Delić Anuška, novinarka Dela - Komisija za preprečevanje korupcije
+ -Številka: 090-197/2011/37
Kategorije: Notranje delovanje organa, Osebni podatek, Poslovna skrivnost, Javni uslužbenci in funkcionarji
POVZETEK
Pooblaščenec je izdal delno odločbo, s katero je v določenem delu ugodil zahtevi prosilke, ki je od organa zahtevala kopije vseh poročil lobirancev, ki so organu poročali o stikih z lobisti. Pooblaščenec je ugotovil, da organ razpolaga z različnimi kategorijami obrazcov, in sicer za prijavo zakonitega lobiranja, izjeme zakonitega lobiranja in morebitnega prepovedanega lobiranja. Pooblaščenec je ugotovil, da ne gre za izjemo notranjega delovanja organa, na katero se je skliceval organ, prav tako pa je Pooblaščenec s to delno odločbo odločil samo o dokumentih, pri katerih ni zaslediti morebitnih poslovnih skrivnosti. Določeni dokumenti pa so vsebovali varovane osebne podatke, zato je Pooblaščenec organu naročil, naj dokumente v določenem delu anonimizira (delni dostop).
ODLOČBA
Številka: 090-197/2011/37
Datum: 14. 11. 2011
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP), 219. člena in 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/2006-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Anuške Delić, novinarke Dela, Dunajska cesta 5, Ljubljana (v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo Komisije za preprečevanje korupcije, Dunajska cesta 56, Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 9111-21/2011/2 z dne 29. 9. 2011, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
D E L N O O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilke se ugodi in se odpravi odločba organa št. 9111-21/2011/2 z dne 29. 9. 2011. Organ je dolžan prosilki v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati naslednje informacije javnega značaja:
Kategorija: poročila o lobističnih stikih - ministrstva:
• Ministrstvo za finance:
- obrazec: Zapis lobiranca o stiku z lobistom, št. 0333-17/2011-2, z dne 11. 5. 2011,
- obrazec: Zapis lobiranca o stiku z lobistom, z dne 11. 5. 2011, brez opr. št.,
- obrazec: Zapis lobiranca o stiku z lobistom, brez opr. št., z dne 1. 3. 2011,
- obrazec: Zapis lobiranca o stiku z lobistom, št. 0333-97/2011, z dne 5. 10. 2011, pri čemer je organ dolžan izbrisati ime in priimek posameznice v rubriki »ime in priimek lobista«,
- obrazec: Zapis lobiranca o stiku z lobistom, št. 0333-98/2011, z dne 5. 10. 2011, pri čemer je organ dolžan izbrisati ime in priimek posameznice v rubriki »ime in priimek lobista«,
- obrazec: Zapis lobiranca o stiku z lobistom, št. 0333-96/2011, z dne 5. 10. 2011, pri čemer je organ dolžan izbrisati ime in priimek posameznika v rubriki »ime in priimek lobista«,
- obrazec: Zapis lobiranca o stiku z lobistom, brez opr. št., z dne 5. 10. 2011,
- obrazec: Prijava stika z osebo/lobistom, ki se ni dolžan vpisati v register, brez opr. št., z dne 3. 10. 2011, pri čemer je organ v rubriki »ime in priimek lobista« dolžan izbrisati imena in priimka dveh posameznic, ki sta navedeni kot druga in tretja,
- obrazec: Prijava stika z osebo/lobistom, ki se ni dolžan vpisati v register, št. 0333-93/2011, z dne 6. 10. 2011, pri čemer je organ dolžan izbrisati imena in priimke posameznikov, navedenih v rubriki »ime in priimek lobista«,
- obrazec: Prijava stika z osebo/lobistom, ki se ni dolžan vpisati v register, brez opr. št., z dne 8. 8. 2011, pri čemer je organ dolžan izbrisati imena in priimke posameznikov, navedenih v rubriki »ime in priimek lobista«,
- obrazec: Zapis lobiranca o stiku z lobistom, brez opr. št., z dne 2. 9. 2011,
- obrazec: Zapis lobiranca o stiku z lobistom, št. 0333-53/2011, z dne 2. 9. 2011.
• Ministrstvo za notranje zadeve:
- dopis št. 13-01 z dne 6. 4. 2011.
• Ministrstvo za pravosodje:
- obrazec: Zapis lobiranca o stiku z lobistom, brez opr. št., z dne 9. 5. 2011.
• Ministrstvo za obrambo:
obrazec: Zapis lobiranca o stiku z lobistom, št. 0333-16/2011, z dne 12. 5. 2011.
• Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve:
obrazec: Prijava lobiranca o prepovedanih dejanjih lobiranja, z dne 15. 4. 2011, pri čemer je organ dolžan izbrisati imena in priimke dveh posameznikov v rubriki »ime in priimek lobista«.
• Ministrstvo za gospodarstvo:
- obrazec: Zapis lobiranca o stiku z lobistom, št. 0333-8/2011, z dne 20. 1. 2011,
- obrazec: Zapis lobiranca o stiku z lobistom, št. 0335-4/2011, z dne 28. 1. 2011, pri čemer je organ dolžan izbrisati ime in priimek posameznika v rubriki »ime in priimek lobista«,
- obrazec: Zapis lobiranca o stiku z lobistom, št. 0335-9/2011, z dne 3. 2. 2011,
- obrazec: Zapis lobiranca o stiku z lobistom, št. 0335-12/2011, z dne 7. 2. 2011,
- obrazec: Zapis lobiranca o stiku z lobistom, št. 0335-23/2011, z dne 13. 1. 2011,
- obrazec: Zapis lobiranca o stiku z lobistom, št. 0335-22/2011, z dne 13. 1. 2011,
- obrazec: Zapis lobiranca o stiku z lobistom, št. 0335-20/2011, z dne 9. 12. 2010.
• Ministrstvo za kulturo:
- obrazec: Prijava stika z osebo/lobistom, ki se ni dolžan vpisati v register, št. 0333-45/2011, z dne 18. 8. 2011.
• Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano:
- obrazec: Zapis lobiranca o stiku z lobistom, št. 0333-1/2011, prejet dne 2. 2. 2011,
- obrazec: Zapis lobiranca o stiku z lobistom, brez opr. št., z dne 27. 1. 2011,
- obrazec: Zapis lobiranca o stiku z lobistom, brez opr. št., z dne 10. 6. 2011,
- obrazec: Zapis lobiranca o stiku z lobistom, brez opr. št., z dne 10. 6. 2011 (podpisan minister),
• Ministrstvo za okolje in prostor:
- obrazec: Zapis lobiranca o stiku z lobistom, brez opr. št., z dne 13. 4. 2011, pri čemer je organ dolžan izbrisati dva naslova, navedena v rubriki »prebivališče lobista«.
• Ministrstvo za promet:
- obrazec: Prijava lobiranca o prepovedanih ravnanjih lobiranja, št. 0335-16/2011, z dne 12. 1. 2011,
- obrazec: Zapis lobiranca o stiku z lobistom, št. 0333-6/2010-6, z dne 28. 12. 2010, pri čemer je organ dolžan izbrisati naslov, zapisan v rubriki »prebivališče lobista«,
- obrazec: Zapis lobiranca o stiku z lobistom, št. 0336-7/2011, z dne 15. 4. 2011,
- obrazec: Zapis lobiranca o stiku z lobistom, št. 0333-26/2011, z dne 14. 7. 2011,
- obrazec: Zapis lobiranca o stiku z lobistom, št. 0333-43/2011, z dne 14. 7. 2011,
- obrazec: Zapis lobiranca o stiku z lobistom, št. 0335-18/2011, z dne 28. 12. 2010, pri čemer je organ dolžan izbrisati ime in priimek posameznika v rubriki »ime in priimek lobista« ter naslov v rubriki »prebivališče lobista«,
- obrazec: Zapis lobiranca o stiku z lobistom, št. 0336-9/2011, z dne 19. 4. 2011, pri čemer je organ dolžan izbrisati ime in priimek posameznika, ki je kot prvi naveden v rubriki »naziv in naslov interesne organizacije«.
• Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo:
- obrazec: Prijava stika z osebo/lobistom, ki se ni dolžan vpisati v register, št. 0333-92/2011, z dne 30. 9. 2011.
• Ministrstvo za zdravje:
- obrazec: Zapis lobiranca o stiku z lobistom, št. 0333-39/2011, z dne 28. 7. 2011.
• Ministrstvo za javno upravo:
- obrazec: Zapis lobiranca o stiku z lobistom, št. 0333-14/2011, z dne 11. 5. 2011, pri čemer je organ dolžan izbrisati naslov v rubriki »prebivališče lobista«
- obrazec: Prijava stika z osebo/lobistom, ki se ni dolžan vpisati v register, št. 0333-37/2011, z dne 27. 7. 2011, pri čemer je organ dolžan izbrisati ime in priimek posameznika v rubriki »priimek in ime lobista« ter ime in priimek istega posameznika v rubriki »opombe«.
Kategorija: poročila o lobističnih stikih - poslanske skupine:
• Poslanska skupina Socialnih demokratov (SD):
- obrazec Zapis lobiranca o stiku z lobistom, št. 0333-41/2011 z dne 1. 8. 2011, pri čemer je organ dolžan izbrisati e-mail naslov lobiranke,
- obrazec: Zapis lobiranca o stiku z lobistom, št. 0333-40/2011 z dne 31. 7. 2011, pri čemer je organ dolžan izbrisati e-mail naslov lobiranke (v opombah),
- obrazec: Zapis lobiranca o stiku z lobistom, št. 0333-33/2011 z dne 21. 7. 2011,
- obrazec: Zapis lobiranca o stiku z lobistom, št. 0335-30/2011 z dne 30. 3. 2011,
- obrazec: Zapis lobiranca o stiku z lobistom, z dne 29. 3. 2011, pri čemer je organ dolžan izbrisati imena in priimke dveh posameznikov (predstavnikov interesne organizacije), ki sta navedena v opombah,
- obrazec: Zapis lobiranca o stiku z lobistom, št. 0333-30/2011 z dne 20. 7. 2011, pri čemer je organ dolžan izbrisati e-mail naslov lobiranke,
- obrazec: Zapis lobiranca o stiku z lobistom, št. 0333-1/2011 z dne 22. 7. 2011, pri čemer je organ dolžan izbrisati e-mail naslov lobiranca,
- obrazec: Zapis lobiranca o stiku z lobistom, št. 0333-32/2011 z dne 20. 7. 2011,
- obrazec: Zapis lobiranca o stiku z lobistom, št. 0333-34/2011 z dne 21. 7. 2011, pri čemer je organ dolžan izbrisati e-mail naslov lobiranca,
- obrazec: Zapis lobiranca o stiku z lobistom, št. 0333-35/2011 z dne 21. 7. 2011, pri čemer je organ dolžan izbrisati e-mail naslov lobiranke,
- obrazec: Zapis lobiranca o stiku z lobistom, št. 0333-27/2011 z dne 20. 7. 2011, pri čemer je organ dolžan izbrisati e-mail naslov lobiranca,
- obrazec: Zapis lobiranca o stiku z lobistom, št. 0333-28/2011 z dne 20. 7. 2011, pri čemer je organ dolžan izbrisati e-mail naslov lobiranke,
- obrazec: Zapis lobiranca o stiku z lobistom, št. 0333-29/2011 z dne 20. 7. 2011,
- obrazec: Zapis lobiranca o stiku z lobistom, št. 0333-19/2011 z dne 10. 6. 2011,
- obrazec: Prijava stika z osebo/lobistom, ki se ni dolžan vpisati v register, št. 0333-67/2011, z dne 16. 9. 2011,
- obrazec: Prijava stika z osebo/lobistom, ki se ni dolžan vpisati v register, št. 0333-66/2011, z dne 16. 9. 2011,
- obrazec: Prijava stika z osebo/lobistom, ki se ni dolžan vpisati v register, št. 0333-60/2011, z dne 7. 9. 2011, pri čemer je organ dolžan izbrisati imeni in priimka posameznikov, ki sta zapisana kot tretji in zadnja v rubriki »priimek in ime« lobista
- obrazec: Prijava stika z osebo/lobistom, ki se ni dolžan vpisati v register, št. 0333-59/2011, z dne 8. 9. 2011,
- obrazec: Prijava stika z osebo/lobistom, ki se ni dolžan vpisati v register, št. 0333-58/2011, z dne 7. 9. 2011, pri čemer je organ dolžan izbrisati imeni in priimka posameznikov, ki sta zapisana kot tretji in zadnja v rubriki »priimek in ime« lobista,
- obrazec: Prijava stika z osebo/lobistom, ki se ni dolžan vpisati v register, št. 0333-57/2011, z dne 7. 9. 2011, pri čemer je organ dolžan izbrisati imeni in priimka posameznikov, ki sta zapisana kot tretji in zadnja v rubriki »priimek in ime« lobista,
- obrazec: Prijava stika z osebo/lobistom, ki se ni dolžan vpisati v register, št. 0333-56/2011, z dne 7. 9. 2011, pri čemer je organ dolžan izbrisati imeni in priimka posameznikov, ki sta zapisana kot tretji in zadnja v rubriki »priimek in ime« lobista,
- obrazec: Prijava stika z osebo/lobistom, ki se ni dolžan vpisati v register, št. 0333-54/2011, z dne 8. 9. 2011.
• Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke (SDS):
- obrazec Zapis lobiranca o stiku z lobistom, št. 0335-29/2011 z dne 31. 3. 2011,
- obrazec Zapis lobiranca o stiku z lobistom, št. 0333-81/2011 z dne 29. 9. 2011, pri čemer je organ dolžan izbrisati ime in priimek posameznika, zaposlenega pri interesni organizaciji, navedenega na tretjem mestu, v rubriki »naziv in naslov interesne organizacije«.
• Poslanska skupina ZARES - nova politika (ZARES):
- obrazec: Zapis lobiranca o stiku z lobistom, št. 0333-51/2011 z dne 31. 8. 2011,
- obrazec: Prijava stika z osebo/lobistom, ki se ni dolžan vpisati v register, št. 0333-55/2011, z dne 8. 9. 2011, pri čemer je organ dolžan izbrisati ime in priimek posameznika, v rubriki »ime in priimek lobista«
• Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS):
- obrazec: Prijava stika z osebo/lobistom, ki se ni dolžan vpisati v register, št. 0333-49/2011, z dne 2. 9. 2011,
- obrazec: Prijava stika z osebo/lobistom, ki se ni dolžan vpisati v register, št. 0333-80/2011, z dne 27. 9. 2011, pri čemer je organ v rubriki »opombe« dolžan izbrisati ime in priimek dveh posameznikov, ki nista zakonita zastopnika interesne organizacije,
- e-mail sporočilo z dne 21. 4. 2011, pod št. 0335-34/2011-2, pri čemer je organ dolžan izbrisati vse e-mail naslove, razen e-mail naslova organa in zbrisati imena in priimke treh posameznikov, omenjenih v 2. odstavku besedila,
- e-mail sporočilo z dne 20. 4. 2011, pod št. 0335-34/2011-3, pri čemer je organ dolžan izbrisati vse e-mail naslove, razen e-mail naslova organa in zbrisati imena in priimke štirih posameznikov, omenjenih v 2. odstavku besedila,
- e-mail sporočilo z dne 13. 4. 2011, pod št. 0335-34/2011-1, pri čemer je organ dolžan izbrisati vse e-mail naslove, razen e-mail naslova organa ter zbrisati ime, priimek in funkcijo posameznika, omenjenega v besedilu sporočila,
• Poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke (SNS):
- dopis z dne 16. 9. 2011, št. 0333-75/2011, pri čemer je organ dolžan izbrisati ime in priimek posameznice, navedene v zadnjih dveh besedah v 1. odstavku besedila dopisa,
- dopis z dne 26. 9. 2011, št. 0333-77/2011,
- dopis z dne 15. 4. 2011, št. 0336-8/2011, pri čemer je organ dolžan v 1. točki dopisa izbrisati imena in priimke predstavnikov interesne organizacije v rubriki »prisotni« ime in priimek posameznice. V 2. točki dopisa je organ dolžan izbrisati imena in priimke posameznic, predstavnic interesne organizacije in v rubriki »prisotni« imena in priimke posameznikov, ki nista poslanca.
• Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke (SLS):
- obrazec: Zapis lobiranca o stiku z lobistom, št. 0335-27/2011 z dne 30. 3. 2011,
- obrazec: Zapis lobiranca o stiku z lobistom, št. 0333-22/2011 z dne 29. 6. 2011,
- obrazec: Zapis lobiranca o stiku z lobistom, št. 0333-18/2011 z dne 10. 6. 2011,
- obrazec: Prijava stika z osebo/lobistom, ki se ni dolžan vpisati v register, št. 0333-48/2011, z dne 2. 9. 2011,
- obrazec: Prijava stika z osebo/lobistom, ki se ni dolžan vpisati v register, št. 0333-78/2011, z dne 26. 9. 2011,
• Poslanska skupina Poslanski klub Liberalne demokracije Slovenije (PK LDS):
- obrazec: Prijava stika z osebo/lobistom, ki se ni dolžan vpisati v register, št. 0333-84/2011, z dne 26. 9. 2011,
- obrazec: Prijava stika z osebo/lobistom, ki se ni dolžan vpisati v register, št. 0333-85/2011, z dne 26. 9. 2011, pri čemer je organ dolžan izbrisati ime, priimek in funkcijo posameznika, vpisanega v rubriko »priimek in ime lobista«,
- obrazec: Prijava stika z osebo/lobistom, ki se ni dolžan vpisati v register, št. 0333-86/2011, z dne 26. 9. 2011, pri čemer je organ dolžan izbrisati ime, priimek in funkcijo posameznice, vpisane v rubriko »priimek in ime lobista«,
- obrazec: Prijava stika z osebo/lobistom, ki se ni dolžan vpisati v register, št. 0333-83/2011, z dne 26. 9. 2011,
- obrazec: Prijava stika z osebo/lobistom, ki se ni dolžan vpisati v register, št. 0333-87/2011, z dne 26. 9. 2011,
- obrazec: Prijava stika z osebo/lobistom, ki se ni dolžan vpisati v register, št. 0333-88/2011, z dne 26. 9. 2011, pri čemer je organ dolžan izbrisati ime, priimek in funkcijo posameznika, vpisanega v rubriko »priimek in ime lobista«,
- obrazec: Prijava stika z osebo/lobistom, ki se ni dolžan vpisati v register, št. 0333-89/2011, z dne 26. 9. 2011,
- obrazec: Prijava stika z osebo/lobistom, ki se ni dolžan vpisati v register, št. 0333-90/2011, z dne 26. 9. 2011, pri čemer je organ dolžan izbrisati ime, priimek in funkcijo posameznice, vpisane v rubriko »priimek in ime lobista«,
- obrazec: Prijava stika z osebo/lobistom, ki se ni dolžan vpisati v register, št. 0333-71/2011, z dne 16. 9. 2011,
- obrazec: Prijava stika z osebo/lobistom, ki se ni dolžan vpisati v register, št. 0333-72/2011, z dne 16. 9. 2011,
- obrazec: Prijava stika z osebo/lobistom, ki se ni dolžan vpisati v register, št. 0333-73/2011, z dne 16. 9. 2011,
- obrazec: Prijava stika z osebo/lobistom, ki se ni dolžan vpisati v register, št. 0333-74/2011, z dne 16. 9. 2011,
- obrazec: Zapis lobiranca o stiku z lobistom, št. 0333-13/2011, z dne 20. 4. 2011, pri čemer je organ dolžan izbrisati imena in priimke vseh posameznikov, vpisanih v rubriko »ime in priimek lobista«,
- obrazec: Zapis lobiranca o stiku z lobistom, št. 0335-7/2010, z dne 9. 12. 2010, pri čemer je organ dolžan izbrisati vse podatke v rubriki »prebivališče lobiranca«,
- obrazec: Zapis lobiranca o stiku z lobistom, št. 0335-8/2010, z dne 8. 12. 2010, pri čemer je organ dolžan izbrisati imena in priimka posameznikov, navedenih v rubriki »ime in priimek lobista«.
• Poslanska skupina nepovezanih poslancev (NP):
- obrazec: Prijava stika z osebo/lobistom, ki se ni dolžan vpisati v register, št. 0333-76/2011, z dne 23. 9. 2011
Kategorija: poročila o lobističnih stikih - drugo:
• Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropske zadeve:
- obrazec: Prijava lobiranja o prepovedanih ravnanjih lobiranja, št. 0335-39/2011, z dne 16. 5. 2010,
• Občina Zagorje ob Savi:
- obrazec: Zapis lobiranca o stiku z lobistom, št. 0333-63/2011, z dne 14. 9. 2011,
• Komisija za preprečevanje korupcije:
- obrazec: Zapis lobiranca o stiku z lobistom, št. 0333-44/2011, z dne 22. 8. 2011, pri čemer je organ dolžan izbrisati e-mail naslov in telefonsko številko lobistke,
• Evropski parlament:
- obrazec: Zapis lobiranca o stiku z lobistom, št. 0333-79/2011, z dne 22. 9. 2011.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilka je dne 6. 9. 2011 na organ po elektronski pošti naslovila zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, in sicer je zahtevala kopije vseh poročil lobirancev, ki so organu poročali o stikih z lobisti in na podlagi katerih je organ na svoji spletni strani objavil podatke o lobističnih stikih. Prosilka je želela kopije poročil na spletu navedenih lobirancev, kot tudi tista poročila, ki med trenutno objavljenimi podatki še niso vključena.
Organ je dne 29. 9. 2011 izdal odločbo št. 9111-21/2011/2, s katero je zahtevo prosilke v celoti zavrnil. V obrazložitvi odločbe je organ zapisal, da zahtevani dokumenti izpolnjujejo vse tri pogoje za obstoj informacije javnega značaja, vendar je bil prosilki dostop zavrnjen, ker je organ odločil, da gre v konkretnem primeru za izjemo varstva osebnih podatkov in izjemo notranjega delovanja organa. Organ je zapisal, da zapis lobiranca vsebuje nekatere podatke, ki so v primerih, ko je lobist vpisan v register lobistov, že javni. Po drugi strani pa iz 14. točke 4. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Ur. l. RS, št. 69/2011-UPB2, v nadaljevanju ZIntPK) izhaja, da je lobiranje delovanje lobistov, ki za interesne organizacije izvajajo nejavno vplivanje na odločanje državnih organov, organov lokalnih skupnosti ter nosilcev javnih pooblastil. Za dejanje lobiranja se šteje vsak nejaven stik lobista z lobiranci, ki ima namen vplivati na vsebino in postopek v zakonu navedenih odločitev. Organ na svoji spletni strani objavlja tedensko osvežen seznam poročanih lobističnih stikov, saj ZIntKP od vseh funkcionarjev in javnih uslužbencev zahteva, da organu poročajo o vsakem lobističnem stiku z lobistom in o vsakem poskusu nedovoljenega lobiranja. Organ je presodil, da so prejeti dopisi lobirancev dovolj konkretni, da je na njihovi podlagi mogoče določiti fizično osebo - lobista, takšni podatki pa so varovani z določbami Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94-07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1). Organ se je v tej zvezi opredelil tudi do izjeme iz 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, vendar meni, da v konkretnem primeru ne sme biti dostopen podatek o lobirancu, ki je posredoval zapis o lobističnem stiku, saj bi to razvrednotilo namen regulacije področja lobiranja. Nejaven stik kot pojem, ki ga omenja ZIntPK, namreč pomeni stik dveh ali več oseb, katerega vsebina in namen širši javnosti nista poznana. Prav tako je organ presodil, da v konkretnem primeru ni mogoče omogočiti dostopa do zahtevanih dokumentov z institutom delnega dostopa, saj bi bil glede na obseg osebnih podatkov, delni dostop nemogoč in s tem neutemeljen. Organ je v odločbi še navedel, da so na podlagi 63. člena ZIntKP lobisti, ki so vpisani v register lobistov, organu dolžni poročati o svojem delu. Ta poročila vsebujejo tudi podatke o državnih organih in lobirancih, pri katerih je lobist lobiral. Organ na podlagi teh poročil preverja resničnost podatkov in navedb na podlagi 66. člena ZIntPK. Omenjene določbe so namenjene učinkovitemu izvajanju nadzora nad delom lobistom. Poročanje lobiranca ni ovajanje ali prijavljanje, temveč zgolj zasleduje namen zakonske ureditve lobiranja, to je doseganja transparentnosti nejavnih stikov. Organ bo lahko, šele po prejetih poročilih lobistov za tekoče leto, pričel s preverjanjem resničnosti podatkov in navedb, zato bi razkritje zapisov lobirancev precej okrnilo možnost organa, da izvaja svojo dejavnost, ki mu jo nalaga zakon.
Prosilka je dne 6. 10. 2011 zoper izdano odločbo pri organu vložila pritožbo, v kateri je navedla, da se z argumentacijo organa ne strinja, saj meni, da bi organ lahko zakril osebne podatke lobirancev in lobistov, čeprav prosilka meni, da zaprošeni dokumenti ne samo izvirajo iz opravljanja javne funkcije, ampak je javnost poročil tudi v javnem interesu. Lobisti lahko namreč pri lobirancih poskušajo vplivati na primer na snovanje zakonodaje, strategij, projektov in podobnega, njihovo delovanje torej lahko, če so uspešni, posredno vpliva ne samo na državljane same temveč potencialno tudi na javno porabo. Pri tem vplivanju lahko ob predpostavki uspešnosti pridobijo koristi tako zase, kot tudi za svoje kliente oziroma organizacije. Ne nazadnje je register lobistov javno dostopen, zato argument o razkrivanju osebnih podatkov po mnenju prosilke ne vzdrži. Povrhu so javno lahko znane tudi že nekatere identitete lobirancev, če gre npr. za ministre, državne sekretarje in druge. Tisti uslužbenci, katerih identitete niso znane, pa so javni uslužbenci, ki opravljajo delo v javnem sektorju in prejemajo plačilo iz državnega proračuna. Poleg tega je organ zasnoval aplikacijo Supervizor, preko katere je mogoč vpogled ne samo v poslovno sodelovanje javnih institucij z zasebnimi podjetji, samostojnimi podjetniki ipd., ampak tudi v imena družbenikov posameznih zasebnih podjetij, zato prosilka meni, da v primeru poročanja o lobističnih stikih prav tako ni razloga za prevlado varstva osebnih podatkov lobirancev/lobistov nad interesom javnosti. Prav tako se prosilka ne strinja, da bi posredovanje dokumentov okrnilo delovanje organa, nasprotno, prosilka meni, da bi okrepilo prizadevanja organa in prispevalo k ozaveščanju tako javnosti kot tudi lobirancev. Ob objavi podatkov o lobističnih stikih se je namreč izkazalo, da številni uslužbenci niso poročali o stikih z lobisti, nekateri pa so prijavili izjemno malo lobističnih stikov. V interesu javnosti torej ni samo to, kateri lobiranci so poročali o stikih z lobisti na katerem področju, ampak celo to, o katerih niso, vendar bi bilo utemeljeno pričakovati, da so. Ob tem prosilka dodaja, da so poročila lobirancev v nekaterih drugih državah ne samo javna, ampak tudi ažurno javno objavljena.
Pooblaščenec je dne 10. 10. 2011 prejel dopis organa, s katerim je organ v skladu z 245. členom ZUP odstopil pritožbo prosilke, skupaj s spisovno dokumentacijo, v reševanje Pooblaščencu. Organ je navedel, da je pritožba prosilke pravočasna, dovoljena in jo je vložila upravičena oseba.
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja je Pooblaščenec pri organu dne 25. 10. 2011 opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP. In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank, po teoretičnih izvajanjih pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ, sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na razkritje zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
Organ je Pooblaščencu na ogledu in camera pojasnil, da se prosilkina zahteva nanaša na poročila, posredovana organu o stikih lobirancev z lobisti. Obrazci o stikih so dostopni na spletni strani organa, vendar pa so ti obrazci le pripomoček, ni namreč nujno, da lobiranci pošiljajo podatke na teh obrazcih. Obstajajo trije obrazci, in sicer za zakonito lobiranje, za nezakonito lobiranje ter za izjeme (kadar se lobist ni dolžan vpisati v register). Na spletni strani se v okviru projekta transparentnost beležijo podatki o zakonitem lobiranju in izjemah. Spletna stran se ažurira enkrat tedensko. Organ pa prejme tudi poročila o stikih, kjer elementi lobiranja zagotovo niso prisotni. Ta poročila v okviru projekta transparentnost na spletni strani niso zabeležena. Glede izjeme notranjega delovanja je organ pojasnil, da je namen zakona izvajanje nadzora nad delom javnih uslužbencev in funkcionarjev, obstaja pa bojazen, da v primeru razkritja podatkov, javni uslužbenci ne bodo več poročali o lobiranju, s čimer namen zakona ne bo dosežen. Organu pa o lobističnih stikih poročajo tudi registrirani lobisti. Ko bo organ prejel poročila registriranih lobistov, bo podatke primerjal in uvedel prekrškovne postopke, če bo organ ugotovil, da določeni lobiranci o stikih niso poročali organu. Organ se je sicer strinjal, da v določenih primerih lobiranja obstaja javni interes za razkritje, prav tako pa meni, da je nejaven stik potrebno varovati vsaj določen čas, ni pa se organ opredelil do tega, kdaj bi se podatki lahko razkrili. Organ je opozoril tudi, da v primeru razkritja podatkov lahko pride do morebitnega nastanka poslovne škode.
Pooblaščenec je dne 2. 11. 2011 od organa prejel poročila, ki so predmet tega pritožbenega postopka.
Pritožba je utemeljena.
1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
Pooblaščenec pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
2. Pojem informacije javnega značaja
Ustavna pravica dostopa do informacij javnega značaja je opredeljena v drugem odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/1991, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Ustava RS). Konkretizacijo te pravice predstavlja ZDIJZ, v katerem je urejen postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, in sicer ne le v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v delu same definicije informacije javnega značaja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V prvem in drugem odstavku 5. člen ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur.
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa .
3. Obstoj in vsebina zahtevanih informacij v konkretnem primeru
Prosilka je od organa zahtevala kopije vseh poročil lobirancev, ki so organu poročali o stikih z lobisti, in na podlagi katerih je organ na svojem spletišču objavil podatke o lobističnih stikih (dostopno preko https://www.kpk-rs.si/sl/projekt-transparentnost/lobisticni-stiki). Iz navedene spletne strani so razvidni podatki o tem, iz katerih organov javnega sektorja so bila organu posredovana poročila o stikih z lobiranci ter koliko takšnih poročil je organ prejel od posameznega organa javnega sektorja. Prosilka je v svoji zahtevi navedla, da želi prejeti kopije vseh poročil, ki so na spletni strani zabeležena, kot tudi tista, ki med trenutno objavljenimi podatki še niso vključena. Pooblaščenec pojasnjuje, da je v teoriji je splošno sprejeto stališče, da je pritožbeni postopek namenjen presoji pravilnosti in zakonitosti odločbe prve stopnje. Takšna presoja pa je možna le po dejanskem in pravnem stanju, ki je obstajalo ob izdaji te odločbe. Pooblaščenec je tako v tem pritožbenem postopku presojal vsa poročila, ki so pri organu obstajala v materializirani obliki do dneva odločitve organa na prvi stopnji, to je do dne 29. 9. 2011.
Lobiranje je v slovenskem pravnem sistemu urejeno v ZIntPK. Pomen izrazov, ki se nanašajo na lobiranje določa 4. člen ZIntPK, pri čemer:
- je lobiranje opredeljeno kot delovanje lobistov, ki za interesne organizacije izvajajo nejavno vplivanje na odločanje državnih organov in organov lokalnih skupnosti ter nosilcev javnih pooblastil pri obravnavi in sprejemanju predpisov in drugih splošnih aktov, pa tudi na odločanje državnih organov in organov ter uprav lokalnih skupnosti, ter nosilcev javnih pooblastil o drugih zadevah razen tistih, ki so predmet sodnih in upravnih postopkov ter postopkov, izvedenih po predpisih, ki urejajo javna naročila, in drugih postopkov, pri katerih se odloča o pravicah ali obveznostih posameznikov. Za dejanje lobiranja šteje vsak nejavni stik lobista z lobiranci, ki ima namen vplivati na vsebino ali postopek sprejemanja prej navedenih odločitev (14. točka);
- je lobist opredeljen kot oseba, ki opravlja dejanja lobiranja in je vpisana v register lobistov ali oseba, ki opravlja dejanja lobiranja in je zaposlena v interesni organizaciji, za katero lobira oziroma je zakoniti zastopnik ali izvoljeni predstavnik te interesne organizacije (15. točka);
- so lobiranci opredeljeni kot funkcionarji in javni uslužbenci v državnih organih in organih lokalne skupnosti ter pri nosilcih javnih pooblastil, ki odločajo ali sodelujejo pri obravnavi in sprejemanju predpisov in drugih splošnih aktov ter odločitev iz 14. točke tega člena, s katerimi z namenom lobiranja komunicira lobist (16. točka);
56. člen določa, da lahko lobiranje opravljajo samo registrirani lobisti, razen izjem, določenih v 58. členu tega zakona. 1. odstavek 58. člena določa, da lahko dejanja lobiranja izvaja domača ali tuja fizična oseba, ki je vpisana v seznam lobistov v Republiki Sloveniji, ki ga vodi organ. Vpis v register je pogoj za pričetek lobiranja. Za pravno osebo lahko izvajajo lobiranje samo fizične osebe, ki so vpisane v register lobistov v Republiki Sloveniji. Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Ur. l. RS, št. 43/2011, v nadaljevanju ZIntPK-B) je bil dodan nov 4. odstavek 58. člena, ki določa, da se ne glede na določbe tega zakona, oseba, ki lobira za interesno organizacijo, v kateri je zaposlena, za ta namen ni dolžna vpisati v register lobistov. Enako velja za zakonitega zastopnika ali izvoljenega predstavnika interesne organizacije.
2. odstavek 68. člena ZIntPK nadalje določa, da se lobist pri izvajanju lobiranja lahko sestaja z lobiranci. Lobiranec o vsakem stiku z lobistom, ki ima namen lobirati, sestavi zapis, v katerem navede podatke o lobistu: osebno ime in priimek, podatek, ali se je identificiral v skladu z določbami tega zakona, področje lobiranja, ime interesne organizacije, ali druge organizacije, za katero lobira lobist, navedba morebitnih prilog in datum, kraj obiska lobista ter podpis lobiranca. Lobiranec zapis posreduje v roku treh dni v vednost svojemu predstojniku in organu. Obveznost izdelave zapisa za lobirance velja tudi v primeru stikov iz 3. odstavka 69. člena tega zakona (ta določa, da če bi pri stiku z določenim lobistom pri lobirancu nastalo nasprotje interesov, je lobiranec stik dolžan odkloniti).
V 70. členu so določena prepovedana dejanja lobistov, 71. člen pa določa, da če lobist ne ravna v skladu s prejšnjim členom ali če ni vpisan v register lobistov v skladu z 58. členom, ga lobiranec v roku desetih dni od poskusa lobiranja prijavi organu.
Že iz podatkov, dostopnih preko https://www.kpk-rs.si/sl/projekt-transparentnost/lobisticni-stiki (s klikom na podrobnosti), izhaja, da organ prejeta poročila lobirancev razvršča v tri različne kategorije:
- zakonito lobiranje,
- izjeme zakonitega lobiranja in
- morebitno prepovedano lobiranje.
Organ je Pooblaščencu na ogledu in camera pojasnil, da se kategorija »zakonito lobiranje« nanaša na situacijo, kadar lobiranje opravljajo registrirani lobisti, kategorija »izjeme zakonitega lobiranja« se nanašajo na situacijo, ko za interesno organizacijo lobirajo njeni zaposleni, zakoniti zastopniki ali izvoljeni predstavniki interesne organizacije (4. odst. 58. člena ZIntPK). Kategorija »morebitno prepovedano lobiranje« pa se nanaša na situacijo, ko so še pred uveljavitvijo ZIntPK-B za interesno organizacijo lobirali posamezniki, ki niso bili vpisani v register lobistov. Pred uveljavitvijo ZIntPK-B je namreč takšno ravnanje predstavljalo prekršek, vendar organ, kot je to pojasnil na ogledu in camera, zaradi spremembe zakona, prekrškovnih postopkov v teh primerih ni niti začel oziroma jih je ustavil - prekršek torej pravnomočno nikoli ni bil ugotovljen.
Vsa poročila, uvrščena v zgoraj navedene kategorije, so predmet odločanja v konkretni zadevi. Pri tem je treba pojasniti, da so na spletni strani organa za vse kategorije pripravljeni obrazci, ki so v pomoč lobirancem pri oddaji poročila o stiku organu. Večina poročil, ki so jih oddali lobiranci, je tako pripravljena na obrazcih, dostopnih na spletni strani organa, ne pa vsa. Oddaja poročila na pripravljenem obrazcu namreč ni obligatorna, pač pa se obrazec, pripravljen s strani organa, smatra zgolj kot pripomoček lobirancem. Pooblaščenec poročil ni obravnaval ločeno po kategorijah, oziroma jih je obravnaval enotno, saj je ugotovil, da so na vseh obrazcih vpisane istovrstne informacije.
Na podlagi vsega navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da informacije, ki jih zahteva prosilka, nedvomno spadajo v delovno področje organa, prav tako pa zahtevane informacije obstajajo v materializirani obliki in organ z njimi razpolaga, saj jih je tudi posredoval Pooblaščencu. Pooblaščenec pa je v nadaljevanju presojal, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja. Če namreč zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki so določene v 1. odstavku 6. člena ZDIJZ.
Pooblaščenec na tem mestu še pojasnjuje, da je so le posamezni deli zahtevka prosilke že zreli za odločitev, zato je v skladu z 219. členom ZUP o njih odločil z delno odločbo. Glede preostalih dokumentov je Pooblaščenec ugotovil, da bi njegova odločitev lahko vplivala na pravice ali pravne koristi drugih subjektov, zato jih je skladno s 44. členom ZUP pozval v postopek. O dostopu do vseh preostalih zahtevanih dokumentov bo Pooblaščenec tako odločil, ko bodo za to izpolnjeni vsi procesni pogoji.
4. Izjema po 11. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ (notranje delovanje organa)
Organ se je pri zavrnitvi dostopa skliceval tudi na izjemo notranjega delovanja organa, in sicer je organ v odločbi zapisal, da so na podlagi 63. člena ZIntPK lobisti, ki so vpisani v register lobistov, komisiji dolžni poročati o svojem delu, in sicer do 31. januarja tekočega leta za preteklo leto oziroma najkasneje v 30 dneh po prenehanju veljavnosti registracije. Ta poročila vsebujejo tudi podatke o državnih organih in lobirancih, pri katerih je lobist lobiral. Komisija šele na podlagi teh poročil preverja resničnost podatkov in navedb na podlagi 66. člena ZIntPK tudi s poizvedbami pri državnih organih in lobirancih pri katerih je lobist lobiral. Omenjene določbe so namenjene učinkovitejšemu izvajanju nadzora nad delom lobistov. Poročanje lobiranca namreč ni ovajanje ali prijavljanje, temveč zgolj zasleduje namen zakonske ureditve lobiranja, to je doseganje transparentnosti nejavnih stikov. komisija bo namreč lahko, šele po prejetih poročilih lobistov za tekoče leto pričela s preverjanjem resničnosti podatkov in navedb, zato bi razkritje zapisov lobirancev precej okrnilo možnost Komisije, da izvaja svojo dejavnost, ki jo nalaga zakon.
Glede izjeme notranjega delovanja je organ na ogledu in camera še pojasnil, da je namen zakona izvajanje nadzora nad delom javnih uslužbencev in funkcionarjev, obstaja pa bojazen, da v primeru razkritja podatkov, le-ti ne bodo več poročali o lobiranju, s čimer namen zakona ne bo dosežen.
Pooblaščenec pojasnjuje, da lahko organ upoštevaje izjemo notranjega delovanja organa prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Za obstoj opisane izjeme morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja:
- podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in
- specifični škodni test (razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa).
Glede vprašanja izpolnjevanja prvega kriterija za obstoj navedene izjeme, to je, ali gre za dokumente, ki so bili sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem organa, Pooblaščenec pojasnjuje, da so s to izjemo varovani dokumenti, ki so namenjeni interni komunikaciji znotraj organa, kamor štejemo vso korespondenco med funkcionarji in uradniki organa, ki je namenjena pripravi odločitev organa. V okvir interne komunikacije organa spadajo dopisi, zapisniki, mnenja, navodila, smernice in drugi interni dokumenti, torej dokumenti, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. V to skupino izjem zato sodijo različna notranja splošna navodila za izvajanje preiskav, policijska navodila za identifikacijo prestopnikov, pa tudi občutljiva notranja navodila in načrti, ki določajo način zbiranja in izvajanja raznih vrst nadzora. Če bi namreč vsi tovrstni dokumenti postali javni, bi to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo organa. Pri tej izjemi gre za podatke za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. Varuje se torej notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Opisano izjemo pozna tudi večina primerjalno-pravnih ureditev, v katerih zakoni varujejo »notranji proces razmišljanja organa«. Varujejo se podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. To je v pravni teoriji znano kot »deliberative process privilege«. Namen te izjeme je preprečiti škodo, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa.
Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevani dokumenti po vsebini in po pojavni obliki ne predstavljajo izjeme po 11. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, saj zahtevani dokumenti ne predstavljajo notranje korespondence med javnimi uslužbenci, zaposlenimi pri organu. Ne gre torej za mnenja, stališča, navodila, odredbe, opomnike, poročila ali podobne interne dokumente, ki bi si jih izmenjevali uslužbenci pri organu zaradi nekih notranjih potreb organa oziroma oblikovanj stališč organa. Z vidika izvajanja pristojnosti organa zahtevani dokumenti namreč predstavljajo dokumente, ki so nastali v okviru dolžnostnega ravnanja lobirancev, torej javnih uslužbencev in funkcionarjev, ki morajo takšna poročila, kot jih zahteva prosilka, pošiljati organu na podlagi izrecne zakonske določbe (68. člen ZIntKP). Prav tako gre z vidika pravil o poslovanju z dokumentarnim gradivom za t.i. vhodne dokumente, tj. dokumente, ki jih je organ prejel od zunanjih subjektov. Takšna narava dokumenta pa poleg same vsebine zelo očitno nakazuje na dejstvo, da ne gre za dokument povezan z notranjim delovanjem organa.
Ker že prvi pogoj za sklicevanje na to izjemno ni podan, se Pooblaščenec v nadaljevanju ni spuščal v izvajanje škodnega testa. Kljub temu Pooblaščenec pripominja, da ni podanih razumnih okoliščin, ki bi kakorkoli kazale na možnost nastanka motenj za sam organ. Lobiranci so namreč zakonsko zavezani k posredovanju tovrstnih poročil organu, prav tako pa so zavezani organu posredovati resnične in pravilne podatke. Kakršnokoli drugačno ravnanje lobirancev se smatra kot prekršek, zato je samo dejstvo, da so takšna poročila prosto dostopna, s tega vidika popolnoma nerelevantno. Ravnanje lobirancev mora biti namreč enako v obeh primerih, tako v primerih javnosti kot v primeru nejavnosti zahtevanih poročil.
5. Izjema po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov)
Organ se je v izpodbijani odločbi skliceval tudi na izjemo varstva osebnih podatkov, zato je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal, ali je glede dokumentov, ki jih zahteva prosilka, podana izjema po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. ZDIJZ tako napoti na uporabo ZVOP-1, ki v 1. točki 1. odstavka 6. člena določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Razkritje, sporočanje, širjenje osebnih podatkov ali drugo dajanje na razpolago pomeni obdelavo osebnih podatkov (glej 3. točko 1. odstavka 6. člena ZVOP-1). 9. člen ZVOP-1 določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon.
Po pregledu zahtevanih poročil je Pooblaščenec ugotovil, da se v dokumentih pojavljajo osebni podatki javnih uslužbencev in funkcionarjem (ime, priimek, zaposlitev), ki v skladu z določbo 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, niso varovani osebni podatki. Nadalje se v poročilih pojavljajo osebni podatki registriranih lobistov. Podatki, objavljeni v registru lobistov, pa so na podlagi izrecne določbe 6. odstavka 58. člena ZIntPK javni (razen davčne številke). Javni so tudi podatki o zakonitih zastopnikih interesnih organizacij oz. osebah, ki so pooblaščene za zastopanje, saj so tudi ti podatki javno objavljeni v javnih evidencah. V zahtevanih dokumentih pa se pojavljajo tudi varovani osebni podatki, torej podatki, za katere podlaga za njihovo razkritje ne obstaja. Tako so varovani osebni podatki o posameznikih, zaposlenih v zasebnih interesnih organizacijah, ki pa hkrati niso zakoniti zastopniki teh organizacij oziroma osebe, pooblaščene za zastopanje, nadalje pa so varovani osebni podatki tudi naslovi posameznikov (tudi registriranih lobistov), ki niso objavljeni v javnih evidencah, ter e-mail naslovi oz. drugi kontaktni podatki javnih uslužbencev/funkcionarjev (zaradi varstva komunikacijske zasebnosti).
V zvezi z izjemo varstva osebnih podatkov je organ v odločbi nadalje tudi zapisal, da je za konkreten primer potrebno uporabiti načelo lex specialis derogat legi generali, torej ZIntPK, ki pomen izraza lobiranje v 14. točki 4. člena opredeli kot nejavno vplivanje. Za dejanje lobiranja se namreč šteje vsak nejavni stik lobista z lobiranci, ki ima namen vplivati na vsebino ali postopek sprejemanja navedenih odločitev. Organ je v zvezi s tem zapisal, da varovanja bistva zakonitega lobiranja, torej nejavnega vplivanja, ni mogoče zagotoviti na drug način, kot da je varovano tudi osebno ime funkcionarja oziroma javnega uslužbenca, ki je po zakonu dolžan pripraviti zapis o stiku z lobistom, ne glede na 3. odstavek 6. člena ZDIJZ.
Stališče organa, kot je razvidno iz izpodbijane odločbe, je torej, da že sam zakon varuje dejstvo obstoja nejavnega lobističnega stika ter posledično tudi vseh zapisov, ki na podlagi takšnega stika nastanejo. Pooblaščenec se s takšnim stališčem nikakor ne more strinjati. Po mnenju Pooblaščenca iz zakona sicer res izhaja, da gre za nejaven stik med lobistom in lobirancem, kar pa po presoji Pooblaščenca pomeni zgolj to, da takšen stik v trenutku, ko se zgodi, ni javen, torej, da do stika med lobistom in lobirancem pride v okoliščinah, ki jih sicer lahko razumemo kot zasebne, oziroma takšne, kjer vključitev širše javnosti oziroma medijev ni predvidena. Pri tem je potrebno opozoriti, da gre še vedno za stik, ki se zgodi v okviru opravljanja dela javnega uslužbenca oziroma funkcionarja in ne za stik, ki bi se nanašal na zasebno življenje teh posameznikov. Nesporno je namreč, da se vsebina lobiranja nanaša na delovno področje nekega organa javnega sektorja, pri katerem se z lobiranjem poskuša vplivati na njegove odločitve. Obstaja povsem realna možnost, da bo organ prav zaradi lobiranja določene interesne organizacije spremenil stališče, ki ga ima v določeni zadevi, kar pa se bo nadalje izrazilo v njegovi končni odločitvi v zadevi, sprejemanju zakonodaje iz različnih področij in podobno.
V Sloveniji je lobiranje legitimna in tudi legalizirana družbena dejavnost. Po mnenju Pooblaščenca pa je potrebno zagotoviti, da se lobiranje ne prikriva javnosti oziroma se ne izvaja na tajen način, saj je lobiranje takšno ravnanje, ki lahko hitro preraste celo v korupcijo. Že organ sam je v svoji odločbi večkrat poudaril, da mora biti lobiranje urejeno na transparenten, pregleden način. Eden izmed ukrepov za večjo transparentnost lobiranja je nedvomno obveznost poročanja lobirancev in lobistov o lobističnih stikih, ki je urejena v določbah ZIntPK, pomemben element za čim večjo transparentnost lobiranja pa je tudi dopustitev nadzora splošne javnosti preko, kar omogoča nadzorna funkcije ZDIJZ, pri čemer je pomembno predvsem, da ima javnost dostop do konkretnih podatkov, torej do podatkov o tem, katere interesne organizacije so lobirale pri določenem javnem uslužbencu ali javnem funkcionarju in v zvezi s čim.
Po mnenju Pooblaščenca je tako stališče organa, da je v konkretnem primeru potrebno uporabiti načelo lex specialis derogat legi generali, torej določbe ZIntPK, in na tej podlagi varovati nejaven stik ter posledično tudi vse zapise, ki nastanejo kot njegova posledica, napačno. Dejstvo, da je javni uslužbenec ali funkcionar sprejel predstavnike različnih interesnih organizacij (ki so k organu javnega sektorja prišli z namenom lobiranja) je nedvomno povezano z opravljanjem dela javnega uslužbenca oziroma javne funkcije.
V obravnavanih dokumentih izjemo po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, tako po oceni Pooblaščenca predstavljalo le varovani osebni podatki, ki so našteti v drugem odstavku te točke. Preostali osebni podatki, ki se nahajajo na zahtevanih dokumentih, t.j. osebni podatki javnih uslužbencev/funkcionarjev ter zakonitih zastopnikov interesnih organizacij, pa morajo biti po presoji Pooblaščenca prosto dostopni.
6. Izjema po 2. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ (poslovna skrivnost)
Ker se je organ na ogledu in camera (ne pa že v sami odločbi) skliceval na to, da bi lahko ob razkritju poročil, določenim subjektom nastala poslovna škoda, je Pooblaščenec preverjal tudi, ali zahtevani dokumenti vsebujejo takšne podatke, ki bi lahko pomenili poslovno skrivnost v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 65/2009-UPB3, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGD-1).
Pri tem je potrebno pojasniti, da so predmet poslovne skrivnosti lahko samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju subjekta. Pomembno je, da se konkurenčna prednost subjekta šteje za prednost v kakršnemkoli pogledu, tudi v negativnem smislu. Ne morejo pa biti kot poslovna skrivnost zajeti podatki, ki v ničemer ne vplivajo na tržni konkurenčni položaj subjekta.
Pooblaščenec ugotavlja, da se v dokumentih, ki so predmet odločanja v tej odločbi, sicer pojavljajo informacije o določenih poslovnih subjektih, vendar gre za informacije, ki so bodisi že splošno znane večji skupini ljudi (se pojavljajo v sredstvih medijskega obveščanja, na spletnih straneh državnih organov/samih subjektov) bodisi gre zgolj za dejstva, ki na tržni položaj subjekta nikakor ne morejo vplivati (npr. dejstvo, da so bili podani predlogi spremembe zakonodaje, zgolj splošne navedbe vsebine pogovora, brez kakršnih koli podrobnih informacij o delovanju gospodarskega subjekta na trgu, ipd). Takšne informacije pa že po svoji naravi ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti v smislu 2. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, obenem pa glede na vsebino dokumentov, tudi ne morejo predstavljati nobene druge izjeme od prosto dostopnih informacij javnega značaja. Prav tako podatka o poslovni skrivnosti po oceni Pooblaščenca nikakor ne more predstavljati golo dejstvo, da je določena interesna organizacija lobirala pri organu javnega sektorja. Interesne organizacije se morajo namreč zavedati, da mora biti delovanje javnega sektorja javno in pregledno, zato ne morejo pričakovati, da se takšen podatek absolutno skrije pred širšo javnostjo. Gre za podatek, ki sam po sebi interesni organizaciji oziroma poslovnemu subjektu ne more izboljšati (ali poslabšati) tržnega položaja.
Ker je Pooblaščenec presodil, da noben izmed subjektov, ki so omenjeni v dokumentih, o katerih se odloča s to delno odločbo, na izid pritožbenega postopka v tem delu nikakor ne more vplivati, v dokumentih omenjenih subjektov v pritožbeni postopek ni pozval, saj nimajo pravnega interesa za udeležbo v tem postopku.
7. Zaključek
Izhajajoč iz vsega navedenega je Pooblaščenec odločil, da je treba pritožbi prosilke v obravnavanem delu delno ugoditi. Pooblaščenec je, na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP, odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo. Pooblaščenec je ugotovil, da gre za prosto dostopne informacije javnega značaja, z izjemo podatkov, ki predstavljajo varovane osebne podatke. Organ je prosilki z uporabo instituta delnega dostopa dolžan omogočiti dostop do zahtevanih informacij javnega značaja v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe, na način kot izhaja iz izreka te odločbe. O preostalem zahtevku prosilke bo odločeno naknadno.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Mojca Komac, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka