Prosilec - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije
+ -Številka: 090-190/2011/2
Kategorije: Osebni podatek, Kršitev materialnega prava, Kršitev postopka
POVZETEK
Prosilec je zahteval je vpogled in kopijo prijavno-odjavnega obrazca za točno določenega posameznika. Organ je njegovo zahtevo zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov, vendar je Pooblaščenec ugotovil, da je organ z odločbo po ZDIJZ odločil tako o zahtevi prosilca po ZDIJZ kot tudi o zahtevi, s katero je prosilec utemeljeval svoj pravni interes za pridobitev osebnih podatkov, kar dejansko pomeni zahtevo za vpogled v spis po 82. členu ZUP. Pooblaščenec je odločbo organa odpravil, ker o zahtevi po ZUP ne bi smel odločati z odločbo po ZDIJZ, prosilca pa v postopku po ZDIJZ ne bi smel pozivati, naj opredeli, na kateri pravni podlagi zahteva informacije in naj izkaže svoj pravni interes. Po odpravi prvostopenjske odločbe pa je Pooblaščenec zaradi varstva osebnih podatkov zahtevo prosilca zavrnil, saj tudi delni dostop do zahtevanega dokumenta ni možen.
ODLOČBA
Številka: 090-190/2011/2
Datum: 30. 11. 2011
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega (Ur.l. RS, št. 24/2003, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur.l. RS, št. 113/2005, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZInfP) in 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur.l. RS, št. 80/1999, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……….. (v nadaljevanju prosilec) zoper odločbo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, OE Ljubljana, Miklošičeva 24, 1507 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 090-1/2011-LJ-2 z dne 19. 9. 2011, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca, prejeti dne 23. 9. 2011, se ugodi in se odločba organa št. 090-1/2011-LJ-2 z dne 19. 9. 2011 odpravi.
2. Zahteva prosilca z dne 14. 9. 2011 se zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilec je 14. 9. 2011 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Zahteval je vpogled in kopijo prijavno-odjavnega obrazca, ki je bil kadarkoli spisan na ime določenega posameznika (prosilec je posameznika opredelil z imenom, EMŠO-m in naslovom). Pred tem, 9. 9. 2011, je prosilec prav tako zahteval navedeni dokument, vendar se ni skliceval na podlago v ZDIJZ, temveč je utemeljeval svoj pravni interes za pridobitev zahtevanih podatkov.
Organ je izdal odločbo št. 090-1/2011/-LJ/2 z dne 19. 9. 2011, v kateri je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. Organ je navedel, da je odločal na podlagi zahteve prosilca z dne 9. 9. 2011, s katero naj bi prosilec zahteval navedeni dokument na podlagi ZDIJZ. Organ je smatral, da njegova zahteva z dne 9. 9. 2011 ni popolna, zato je 12. 9. 2011 prosilca pozval, naj jo v 8 dneh dopolni z ustrezno zakonsko podlago, na podlagi katere je upravičen pridobiti osebne podatke in da k temu priloži ustrezne listine, iz katerih bo razviden pravni interes za pridobitev zahtevanih podatkov. Organ je ugotovil, da prosilec v postavljenem roku ni ustrezno dopolnil svoje zahteve, saj ponovno ni navedel pravne podlage, niti ni priložil ustreznih listin, iz katerih bi bil razviden upravičen pravni interes. Organ je navedel, da je bilo treba zahtevo prosilca, ker je v postavljenem roku 8 dni ni ustrezno dopolnil, zavrniti. Poleg tega pa je organ citiral tudi 3. odstavek 6. člena, ki naj bi določal, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Posredovanje takšnih podatkov pa bi pomenilo kršitev Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007 - UBP1; v nadaljevanju ZVOP-1).
Z uradnim zaznamkom št. 0710-62/2011-LJ/35 z dne 19. 9. 2011 je organ ugotovil, da je prosilec podal zahtevo dne 9. 9. 2011 ter 14. 9. 2011, vendar je smatral zahtevo z dne 14. 9. 2011 kot dopolnitev zahteve z dne 9. 9. 2011, h kateri je organ prosilca pozval 12. 9. 2011. Vendar pa je organ še dodal, da je 19. 9. 2011 s strani vložišča prejel še eno vlogo (ponovno dopolnitev) prosilca, s katero slednji prav tako ni izkazal pravnega interesa.
Prosilec je zoper navedeno odločbo podal pritožbo, ki jo je organ prejel 23. 9. 2011 (pritožba je sicer datirana z datumom 30. 5. 2011). Prosilec je izrazil mnenje, da organ ne pozna ZDIJZ, prav tako pa organ ni odločal o njegovi pravi zahtevi, saj je zahtevo po ZDIJZ podal 14. 9. 2011 (in ne 9. 9. 2011, kot to navaja organ). Prosilec vztraja, da je bila vloga z dne 9. 9. 2011 poizvedba in ne zahteva za dostop do informacij javnega značaja. Prosilec je opozoril tudi na 3. odstavek 17. člena ZDIJZ, ki določa, da prosilcu ni treba pravno utemeljiti zahteve, niti ni potrebno izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Prosilec je še navedel, da bi moral organ že njegovo poizvedbo obravnavati po ZDIJZ in organ zato nima nikakršne pravice zahtevati pravne podlage za vpogled in kopijo dokumenta.
Organ je dne 29. 9. 2011, z dopisom št. 090-1/2011-LJ/4, skladno z 245. členom ZUP, pritožbo prosilca odstopil Pooblaščencu v pristojno reševanje.
Pritožba je utemeljena.
1. Organi zavezanci in pojem informacije javnega značaja
1. člen ZDIJZ določa, da ta zakon ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.
4. člen ZDIJZ opredeljuje pojem informacija javnega značaja, ki je opredeljen s tremi osnovnimi kriteriji:
- organ z informacijo razpolaga – nahaja se pri organu, izdelal pa jo je sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb;
- informacija je v materializirani obliki – v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument);
- informacija izvira iz delovnega področja organa – informacija je povezana z delom organa in jo je pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti.
Pri odločanju po ZDIJZ je treba torej najprej ugotoviti, ali je organ zavezan za posredovanje informacij po 1. členu ZDIJZ, nato pa preveriti, ali so izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ. Šele tema dvema predhodnima fazama sledi presoja, ali gre za prosto dostopne informacije oziroma ali je podana katera od izjem iz 6. člena ZDIJZ.
V konkretnem primeru Pooblaščenec ugotavlja, da ni sporno, da so izpolnjeni vsi pogoji iz 1. in 4. člena ZDIJZ.
Zahteva za dostop do informacij javnega značaja je bila vložena pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki je kot pravna oseba javnega prava, ustanovljena na podlagi Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, nedvomno zavezana postopati po ZDIJZ. Organ je torej skladno s 1. členom ZDIJZ nedvomno zavezan za posredovanje informacij javnega značaja.
Pooblaščenec ugotavlja tudi, da so izpolnjeni pogoji iz 4. člena ZDIJZ. Organ z informacijami nedvomno razpolaga, saj mu jih je v postopku reševanja te pritožbe tudi posredoval.
2. Razlogi za odpravo odločbe organa
Pooblaščenec uvodoma ugotavlja, da je organ z odločbo po ZDIJZ odločal na podlagi:
- zahteve z dne 9. 9. 2011, ki jo je prosilec označil kot "poizvedbo o zaposlitvi" in v kateri je prosilec precej natančno opredelil svoj pravni interes ter
- zahteve za dostop do informacij javnega značaja z dne 14. 9. 2011 (ki jo je organ smatral kot neustrezno dopolnitev zahteve z dne 9. 9. 2011).
Pooblaščenec pritrjuje prosilcu, da je organ zamešal njegovi zahtevi ("poizvedbo" z dne 9. 9. 2011 in "zahtevo" z dne 14. 9. 2011) ter izbral napačno pravno podlago za odločanje o "poizvedbi" z dne 9. 9. 2011. Organ je namreč vlogo z dne 9. 9. 2011 napačno štel za zahtevo po ZDIJZ skupaj z "dopolnitvijo" (ki dejansko predstavlja zahtevo po ZDIJZ z dne 14. 11. 2011). Dejanske dopolnitve z dne 16. 9. 2011 pa organ v odločbi ni upošteval (kar izhaja tudi iz uradnega zaznamka organa št. 0710-62/2011-LJ/35 z dne 19. 9. 2011).
Iz narave zahteve z dne 9. 9. 2011 zelo jasno izhaja, da prosilec izkazuje pravni interes za dostop do osebnih podatkov posameznika zaradi postopka o prekršku in ne gre za zahtevo po ZDIJZ. Prosilec je na poziv organa vlogo z dne 9. 9. 2011 dopolnil z vlogo z dne 16. 9. 2011, v kateri prosilec tudi eksplicitno navaja, da odgovarja na dopis, s katerim je organ prosilca pozval na dopolnitev, zadeva dopisa pa je navedena kot "dopolnitev vloge". Po drugi strani iz zahteve z dne 14. 9. 2011 jasno izhaja, da gre za zahtevo po ZDIJZ.
Organ je zahtevo z dne 9. 9. 2011 sicer obravnaval kot zahtevo za pridobitev osebnih podatkov z izkazovanjem pravnega interesa (ki pa naj ga prosilec po mnenju organa ne bi izkazal), vendar je o njej odločal v postopku in z odločbo po ZDIJZ, kar ni pravilno.
Po ZDIJZ bi moral organ obravnavati le vlogo z dne 14. 9. 2011, kar je opozoril tudi prosilec kasneje v pritožbi, ko je poudaril, da je zahtevo po ZDIJZ vložil 14. 9. 2011. Prosilec sicer v nadaljevanju navede tudi temu kontradiktorno stališče, da bi moral organ njegovo poizvedbo "obravnavati po IJZ", vendar je Pooblaščenec ugotovil, da prosilec to navaja le kot podkrepitev svojega argumenta, da mu v postopku po ZDIJZ ni treba pravno utemeljiti zahteve oz. da organ nima pravice zahtevati pravne podlage za vpogled in kopijo dokumenta (slednje pa je predmet prosilčeve zahteve za dostop do informacij javnega značaja z dne 14. 9. 2011).
O vlogi z dne 9. 9. 2011 (skupaj z dopolnitvijo z dne 16. 9. 2011) pa bi lahko organ odločal po ZUP, vendar Pooblaščenec za obravnavo pritožb zaradi zavrnitve te pravice ni pristojen. Možna pravna podlaga za pridobivanje osebnih podatkov z izkazanim pravnim interesom je namreč v 2. odstavku 82. člena ZUP, ki določa pravico pregledovanja in prepisovanja dokumentov upravnih zadev (poleg strankam in stranskim udeležencem) osebam, ki za to izkažejo pravni interes. Organ bi torej moral o zahtevi prosilca z dne 9. 9. 2011 odločati na podlagi ZUP in ne ZDIJZ. Postopek po ZDIJZ se namreč uporablja, kadar organ odloča o zahtevi prosilca za dostop do informacij javnega značaja, ki je sicer omogočen vsakomur brez izkazanega pravnega interesa.
Pooblaščenec pri tem poudarja, da tudi če bi bil ZDIJZ prava pravna podlaga za odločanje o zahtevi prosilca z dne 9. 9. 2011, v postopku po tem zakonu ni dopustno zahtevati dopolnitve zahteve prosilcev, v kateri naj izkažejo pravni interes in opredelijo pravno podlago. Ena temeljnih značilnosti ZDIJZ je namreč, da lahko informacije javnega značaja zahteva vsakdo, ne glede na pravni interes ali kakršenkoli drug interes ali okoliščino. Glede navajanja pravne podlage pa prosilec pravilno opozarja tudi na določbo 3. odstavka 17. člena ZDIJZ, ki določa, da prosilcu ni treba pravno utemeljiti zahteve, ali izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Če namreč iz narave zahteve izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja po ZDIJZ, organ obravnava zahtevo po tem zakonu.
Glede na vse navedeno je torej organ napačno uporabil pravni predpis, zato je Pooblaščenec na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP odpravil odločbo organa s svojo odločbo in sam rešil zadevo kot izhaja iz izreka in nadaljevanja te odločbe. Pooblaščenec zgolj pripominja, da bi moral organ v primeru neustrezno dopolnjene vloge v postavljenem roku dejansko zavreči zahtevo prosilca in je ne zavrniti, saj tako ravnanje nalaga 2. odstavek 67. člena ZUP.
Čeprav je organ v izreku izpodbijane odločbe navedel, da se zavrne zahteva z dne 9. 9. 2011, je znotraj te zahteve obravnaval tudi zahtevo z dne 14. 9. 2011, saj jo je obravnaval kot neustrezno dopolnitev vloge z dne 9. 9. 2011 (organ vloge z dne 14. 9. 2011 sicer ne imenuje z datumom, vendar govori o dopolnitvi, s katero je prosilec zahteval vpogled in fotokopijo istega dokumenta). Zato je Pooblaščenec po odpravi izpodbijane odločbe reševal tisto zahtevo prosilca, za katero je po 1. alineji 1. odstavka 2. člene ZInfP pristojen; to je za zahtevo prosilca za dostop do informacij javnega značaja z dne 14. 9. 2011. V preostalem delu, torej o zahtevi z dne 9. 9. 2011, Pooblaščenec ne more odločati, saj zanjo ni pristojen. Prav tako pritožbe prosilca ni treba zaradi nepristojnosti Pooblaščenca zavreči, saj je prosilec navedel, da je vložil zahtevo po ZDIJZ šele 14. 9. 2011 in da organ meša "jabolka in banane" (t.j. pravne podlage).
Pooblaščenec glede na zgoraj navedeno zgolj pripominja (vendar za odločanje o tem ni pristojen), da iz dokumentacije, s katero Pooblaščenec razpolaga, izhaja, da organ še ni pravilno in po pravilnem postopku odločil o zahtevi prosilca z dne 9. 9. 2011 in njeni dopolnitvi z dne 16. 9. 2011. Dejstvo pa je, da o tej zahtevi in dopolnitvi ne more odločati po ZDIJZ, temveč po ZUP.
2. Izjeme po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ
Organ lahko zavrne dostop do zahtevane informacije, če je podana katera izmed zakonsko določenih izjem, opredeljenih v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Organ se je v izpodbijani odločbi zavrnil dostop do zahtevanega dokumenta tudi zaradi varstva osebnih podatkov. Pooblaščenec je odločbo organa v celoti odpravil in sam odločal o zahtevi prosilca, zato je moral v nadaljevanju ugotoviti, ali zahtevane informacije predstavljajo varovane osebne podatke in s tem izjemo iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ oziroma katerokoli drugo izjemo iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
2.1. Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ
Uvodoma Pooblaščenec ugotavlja, da je organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe napačno citiral izjemo varstva osebnih podatkov, saj je navedel, da jo opredeljuje 3. odstavek 6. člena ZDIJZ. Opredeljuje jo 3. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, navedeno pa je pomembno, ker 3. odstavek 6. člena ZDIJZ vsebuje izjemo od izjeme in določa situacije (podatki o porabi javnih sredstev in v zvezi z opravljanjem javne funkcije ali z delovnim razmerjem javnimi uslužbenci), ko se izjeme iz 1. odstavka 6. člena dejansko ne uporabljajo.
Skladno s 3. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ organ torej prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. 6. člen ZVOP-1 določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo, torej posameznika, na glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljenih v 8. in 9. členu ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. V javnem sektorju mora biti možnost privolitve določena z zakonom.
Že iz določbe 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ izhaja, da nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno, kar velja tudi za razkritje v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja.
V zvezi z ugotavljanjem, ali se v posameznem dokumentu nahajajo osebni podatki, katerih razkritje javnosti bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je Pooblaščenec ugotavljal:
1. ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka iz 6. člena ZVOP-1 in
2. ali za razkritje osebnega podatka javnosti obstaja pravna podlaga v smislu 8. in 9. člena ZVOP-1.
Pooblaščenec po vsebinskem pregledu dokumentov, ki so predmet odločanja v konkretnem postopku (obrazca M1 in M2), ugotavlja, da vsebujeta osebne podatke v skladu z navedeno definicijo ZVOP-1. Obrazca vsebujeta različne podatke o zavezancu (npr. firmo in sedež), zavarovancu (EMŠO, priimek, ime, prebivališče, državljanstvo) in zavarovanju (datum pričetka zavarovanja, delovni čas, izobrazba itd.), poleg tega pa še druge podatke, na podlagi katerih je posameznik prav tako določljiv, čeprav jih ne uvrščamo v klasične kategorije osebnih podatkov (npr. ime, priimek, naslov).
Glede navedenih osebnih podatkov Pooblaščenec pojasnjuje, da razkritje osebnega podatka javnosti po definiciji iz 3. točke 6. člena ZVOP-1 predstavlja obdelavo osebnih podatkov, zato je treba za presojo dopustnosti razkritja upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu (javni sektor) ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon. Pooblaščenec ni našel zakonske podlage za razkritje navedenih osebnih podatkov, zato ti podatki predstavljajo varovane osebne podatke.
Ker so v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji za uporabo izjeme iz 3. točke 1. odstavka 6. člena
ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov), je potrebno nadalje preveriti možnost uporabe 7. člena ZDIJZ,
ki ureja delni dostop do informacije javnega značaja. V obravnavani zadevi je torej bistveno
vprašanje, ali je možno na podlagi 7. člena ZDIJZ izvesti delni dostop do zahtevane dokumentacije
na način, da iz preostalih podatkov v dokumentih ne bo mogoče razbrati osebnih podatkov posameznika.
Kadar dokument, ki je sicer informacija javnega značaja, vsebuje tudi varovane osebne podatke, je treba omogočiti t.i. delni dostop, in sicer s prekritjem navedenih osebnih podatkov. 7. člen ZDIJZ določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta.
Pooblaščenec ocenjuje, da v obravnavanem primeru z institutom delnega dostopa ni možno omogočiti dostopa do zahtevanih informacij, ne da bi s tem posegli v varovane osebne podatke, saj jih glede na vsebino postavljene zahteve ni mogoče izločiti iz dokumenta, na način, ki ne bi ogrozil njihove zaupnosti. Pooblaščenec namreč poudarja, da prav vse informacije, ki so predmet zahteve, predstavljajo varovane osebne podatke oziroma podatke, na podlagi katere bi se dalo identificirati posameznika. Izjema od tega so seveda tipski podatki samega obrazca (torej kategorije, ki jih mora izpolniti zavezanec), vendar Pooblaščenec ocenjuje, da ni smiselno prekriti vseh osebnih podatkov in omogočiti prosilcu seznanitev s praznim obrazcem, ki je na voljo bodisi v papirnicah ali na internetu (npr. http://www.zzzs.si/zzzs/internet/zzzs.nsf/0/d7535f5472ba8f08c1256e8b004b93eb/$FILE/ATTYQALM/Obrazec%20M-1_M-2.pdf).
Zaradi izjeme varstva osebnih podatkov iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ je Pooblaščenec zavrnil zahtevo prosilca v celoti.
2.2. Ostale izjeme po ZDIJZ
Pooblaščenec je po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 247. člena ZUP presojal tudi, ali je podana še katera druga izjema od prostega dostopa iz 6. člena ZDIJZ. Na podlagi skrbnega pregleda obravnavanega dokumenta je Pooblaščenec ugotovil, da v njem ni nobene druge izjeme od prosto dostopnih informacij.
3. Sklepno
Glede na vse navedeno je Pooblaščenec presodil, da je potrebno zahtevane podatke šteti kot izjemo v skladu s 3. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je po odpravi odločbe organa v skladu z 1. odstavkom 252. člena ZUP zahtevo prosilca zavrnil.
V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (UL RS, št. 106/2010-UPB5; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor zoper odločbo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, OE Ljubljana, Miklošičeva 24, 1507 Ljubljana št. 090-1/2011-LJ-2 z dne 19. 9. 2011. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Polona Tepina, univ.dipl.prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.,
pooblaščenka