Prosilec - Inšpektorat RS za okolje in prostor
+ -Številka: 090-187/2011/2
Kategorije: Ali dokument obstaja, Osebni podatek
POVZETEK
Prosilec je zahteval fotokopijo listin, ki izkazujejo tehtanje in težo pripeljanega materiala, podrejeno kamionov, ki so odvažali ruševine na podlagi izvršbe organa. Organ je zahtevo prosilca zavrnil z odločbo z obrazložitvijo, da prosilec zahteva informacijo, ki pri organu ne obstaja. Prosilec se z odločitvijo organa ni strinjal, zato je vložil pritožbo. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da se dokumenti nahajajo pri organu, zato je pritožbi prosilca ugodil in prosilcu zaradi varovanih osebnih podatkov v zahtevanih dokumentih, omogočil delni dostop do dokumentov.
ODLOČBA
Številka: 090-187/2011/2
Datum: 30. 11. 2011
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……………………. (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Dunajska 47, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-18/2011/108 z dne 19. 9. 2011, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca z dne 20. 9. 2011 se ugodi in se odločba Inšpektorata RS za okolje in prostor št. 090-18/2011/108 z dne 19. 9. 2011 odpravi. Organ je dolžan prosilcu v roku 31 dni od vročitve te odločbe posredovati:
- račun št. 41401/2010 z dne 21. 10. 2010 podjetja Simbio d.o.o. Celje za storitve, opravljene dne 20. 10. 2010, pri čemer je organ na računu dolžan prekriti ime in priimek osebe, ki je račun fakturirala ter stopnjo izobrazbe direktorja.
2. Zahteva prosilca z dne 24. 8. 2011 se zavrne glede v prejšnji točki navedenih osebnih podatkov, ki jih je organ dolžan prekriti.
3. V postopku reševanja pritožbe posebni stroški niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 24. 8. 2011 na organ naslovil zahtevo, da želi pridobiti fotokopijo listin, ki izkazujejo tehtanje in težo pripeljanega materiala, podrejeno kamionov, ki so v dneh od 12. 10. 2010 do vključno 15. 10. 2010 odvažali ruševine na podlagi izvršbe organa št. 356-02-72/2004 na Vodmatski 8 v Ljubljani, na uradno pooblaščene deponije za sprejem tovrstnih odpadkov.
Organ je dne 19. 9. 2011 izdal odločbo št. 090-18/2011-108, s katero je zahtevo prosilca za posredovanje kopij dokumentov, ki izkazujejo tehtanje in težo prepeljanega materiala, zavrnil z obrazložitvijo, da prosilec zahteva informacijo, ki pri organu ne obstaja.
Prosilec je dne 20. 9. 2011 vložil pritožbo, v kateri navaja, da kategorično prereka zavrnilno odločbo organa št. 090-18/2011-108. Prosilec v pritožbi navaja, da je zahteval fotokopije listin, iz katerih bo razvidna teža materiala, ki ga je pogodbena izvajalka Silva Bračko s.p. predala na pooblaščenih deponijah, ki lahko sprejemajo gradbene ruševine. To je eden od dveh osnovnih podatkov izvajalca, ki sta nujno potrebna za zakoniti pogodbeni obračun stroškov prevoza ruševin. Prosilec navaja še, da je količina ton/kilometer ena od štirih osnovnih obračunskih postavk, ki jih zajema vsakoletni javni razpis IRSOP za izbiro izvajalca za rušitvena dela. Prosilec izraža še svoje mnenje glede dela organa in zaposlenih.
Organ je z dopisom št. 090-18/2011/-113 z dne 26. 9. 2011 pritožbo kot dovoljeno in pravočasno, vloženo s strani upravičene osebe, na podlagi 245. člena ZUP odstopil v obravnavo Pooblaščencu. Pritožbi je organ priložil spis, v katerem so dokumenti, na podlagi katerih je vodil postopek za posredovanje informacij javnega značaja.
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja je Pooblaščenec pri organu dne 28. 11. 2011, v prisotnosti organa opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP.
Pritožba je utemeljena.
1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Kot že navedeno se je prosilec glede svoje zahteve pritožil v delu, ki se nanaša na odločitev organa, da zahtevani dokumenti ne obstajajo.
Pooblaščenec obenem ugotavlja, da pritožba v delu, ki se nanaša na mnenje prosilca o delu organa, ne vsebuje pravno relevantnih pritožbenih razlogov, saj prosilec v tem delu pritožbe izraža svoje mnenje o domnevnih nepravilnostih pri delovanju organa, izven vprašanja o obstoju in utemeljenosti dostopa do informacij javnega značaja, ki jih je zahteval. Obravnavani pritožbeni razlogi torej niso v zvezi s pravico do dostopa do informacij javnega značaja, kar pomeni, da Pooblaščenec tudi ni stvarno pristojen za odločanje o njihovi utemeljenosti. Obravnavani del pritožbenih navedb je irelevanten za presojo zakonitosti izpodbijane odločbe, zato se Pooblaščenec do njih ne opredeljuje.
2. Organ kot zavezanec po ZDIJZ
ZDIJZ v prvem odstavku 1. člena določa, da so zavezanci po tem zakonu državni organi, organi lokalne skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. V konkretnem primeru je prosilec zahtevo za dostop do informacij javnega značaja naslovil na Inšpektorat za okolje in prostor, ki je organ v sestavi Ministrstva za okolje in prostor. Vlada in njena ministrstva (resorji) so že po samem bistvu stvari državni organi v ožjem smislu, ustanovljeni za opravljanje nalog vodenja in upravljanja države. Ministrstva so zato državni organi tudi v smislu ZDIJZ in s tem zavezanci za odločanje o dostopu do informacij javnega značaja po tem zakonu, enako pa seveda velja za njihove organe v sestavi. Upoštevaje navedeno je organ nedvomno zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja.
3. Obstoj informacij javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj v prvem odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ ima nedvomno močan vpliv na delovanje javnega sektorja, in sicer ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja, ki morajo slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja.
Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V prvem in drugem odstavku 5. člen ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur.
Informacija javnega značaja je po določilu prvega odstavka 4. člena informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:
1) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2) organ mora z njo razpolagati;
3) nahajati se mora v materializirani obliki.
Informacija mora biti povezana z delovnim področjem organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti. Pojem delovno področje je namreč izredno širok in ne zajema le zakonsko določenih pristojnosti, ponavadi določenih v področnih zakonih, temveč vse informacije, ki so na kakršen koli način povezane s temi pristojnostmi. Delovno področje organa po ZDIJZ zajema vse javnopravne naloge, ki jih opravlja organ, in tudi vse dejavnosti, ki se opravljajo v zvezi s temi nalogami. Po ZDIJZ je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (podrobneje glej doktorsko disertacijo Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 148).
Pooblaščenec ugotavlja, da je osnovna naloga organa – gradbene inšpekcije - nadzor nad gradnjo objektov, predvsem preprečevati nedovoljene gradnje in nadzirati izpolnjevanje z zakonom predvidenih bistvenih zahtev glede lastnosti objektov v vseh fazah gradnje. Med pristojnosti organ tako spada tudi upravna izvršba gradbene inšpekcije, glede katere prosilec zahteva listine o tehtanju ruševin. Pri zahtevanih informacijah nedvomno gre za delovno področje organa, saj ni dvoma, da jih je organ pridobil v zvezi z opravljanjem dela. S tem je izpolnjen prvi pogoj za informacijo javnega značaja.
Pooblaščenec je dne 28. 11. 2011 pri organu opravil ogled in camera. Organ je na ogledu pojasnil, da vsako leto izvede postopek javnega naročila za izbiro podjetja, ki opravlja gradbeno tehnična dela v zvezi z upravnimi izvršbami inšpekcijskih odločb. Z izbranim izvajalcem organ sklene pogodbo za dobo enega leta. Pogodba je podlaga za izvedbo upravnih izvršb gradbene inšpekcije. Naročnik (organ) izvajalcu predloži sklep o dovolitvi izvršbe inšpekcijske odločbe ter se dogovori o datumu in načinu izvedbe del. Cene izvedbenih del so določene v ponudbi in v ceniku.
Pooblaščenec organ pozove, naj predloži listine, ki na kakršenkoli način izkazujejo podatek o teži odpeljanih ruševin na podlagi izvršbe organa št. 356-02-72/2004 na Vodmatski 8 v Ljubljani.
Organ predloži inšpekcijski spis št. 356-02-72/2004. V spisu se nahajajo naslednji dokumenti, ki izkazujejo količine prepeljanega materiala oziroma ruševin:
- račun izvajalca št. 10315 z dne 26. 11. 2010, izstavljen na podlagi računa komunalnega podjetja KPL d.d. št. IR-2010-05005 za delo opravljeno dne 15. 10. 2010, ko je bil opravljen sprejem gradbenih odpadkov,
- račun št. 41401/2010 z dne 21. 10. 2010 podjetja Simbio d.o.o. Celje za storitve, opravljene dne 20. 10. 2010 (na tej podlagi je bil izdan račun št. 10271 z dne 30. 10 2010),
- račun izvajalca št. 10247 z dne 18. 10. 2010 se nanaša na odpadke, ki jih je izvajalec odpeljal v gramoznico Bezena v dneh opravljanja upravne izvršbe od 12. do 15. 10. 2010.
Organ pojasni, da se odpadki ne odpeljejo nujno na isti dan, kot je opravljena izvršba, temveč morda kakšen dan kasneje. To je odvisno tudi od vrste odpadkov. Organ predloži kot dokazilo Zapisnik o opravljanju upravne izvršbe, iz katerega je razvidno, kako so se opravljala različna dela. Na računih so običajno datumi izdaje računov in ne nujno datumi opravljenih storitev. Bistveno je, da se storitve iz zapisnika ujemajo s storitvami iz računov. Drugi dokument, s katerim organ preverja izvršena dela izvajalca, je gradbeni dnevnik izvajalca, ki sicer ni predpisan za namene rušitve nelegalnih objektov, temveč je predpisan le za primere rušitve legalne gradnje, vendar organ v konkretnem primeru z njim razpolaga, čeprav ni šlo za rušitev legalne gradnje.
Gradbeni dnevnik vsebuje podatke o količini naprav, številu ljudi ipd. uporabljenih za posamezne storitve po posameznih dneh. Gradbeni dnevnik se mora ujemati z zapisnikom o izvršbi.
Pooblaščenec ob natančnem pregledu dokumentov ugotavlja, da je edini račun, ki je specificiran v merski enoti, kot jo zahteva prosilec v zahtevi – to je teži prepeljanih ruševin, račun podjetja Simbio d.o.o. Celje, št. 41401/2010 z dne 20. 10. 2010. Merska enota na tem računu je tona.
Pooblaščenec na podlagi vsega navedenega ugotavlja, da je glede na zahtevo prosilca predmet nadaljnje presoje Pooblaščenca naslednji dokument:
- račun št. 41401/2010 z dne 21. 10. 2010 podjetja Simbio d.o.o. Celje za storitve, opravljene dne 20. 10. 2010.
V nadaljevanju je Pooblaščenec presojal, ali gre pri tem dokumentu za informacijo javnega značaja, ki je prosto dostopna, ali pa je podana katera izmed izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, zaradi katere se dostop do informacije lahko zavrne.
4. Dostop
Če zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih določa zakon.
4.1. Osebni podatki
3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov, je Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007, v nadaljevanju ZVOP-1). Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1).
Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Pooblaščenec po vsebinskem pregledu računa št. 41401/2010 z dne 21. 10. 2010 podjetja Simbio d.o.o. Celje za storitve opravljene dne 20. 10. 2010 ugotavlja, da vsebuje naslednje osebne podatke:
- ime, priimek in stopnjo izobrazbe direktorja podjetja, ki je izdalo račun,
- ime in priimek osebe, ki je račun fakturirala, torej osebe, zaposlene pri Simbio d.o.o..
Glede navedenih osebnih podatkov Pooblaščenec pojasnjuje, da razkritje osebnega podatka, skladno s 3. točko 6. člena ZVOP-1, predstavlja obdelavo osebnih podatkov, zato je treba za presojo dopustnosti razkritja upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu (javni sektor) ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon.
Glede osebnih podatkov direktorja Simbio d.o.o. Pooblaščenec pojasnjuje, da iz 8. člena Zakona o poslovnem registru Slovenije (UL RS, št. 4972006 s spremembami, v nadaljevanju ZPRS-1) izhaja, da se v poslovnem registru med drugim obdelujejo tudi naslednji podatki o posameznem subjektu vpisa: matična številka, davčna številka in oznaka o zavezanosti za DDV, firma, skrajšana firma, sedež, pravnoorganizacijska oblika, podatki o ustanoviteljih (osebno ime oziroma firma, sedež in naslov oziroma naslov stalnega ali začasnega prebivališča, enotna matična številka občana (ta ni javno objavljena) ali matična številka, davčna številka), o vpisu pri registrskem organu (organ, datum, številka akta o vpisu in zaporedna številka vpisa), podatki o zastopnikih (osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, davčna številk in vrsta zastopnika) in podatki o številkah računov. Ime in priimek direktorja Simbio d.o.o. tako ne predstavljata varovanih osebnih podatkov v skladu z ZVOP-1.
Za razkritje stopnje izobrazbe direktorja ter imena in priimka osebe, ki je račun fakturirala in je zaposlena v Simbio d.o.o., Pooblaščenec ni našel ustrezne zakonske podlage, zato ti podatki predstavljajo varovane osebne podatke.
Kadar dokument, ki je sicer informacija javnega značaja, vsebuje tudi varovane osebne podatke, je treba omogočiti t.i. delni dostop, in sicer s prekritjem navedenih osebnih podatkov. 7. člen ZDIJZ določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljen v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005 in št. 119/2007) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. 21. člen Uredbe določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek).
Pooblaščenec je glede osebnih podatkov in delnega dostopa odločil, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe.
5. Sklepno
Iz obrazložitve te odločbe je razvidno, da je prvostopenjski organ napačno ugotovil dejstva, zato je Pooblaščenec pritožbi prosilca ugodil in na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP odločbo organa odpravil, sam odpravil pomanjkljivosti ter rešil zadevo tako, kot izhaja iz izreka odločbe.
V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010-UPB5; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Petra Lešnik Kromar, univ. dipl. prav.,
Svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka