Prosilec - Inšpektorat RS za okolje in prostor
+ -Številka: 090-189/2011/2
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK
Prosilec je zahteval kopijo zapisnika inšpekcijskega pregleda oz. sklep, s katerim se je postopek ustavil in kopijo pojasnila z izjavo zavezanca v zvezi s predmetom nadzora. Pooblaščenec je pritožbo zavrnil, saj je ugotovil, da dokument, ki ga zahteva prosilec, ne obstaja, organ z njim ne razpolaga, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz 1. odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s 1. odstavkom 4. člena ZDIJZ. Pooblaščenec ni mogel posumiti, da bi organ z dokumentom razpolagal, a mu ga ne bi posredoval.
ODLOČBA
Številka: 090-189/2011/2
Datum: 5. 10. 2011
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ... (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Republike Slovenija, Ministrstva za okolje in prostor, Inšpektorata RS za okolje in prostor, Dunajska 47, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 090-44/2011-19, z dne 12. 9. 2011, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
.
1. Pritožba se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 30. 7. 2011 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahteval kopijo zapisnika inšpekcijskega pregleda oz. sklep, s katerim se je postopek ustavil in kopijo pojasnila z izjavo zavezanca v zvezi s predmetom nadzora. Oboje se nanaša na inšpekcijsko zadevo št. 06142-29/2011.
Organ je z dopisom št. 090-44/2011-14, z dne 23. 8. 2011, prosilcu posredoval Izjavo Geodetskega podjetja Sežana d.o.o., št. 1/1-2011, z dne 11. 5. 2011 in Uradni zaznamek, št. 06142-29/2011-7, z dne 16.5. 2011.
Prosilec je dne 5. 9. 2011 pri organu vložil pritožbo, da informacijo, s katero se je seznanil, ni informacija, ki jo je zahteval. V pritožbi navaja, da Zakon o inšpekcijskem nadzoru (prvi odstavek 26. člena ZIN) določa, da v primeru, da je v postopku inšpekcijskega nadzora ugotovljeno, da zavezanec ni storil kršitve zakona ali drugega predpisa, inšpektor ustavi postopek. Postopek se ustavi s sklepom ali v obliki zapisa o ustavitvi postopka na koncu zapisnika o inšpekcijskem pregledu. V obrazložitvi sklepa oziroma v zapisniku inšpektor navede obseg opravljenega nadzora in razloge za ustavitev postopka. Glede na navedeno prosilec zahteva, da se mu posreduje informacija, ki jo je zahteval že dne 30. 7. 2011, in sicer kopija zapisnika inšpekcijskega pregleda oz. sklep, s katerim naj bi bil postopek ustavljen. Zapisnik je javna listina in dokaz opravljenega dejanja v postopku.
Organ je z odločbo št. 090-44/2011-19, z dne 12. 9. 2011 zahtevo prosilca za dostop do informacij javnega značaja zavrnil. V obrazložitvi je navedel, da v predmetnem inšpekcijskem spisu dokument (zapisnik, sklep), ki ga zahteva prosilec, ne obstaja.
Zoper zavrnilno odločbo je prosilec dne 24. 9. 2011 vložil pritožbo, v kateri navaja, da se ne strinja z obrazložitvijo organa, da z eno od zahtevanih informacij ne razpolaga. V skladu s splošnimi predpisi mora inšpektor v postopku inšpekcijskega nadzora, ki ga uvede po uradni dolžnosti, sestaviti zapisnik – ugotovitveni postopek. V njem navede vse svoje ugotovitve in obseg opravljenega nadzora. Zapisnik je javna listina in dokaz opravljenih dejanj v postopku. Prosilec še navaja določbo 26. člena Zakon o inšpekcijskem nadzoru ter dodaja, da glede na navedeno in navedbe geodetske inšpektorice v dopisu št. 06142-29/2011-6, z dne 16.5. 2011 in uradnem zaznamku št. 06142-29/2011-7, zapisanega istega dne, ni nobenega dvoma, da je organ zahtevano informacijo javnega značaja izdelal in da z njo razpolaga. Gre za informacijo javnega značaja, ki že obstaja oz. je že ustvarjena in se nahaja v obliki dokumenta. Dokument izvira iz delovnega področja organa, ki ga je izdelal pri svojem delu v skladu z ZIN. Prosilec je prepričan, da organ z zahtevanim dokumentom razpolaga, ker organ v svoji odločbi ne pojasnjuje zakaj z njim ne razpolaga ali zakaj ni bil ustvarjen in zakaj ga inšpektorica ni napisala.
Organ je pritožbo prosilca dne 29. 9. 2011 odstopil v pristojno reševanje Pooblaščencu ter priložil popis inšpekcijske zadeve št. 09142-29/2011.
Pritožba ni utemeljena.
ZDIJZ ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, in sicer ne le v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti zakonu, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v drugem odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I s spremembami). Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V prvem in drugem odstavku 5. člen ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Organ torej nosi dokazno breme za dokazovanje, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, in sicer zato, ker sploh ne gre za informacijo javnega značaja, ali pa zato, ker je podana kakšna od zakonsko opredeljenih izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2.) organ mora z njo razpolagati;
3.) nahajati se mora v materializirani obliki.
Pooblaščenec je v obravnavanem primeru moral ugotoviti, ali gre pri zahtevani informaciji za informacijo javnega značaja v smislu ZDIJZ. Ker se je organ skliceval na to, da zahtevanega dokumenta nima in ker zahteva prosilca izhaja iz domneve o njegovem obstoju, je bilo v pritožbenem postopku potrebno, v skladu z definicijo informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, razjasniti vprašanje, ali zahtevani dokument sploh obstaja oziroma, ali organ z njim razpolaga.
Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil oziroma ga ima v posesti. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do informacij, ki že obstajajo oziroma s katerimi organ razpolaga takrat, ko zainteresirana oseba zaprosi za dostop. Organi niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.
Iz dokumentov prvostopnega organa je razvidno, da je organ prosilcu posredoval dokument, za katerega meni, da predstavlja dokument, ki ga prosilec zahteva. Organ je prosilcu dne 23. 8. 2011 posredoval Uradni zaznamek št. 06142-29/2011-7, z dne 16. 5. 2011 (v nadaljevanju uradni zaznamek). Prosilec vztraja, da uradni zaznamek ne predstavlja dokumenta, ki ga zahteva, t.j. zapisnik inšpekcijskega pregleda oz. sklep, s katerim se je postopek ustavil.
Zakon o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS št. 43/2007 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZIN-UPB1) v prvem odstavku 28. člena določa, da v primeru, da je v postopku inšpekcijskega nadzora ugotovljeno, da zavezanec ni storil kršitve zakona ali drugega predpisa, inšpektor ustavi postopek. Postopek se ustavi s sklepom ali v obliki zapisa o ustavitvi postopka na koncu zapisnika o inšpekcijskem pregledu, v primeru vzorčenja pa se to navede na spremni dopis, ko je zavezancu poslan izvid analize. V obrazložitvi sklepa oziroma v zapisniku inšpektor navede obseg opravljenega nadzora in razloge za ustavitev postopka.
Glede na določbo prvega odstavka 28. člena ZIN-UPB1 se inšpekcijski postopek, v kolikor inšpektor ugotovi, da ni prišlo do kršitev, ustavi s sklepom ali v obliki dopisa o ustavitvi postopka na kocu zapisnika o inšpekcijskem pregledu. Iz uradnega zaznamka organa, ki je bil posredovan prosilcu, izhaja, da inšpektor ni ugotovil nepravilnosti in torej ne obstajajo pogoji za ukrepanje geodetskega inšpektorja, kar predstavlja obliko zapisa, s katerim se inšpekcijski postopek ustavi. V praksi se inšpekcijski organi velikokrat poslužujejo uradnega zaznamka, kot oblike za ustavitev postopka, v primeru ugotovitve, da zavezanec ni storil kršitve zakona ali drugega predpisa. Ker prosilec vztraja, da posredovani uradni zaznamek ni informacija, ki jo je zahteval in izrecno zahteva zapisnik inšpekcijskega pregleda oz. sklep, s katerim se je postopek v inšpekcijski zadevi št. 06142-29/2011 ustavil, je Pooblaščenec v pritožbenem postopku ugotavljal obstoj zahtevanega dokumenta.
Pooblaščenec ob reševanju pritožbe ni mogel posumiti, da organ prve stopnje razpolaga z zahtevanimi informacijami. V podporo prepričanju Pooblaščenca, da verjame navedbam organa o neobstoju zahtevane informacije, je zlasti dejstvo, da iz popisa inšpekcijske zadeve organa št. 06142-29/2011, ki ga je organ posredoval Pooblaščencu, izhaja, da zadeva št. 06142-29/2011 ne vsebuje zapisnika inšpekcijskega pregleda oz. sklepa, s katerim se je postopek v inšpekcijski zadevi ustavil. Kot zadnji dokument, ki se nanaša na inšpekcijski pregled, je dokument pod zaporedno številko 7, Uradni zaznamek št. 06142-29/2011/7, z dne 16. 5. 2011. Glede na navedbe organa, določbo 28. člena ZIN-UPB1 ter popis zadeve št. 06142-29/2011 je Pooblaščenec ugotovil, da organ z zahtevanimi informacijami ne razpolaga. Organ razpolaga le z uradnim zaznamkom, ki je bil prosilcu posredovan z dopisom št. 090-44/2011-14, z dne 23. 8. 2011.
V nadaljevanju Pooblaščenec navaja, da je smisel dostopa do informacij javnega značaja treba iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Ob tem pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Pooblaščenec je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato Pooblaščenec, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83). Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima pravne podlage, da bi v konkretni zadevi odločal o nujnosti oziroma obveznosti organa, da ustvari dokumente, ki so predmet zahteve prosilca. Organi so dolžni prosilcu posredovati zahtevane informacije v zahtevani obliki le ob predpostavki, da razpolagajo tako z informacijo kot tudi z ustreznimi napravami, da je priklic informacij mogoč.
Pooblaščenec poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z zahtevanimi informacijami. Iz navedb organa v izpodbijani odločbi in popisa inšpekcijske zadeve št. 06142-29/2011 izhaja, da organ z zahtevanimi informacijami ne razpolaga, Pooblaščenec pa nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokument ne obstaja, poleg tega Pooblaščenec tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP). Zato Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevi prosilca ni mogoče ugoditi, ker mu organ dokumentov, ki niso nastali, ne more posredovati. Ker je Pooblaščenec zaključil, da ne obstaja dvom v pravilnost te ugotovitve organa, se v konkretnem pritožbenem postopku zaradi neobstoja zahtevane informacije, niti ni potrebno niti ni mogoče spuščati v presojo prosto dostopne narave posameznih podatkov, ki naj bi sestavljali zahtevano informacijo. Pooblaščenec na tem mestu znova poudarja, da ustvarjanje novega dokumenta, zbiranje informacij ali analiziranje podatkov predstavlja ravnanje organa, ki je zunaj dometa temeljne funkcije pravice dostopa do informacij javnega značaja in ga skladno z navedenim ni mogoče zahtevati na podlagi določb ZDIJZ.
Upoštevaje zgornje argumente Pooblaščenec zaključuje, da dokument, ki je predmet obravnavane zahteve, ne obstaja, organ z njim ne razpolaga, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga. Ker pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi, jo je Pooblaščenec, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor, in sicer zoper odločbo Republike Slovenija, Ministrstva za okolje in prostor, Inšpektorata RS za okolje in prostor, Dunajska 47, 1000 Ljubljana, št. 090-44/2011-19, z dne 12. 9. 2011. Tožbo se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Monika Voga, univ.dipl.prav.,
Svetovalka pri Informacijskem
pooblaščencu
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka