Prosilka - Center za socialno delo Koper
+ -Številka: 090-194/2011/7
Kategorije: Ali dokument obstaja, Osebni podatek
POVZETEK
Prosilka je zahtevala mnenja za zadnja 3 leta v primeru 1-3 leta starih otrok z avtizmom in zadnjih 10 mnenj organa za 1-2 leti stare zdrave otroke. Organ je zahtevo prosilke zavrnil z odločbo z obrazložitvijo, da zahtevani dokumenti ne predstavljajo podatkov, do katerih je prosilka upravičena, saj se nanašajo na osebna razmerja v družinah strank, ki jih center obravnava in v konkretnem primeru tudi ni podan interes javnosti. Prosilka se z odločitvijo organa ni strinjala, zato je vložila pritožbo. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku na podlagi ogleda in camera ugotovil, da organ z zahtevanimi podatki razpolaga, zato je pritožbi prosilke ugodil in organu naložil, da prosilki posreduje anonimizirane zahtevane podatke.
ODLOČBA
Številka: 090-194/2011/7
Datum: 5. 1. 2012
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………………… (v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo Centra za socialno delo Koper, Cankarjeva 6, 6000 Koper (v nadaljevanju organ), št. 092-7/2011 z dne 26. 8. 2011, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilke se ugodi, izpodbijana odločba Centra za socialno delo Koper št. 092-7/2011 z dne 26. 8. 2011 se odpravi. Organ je dolžan prosilki v roku 31 dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:
- mnenje št. 1200-43/2011 z dne 2. 12. 2011 (3 strani),
- mnenje št. 1200-21/2011 z dne 23. 6. 2011 (3 strani),
- mnenje št. 1200-4/2011 z dne 11. 5. 2011 (2 strani),
- mnenje št. 1200-47/2010 z dne 18. 1. 2011 (2 strani),
- mnenje št. 1200-53/2010 z dne 27. 12. 2010 (2 strani),
- mnenje št. 1200-45/2010 z dne 24. 12. 2010 (2 strani),
- mnenje št. 1201-289/2010 z dne 6. 12. 2010 (2 strani),
- mnenje št. 1200-31/2010 z dne 23. 8. 2010 (2 strani),
- mnenje št. 1200-18/2010 z dne 28. 4. 2010 (1 stran),
- mnenje št. 1200-65/2009 z dne 18. 2. 2010 (2 strani),
pri čemer je organ v vseh zgoraj navedenih dokumentih dolžan prekriti:
• ime, priimek, rojstni datum, naslov (ulica, hišna številka in pošta) otroka oziroma otrok, na katere se mnenje nanaša;
• ime, priimek, rojstni datum, naslov, naslov začasnega bivališča očeta otroka, na katerega se mnenje nanaša;
• ime, priimek, rojstni datum, naslov matere otroka, na katerega se mnenje nanaša.
2. Zahteva prosilke z dne 16. 8. 2011 se zavrne glede:
- mnenj za zadnja 3 leta za 1 do 3 leta stare otroke z avtizmom,
- v prejšnji točki navedenih osebnih podatkov, ki jih je organ v posredovanih mnenjih dolžan prekriti.
3. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilka je dne 16. 8. 2011 v skladu z ZDIJZ na organ naslovila zahtevo za dostop do naslednjih informacij:
- mnenja za zadnja 3 leta v primeru 1-3 leta starih otrok z avtizmom,
- zadnjih 10 mnenj za 1-2 leti stare zdrave otroke.
Organ je z odločbo št. 092-7/2011 z dne 26. 8. 2011 prosilki v celoti zavrnil zahtevo za posredovanje navedenih dokumentov z obrazložitvijo, da poročila, ki jih organ posreduje sodišču v postopku razveze ter se nanašajo na zaupanje otroka v varstvo in vzgojo, določitve stikov in preživnine, ne predstavljajo podatkov, do katerih je prosilka upravičena, saj se nanašajo na osebna razmerja v družinah strank, ki jih center obravnava in v konkretnem primeru tudi ni podan interes javnosti.
Prosilka je dne 19. 9. 2011 vložila pritožbo zoper odločbo organa št. 092-7/2011 z dne 26. 8. 2011. Prosilka v pritožbi navaja, da mnenja, ki jih izdela organ in jih na osnovi Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih posreduje sodišču, lahko močno in trajno prizadenejo interese ter koristi strank v postopku ter da bi moral organ prav zaradi tega delovati transparentno in odgovorno.
Organ je z dopisom št. 092-7/2011 z dne 30. 9. 2011 pritožbo kot dovoljeno in pravočasno, vloženo s strani upravičene osebe, dne 5. 10. 2011 odstopil Pooblaščencu.
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali zahtevane informacije javnega značaja pri organu obstajajo, je Pooblaščenec pri organu dne 6. 12. 2011, v prisotnosti direktorice in strokovne delavke pri organu, opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP.
Pritožba je utemeljena.
1. Predmet presoje Pooblaščenca
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Pooblaščenec je zato v nadaljevanju presojal, ali dokumenti, ki jih je prosilka zahtevala dne 16. 8. 2011 in glede katerih je organ prosilki zavrnil dostop, obstajajo.
2. Pojem informacije javnega značaja in organ kot zavezanec po ZDIJZ
Ustavna pravica dostopa do informacij javnega značaja je opredeljena v drugem odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Ustava RS). Konkretizacijo te pravice predstavlja ZDIJZ, v katerem je urejen postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (1. člen ZDIJZ).
ZDIJZ posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, in sicer ne le v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v delu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja.
Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V prvem in drugem odstavku 5. člen ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Če organ zahtevo za dostop delno ali v celoti zavrne, mora o zahtevi prosilca odločiti z odločbo na podlagi drugega odstavka 22. člena ZDIJZ. Pooblaščenec poudarja, da organ zahtevo zavrne tudi v primeru, če zahtevana informacija ne obstaja oziroma če organ z zahtevano informacijo ne razpolaga.
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa. Pomembno torej je, da je informacija povezana z uradnim delom organa in jo je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).
Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (UL RS, št. 69/2004-UPB1, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZZZDR) v tretjem delu – Razmerja med starši in otroci v 105. členu določa, da če starša ne živita ali ne bosta več živela skupaj, se morata sporazumeti o varstvu in vzgoji skupnih otrok v skladu z njihovimi koristmi. Sporazumeta se lahko, da imata oziroma obdržita oba varstvo in vzgojo otrok ali da so vsi otroci v varstvu in vzgoji pri enem od njiju ali da so eni otroci pri enem, drugi pri drugem od njiju. Če se sama o tem ne sporazumeta, jima pri sklenitvi sporazuma pomaga center za socialno delo. Če se starša sporazumeta o varstvu in vzgoji otrok, lahko predlagata, da sodišče v nepravdnem postopku izda o tem sklep. Če sodišče ugotovi, da sporazum ni v skladu s koristjo otrok, predlog zavrne. Če se starša tudi ob pomoči centra za socialno delo ne sporazumeta o varstvu in vzgoji otrok, odloči sodišče na zahtevo enega ali obeh staršev, da so vsi otroci v varstvu in vzgoji pri enem od njiju ali da so eni otroci pri enem, drugi pri drugem od njiju. Sodišče lahko po uradni dolžnosti tudi odloči, da se vsi ali nekateri otroci zaupajo v varstvo in vzgojo drugi osebi. Preden sodišče odloči, mora glede otrokove koristi pridobiti mnenje centra za socialno delo. Sodišče upošteva tudi otrokovo mnenje, če ga je otrok izrazil sam ali po osebi, ki ji zaupa in jo je sam izbral in če je sposoben razumeti njegov pomen in posledice. Zahtevi iz prejšnjega odstavka mora biti priloženo dokazilo pristojnega centra za socialno delo, da sta se starša ob njegovi pomoči poskušala sporazumeti o varstvu in vzgoji skupnih otrok. 106. člen ZZZDR glede stikov staršev z otroki določa, da ima otrok pravico do stikov z obema staršema, oba starša imata pravico do stikov z otrokom. S stiki se zagotavljajo predvsem otrokove koristi. Če se starša sporazumeta o stikih, lahko predlagata, da sodišče v nepravdnem postopku izda o tem sklep. Če sodišče ugotovi, da sporazum ni v skladu s koristjo otrok, predlog zavrne. Če se starša tudi ob pomoči centra za socialno delo ne sporazumeta o stikih, odloči o tem sodišče na zahtevo enega ali obeh staršev. Pri odločanju vodi sodišče predvsem korist otroka. Sodišče odloča v nepravdnem postopku, razen kadar odloča o stikih skupaj s spori o varstvu in vzgoji otrok. Predlogu oziroma zahtevi za ureditev stikov mora biti priloženo dokazilo pristojnega centra za socialno delo, da sta se starša ob njegovi pomoči poskušala sporazumeti o stikih.
Dokumenti, ki jih je zahtevala prosilka, nedvomno sodijo v delovno področje organa, v obravnavanem primeru pa tudi ni sporno, da organ sodi med organe, zavezane po ZDIJZ.
3. Obstoj informacij javnega značaja
Pooblaščenec je v konkretnem primeru moral ugotoviti, ali gre pri zahtevanih informacijah za informacije javnega značaja v smislu ZDIJZ. Ker se je organ v svoji odločbi skliceval na to, da zahtevanih dokumentov nima in ker prosilkina pritožba izhaja iz domneve o njihovem obstoju, je bilo v pritožbenem postopku treba, v skladu z definicijo informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, razjasniti vprašanje, ali zahtevani dokumenti sploh obstajajo oziroma, ali organ z njimi razpolaga.
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja je Pooblaščenec pri organu dne 6. 12. 2011, v prisotnosti direktorice in strokovne delavke, opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP.
In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank, po teoretičnih izvajanjih, pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ, sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
Organ je Pooblaščencu najprej pojasnil, zakaj ne razpolagajo z mnenji za otroke z avtizmom, stare od 1 do 3 leta. Organ je pojasnil, da se diagnoza avtizma lahko postavi šele pri starosti otroka treh let, ker se diagnoze zaradi samega razvoja otroka prej ne more postaviti. Organu je enako pojasnila tudi sama prosilka. Organ, ki sam ni strokovno usposobljen, da bi lahko odločal o diagnozi avtizma, je za pomoč in pojasnilo zaprosil as. dr. Marto Macedoni Lukšič. Organ Pooblaščencu predloži dokument št. 1200-24/2011 z dne 26. 10. 2011 z naslovom zapis posvetovalnega tima, ki je potekal dne 12. 10. 2011 v Ambulanti za avtizem in razvojne motnje v Ljubljani. Pooblaščenec ugotavlja, da iz zapisa, pri katerem je sodelovala tudi as. dr. Marta Macedoni Lukšič, izhaja, da se diagnoza avtizem običajno zaradi razvoja otroka postavi šele pri starosti treh let.
Glede zadnjih 10 mnenj za otroke stare od 1 do 3 leta organ pojasni, da ne vodi evidence mnenj, ki jih posreduje sodišču, ta mnenja so v posameznih spisih kot npr. svetovalni razgovor, zaupanje otroka v varstvo in vzgojo, določitve stikov in preživnine. Vsebino samega mnenja določi sodišče v svojem zaprosilu in od tega je nato odvisna vsebina mnenja. Pooblaščenec organu naloži, da naj poišče zadnjih 10 mnenj za 1 do 2 leti stare otroke, saj organ z njimi nedvomno razpolaga. Organ se zaveže, da bo do 16. 12. 2011 Pooblaščencu posredoval zahtevana mnenja.
Pooblaščenec je dne 19. 12. 2011 od organa prejel zahtevana mnenja.
Pooblaščenec je na svetovnem spletu, na spletni strani http://www.n-tv.si/motnja-sem-otrok-z-avtizmom-ne-avtisticen našel posnetek as. dr. Marta Macedoni Lukšič, kjer razlaga, kako težko je diagnosticirati avtizem, da je to dolgotrajen proces in da pri otrocih najprej le opazujejo znake, ki lahko kažejo na avtizem. Pooblaščenec glede mnenj za zadnja 3 leta za 1 do 3 leta stare otroke z avtizmom na podlagi navedenega ne vidi razumnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokumenti ne obstajajo ter tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevano informacijo razpolaga, vendar je v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP). Upoštevaje navedeno je Pooblaščenec zahtevo prosilke za mnenja za zadnja 3 leta za 1 do 3 leta stare otroke z avtizmom zavrnil zaradi neobstoja dokumentov, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
Pooblaščenec na podlagi vsega navedenega ugotavlja, da so glede na zahtevo prosilke in kumulativno izpolnjene kriterije za informacijo javnega značaja predmet nadaljnje presoje Pooblaščenca naslednji dokumenti:
1. mnenje št. 1200-43/2011 z dne 2. 12. 2011 (3 strani),
2. mnenje št. 1200-21/2011 z dne 23. 6. 2011 (3 strani),
3. mnenje št. 1200-4/2011 z dne 11. 5. 2011 (2 strani),
4. mnenje št. 1200-47/2010 z dne 18. 1. 2011 (2 strani),
5. mnenje št. 1200-53/2010 z dne 27. 12. 2010 (2 strani),
6. mnenje št. 1200-45/2010 z dne 24. 12. 2010 (2 strani),
7. mnenje št. 1201-289/2010 z dne 6. 12. 2010 (2 strani),
8. mnenje št. 1200-31/2010 z dne 23. 8. 2010 (2 strani),
9. mnenje št. 1200-18/2010 z dne 28. 4. 2010 (1 stran),
10. mnenje št. 1200-65/2009 z dne 18. 2. 2010 (2 strani).
V nadaljevanju je Pooblaščenec presojal, ali gre za informacije javnega značaja, ki so prosto dostopne, ali pa je podana katera izmed izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, zaradi katere se dostop do informacije lahko zavrne.
4. Dostop
Če zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih določa zakon.
Osebni podatki
Pooblaščenec je ob vsebinskem pregledu vseh v prejšnji točki navedenih dokumentov - mnenj ugotovil, da vsi vsebujejo podatke, ki predstavljajo osebne podatke v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007, v nadaljevanju ZVOP-1). Pooblaščenec je v nadaljevanju presojal, ali osebni podatki v navedenih dokumentih predstavljajo varovane osebne podatke.
3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov, je Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007, v nadaljevanju ZVOP-1). Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1).
Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Pooblaščenec je z vpogledom v zahtevano dokumentacijo ugotovil, da dokumenti vsebujejo naslednje osebne podatke:
1. ime, priimek, smer oziroma vrsto in stopnjo strokovne izobrazbe, delovno mesto oziroma funkcijo ter podpis oseb zaposlenih pri organu ter priimek in stopnjo izobrazbe zdravnice v javnem zavodu,
2. ime, priimek, rojstni datum, naslov (ulica, hišna številka in pošta) otroka, na katerega se mnenje nanaša; ime, priimek, naslov očeta otroka; ime, priimek, naslov matere otroka.
Osebni podatki pod točko 1:
Upoštevaje zgoraj navedeno definicijo osebnega podatka se postavlja vprašanje, ali gre pri navedenih podatkih za osebne podatke in ali ti podatki predstavljajo t.i. kategorijo varovanih osebnih podatkov. Posameznik, ki je sklenil delovno razmerje v javnem sektorju za konkretno določeno delovno mesto, je določljiv že na podlagi podatka o imenu in priimku osebe, saj je mogoče na podlagi omenjenega podatka, skupaj s podatkom o zaposlitvi, osebo identificirati brez velikega napora, brez velikih stroškov in to ne zahteva veliko časa. Iz navedenega tako izhaja, da gre pri teh podatkih nedvomno za osebne podatke. V zvezi z vprašanjem, ali ti podatki predstavljajo varovane osebne podatke, pa je treba upoštevati tudi določbo prve alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, v kateri je navedeno, da se ne glede na določbo prvega odstavka (kjer je opredeljenih enajst izjem, zaradi katerih se dostop do informacije zavrne), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. (tajni podatki) in 5. do 8. točke prvega odstavka, ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.
Po določbi 1. člena ZJU je javni uslužbenec posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju. Javni sektor so v skladu z drugim odstavkom 1. člena ZJU državni organi in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter druge osebe javnega prava, če so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti. Oseba, zaposlena v javnem sektorju, ima bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti zaradi načela odprtosti, ki terja transparentno delovanje organa s ciljem čim večje udeležbe državljanov pri izvajanju oblasti. Na tej teoretični podlagi temelji tudi določba tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri so ne glede na varstvo osebnih podatkov prosto dostopni tisti osebni podatki, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca.
Glede dostopa do osebnih podatkov zaposlenih pri organu, ki so navedeni v zahtevanih dokumentih ter zdravnice v javnem zavodu (Zdravstveni dom) Pooblaščenec pojasnjuje tudi, da v skladu z doktrino pričakovane zasebnosti, ki jo je leta 1997 prevzelo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice v primerih Halford v. Združeno kraljestvo (25. 6. 1997, Reports, 1997-III) in Copland v. Združeno kraljestvo (3. 4. 2007, Appl. No. 62617/00), nato pa še Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi U-I-25/95, javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in tistih delov iz uspešne prijave na delovno mesto, ki izkazujejo kvalifikacije osebe, potrebne za določeno delovno mesto.
Glede podpisa Pooblaščenec pojasnjuje, da gre za osebe, ki v konkretnem primeru opravljajo javno funkcijo in s svojim podpisom jamčijo za verodostojnost izdanih dokumentov. Pri osebah, ki nastopajo kot izvrševalci javne funkcije, je torej obseg varovanih osebnih podatkov pomembno zmanjšan, in sicer tako, da njihova imena in priimki, delovno mesto oziroma funkcija, strokovna izobrazba ter lastnoročni podpis ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov.
Osebni podatki pod točko 2:
Pooblaščenec ni našel zakonske podlage za razkritje navedenih osebnih podatkov, zato vsi navedeni podatki pod točko 2 predstavljajo varovane osebne podatke.
Ker so v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji za uporabo izjeme iz 3. točke 1. odstavka 6. člena
ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov), je potrebno nadalje preveriti možnost uporabe 7. člena ZDIJZ, ki ureja delni dostop do informacije javnega značaja. V obravnavani zadevi je torej bistveno vprašanje, ali je možno na
podlagi 7. člena ZDIJZ izvesti delni dostop do zahtevane dokumentacije na način, da iz preostalih podatkov v dokumentih ne bo mogoče določiti posameznih oseb, na katere se mnenja nanašajo.
Kadar dokument, ki je sicer informacija javnega značaja, vsebuje tudi varovane osebne podatke, je treba omogočiti t.i. delni dostop, in sicer s prekritjem navedenih osebnih podatkov. Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljen v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005 in št. 119/2007) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. 21. člen Uredbe določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek).
Pooblaščenec ugotavlja, da je pri zahtevanih dokumentih, torej 10 zgoraj navedenih mnenjih, delni dostop mogoč, saj s prekritjem varovanih podatkov ni mogoče določiti oseb, na katere se mnenja nanašajo. Organ s svojo pristojnostjo pokriva relativno veliko območje, kjer je nemogoče, da bi se osebe prepoznale oziroma bile prepoznane samo na podlagi podatkov, ki v dokumentih v skladu z navodilom Pooblaščenca ostanejo neprikriti.
Pooblaščenec je glede osebnih podatkov in delnega dostopa odločil, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe.
5. Obstoj drugih izjem za dostop do informacij javnega značaja
Pooblaščenec je po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 247. člena ZUP izvedel preizkus, ali v konkretnem primeru morda obstaja katera izmed preostalih možnih izjem iz 6. člena ZDIJZ. Z natančnim pregledom zahtevanih dokumentov je Pooblaščenec ugotovil, da v njih ni nobenih drugih izjem od prosto dostopnih informacij.
6. Sklepno
Iz obrazložitve te odločbe je razvidno, da je prvostopenjski organ napačno ugotovil dejstva, zato je Pooblaščenec pritožbi prosilke ugodil in na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP odločbo organa odpravil, sam odpravil pomanjkljivosti ter rešil zadevo tako, kot izhaja iz izreka odločbe.
V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški, zato Pooblaščenec o njih ni odločal.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (UL RS, št. 106/2010-UPB5; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Petra Lešnik Kromar, univ. dipl. prav.,
Svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka