je bila zadeva odprta dne 26. 7. 2011, ko je bil pripravljen prvi osnutek ZAMS, prvi predlog ZAMS pa je bil na Vlado RS posredoval že dne 27. 7. 2011. Ker je Pooblaščenec ugotovil, da organ z dokumenti, iz katerih bi izhajalo, katere pripombe in predloge fizičnih in pravnih oseb, je organ upošteval v predlogu ZAMS, ne razpolaga, je v tem delu zahtevo prosilke zavrnil (kot izhaja iz tč. 2 izreka te odločbe).
Glede tč. 3 zahteve prosilke, kolikšno vlogo pri snovanju predloga Zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah so imeli predstavniki RTV Slovenije in Pro Plusa, je Pooblaščenec ugotovil, da organ ne razpolaga s pripombami navedenih dveh subjektov na sam predlog ZAMS, ker ta ni bil dan v javno obravnavo. Ker pa je organ Pooblaščencu na ogledu in camera pojasnil, da je pri predlogu ZAMS upošteval pripombe iz postopka javne obravnave o Zmed-1, ki so se nanašale na isto vsebino, kot jo ureja ZAMS, je Pooblaščenec štel, da odgovori, ki zanimajo prosilko, lahko izhajajo iz dokumentov, ki se sicer neposredno nanašajo na Zmed-1, njihova vsebina pa pokriva tudi vsebino, zajeto v predlogu ZAMS. V skladu s tem je Pooblaščenec organ pozval, naj v pripombah, ki sta jih RTV Slovenija in Pro Plus podala na predlog Zmed-1, označi tiste, ki se nanašajo tudi na materijo, ki jo ureja predlog ZAMS. Organ je odgovor Pooblaščencu posredoval dne 24. 10. 2011, pri čemer je navedel, da se na materijo, ki jo ureja predlog ZAMS, nanašajo naslednje pripombe, podane v okviru sprejemanja Zmed-1:
- Pro plus (oziroma pravilno Produkcija plus, d.o.o.): pripombe pod točko V., IX, X in XIV njihovega dopisa z dne 10. 8. 2010, ki ga je organ prejel dne 23. 8. 2010,
- Nadzorni svet RTV Slovenija: vse pripombe iz dopisa z dne 9. 12. 2010, ki ga je organ prejel dne 10. 12. 2010, razen zadnji stavek prvega odstavka besedila,
- Svet delavcev RTV Slovenija: vse pripombe, razen pripombe (popravek) pod točko 1.
V skladu z navedenim odgovorom organa je Pooblaščenec štel, da so predmet zahteve prosilke tudi pripombe RTV Slovenije in Produkcije plus, d.o.o., podane v okviru javne razprave o predlogu Zmed-1, v kolikor se nanašajo na vprašanja, ki jih ureja predlog ZAMS. Po vpogledu v te dokumente je Pooblaščenec ugotovil, da ni podana nobena izmed izjem po prvem odstavku 6. čl. ZDIJZ in da gre v celoti za prosto dostopne informacije, ki jih je organ dolžan posredovati prosilki, kot je to določeno v tretji, četrti in peti alineji 1. točke izreka te odločbe.
Pooblaščenec obenem pojasnjuje, da v pritožbeni postopek ni pozival RTV Slovenije in Produkcije plus,d.o.o., kot morebitnih stranskih udeležencev, ker navedena dva subjekta na izid tega pritožbenega postopka ne bi mogla vplivati in torej nimata pravnega interesa za udeležbo v tem postopku. Pripombe, ki sta jih oba subjekta podala na predlog Zmed-1, so bile namreč podane v postopku javne obravnave in kot takšne dostopne širokemu krogu udeležencev zakonodajnega postopka. Tako že po svoji naravi ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti v smislu 2. tč. prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ, obenem pa glede na vsebino dokumentov, tudi ne morejo predstavljati nobene druge izjeme od prosto dostopnih informacij javnega značaja.
3. Zaključek
Pooblaščenec je ugotovil, da je pritožba prosilke utemeljena in da je organ na prvi stopnji zmotno ugotovil dejansko stanje in posledično napačno uporabil materialno pravo, zato je Pooblaščenec na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz izreka te odločbe. V delu, v katerem je ugotovil, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, je zahtevo prosilke zavrnil.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali, zato je Pooblaščenec odločil kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilka proži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav.
namestnica informacijske pooblaščenke
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka