Odvetnik Kodela Franci - DARS
+ -Številka: 090-184/2011/8
Kategorije: Kršitev postopka
POVZETEK
Organ je zavrnil zahtevo prosilca za dostop do dokumentacije konkretnega javnega naročila, ker je ugotovil, da razpolaga le z dokumentacijo, ki je javno dostopna na spletnih straneh. V pritožbenem postopku se je izkazalo, da se organ ni konkretno opredelil do dokumentov, ki sestavljajo zahtevano dokumentacijo, in da razpolaga z dokumentacijo, ki ni javno objavljena. Organ je torej nepopolno ugotovil dejstva in storil kršitev pravil postopka, zato je Pooblaščenec na podlagi 3. odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo v celoti odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje, pri čemer je dal organu napotke za ravnanje v ponovnem postopku.
ODLOČBA
Številka: 090-184/2011/8
Datum: 17. 11. 2011
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 14. 9. 2011, zoper odločbo Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje (v nadaljevanju organ), št. 010-2/11, z dne 2. 9. 2011, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca se ugodi. Izpodbijana odločba Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d. št. 010-2/11, z dne 2. 9. 2011 se odpravi in zadeva se vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o zahtevi prosilca z dne 20. 6. 2011 odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v tridesetih (30) dneh od prejema te odločbe.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 20. 6. 2011 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahteval, naj mu organ posreduje fotokopije naslednjih dokumentov:
- celotno dokumentacijo javnega naročila »izvedba električnega priključka in razsvetljave na počivališču Povodje (Z in V)«, objavljenega na portalu JN 1182/2011, z dne 9. 2. 2011;
- vsa ravnanja naročnika in komisije (zapisniki, sestanki, …);
- celotno ponudbo izbranega ponudnika;
- vse morebitne pozive k pojasnitvam oziroma dopolnitvam ponudb;
- vse odgovore v zvezi s pojasnitvami in dopolnitvami ponudb.
Organ je zahtevo prosilca zavrnil z odločbo št. 010-2/11, z dne 2. 9. 2011 in v obrazložitvi pojasnil, da je vpogledal v vse arhive in ugotovil, da razpolaga le z dokumentacijo, ki je javno dostopna na spletnih straneh. Organ je še navedel, da ni seznanjen, ali z zahtevano dokumentacijo razpolaga kakšna druga gospodarska družba, zato zahteve ne more odstopiti drugemu organu.
Dne 14. 9. 2011 je Pooblaščenec prejel pritožbo prosilca, ki je navedel, da organ v svoji odločbi navaja neresnične podatke, saj dokumentacija, ki jo zahteva vlagatelj, ni dostopna na nobeni javni spletni strani. Organ na javni spletni strani prav gotovo ni objavil celotne dokumentacije javnega naročila, kot tudi ne zapisnikov sestankov komisij, ponudbe izbranega ponudnika, pozivov k pojasnitvam in dopolnitvam ter odgovorov.
Ker je bila pritožba poslana neposredno Pooblaščencu, jo je ta na podlagi drugega odstavka 239. člena ZUP odstopil organu z dopisom 092-191/2011/2, z dne 14. 9. 2011. Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 010-2/11, z dne 20. 9. 2011 odstopil v reševanje Pooblaščencu kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Pooblaščenec je organu najprej posredoval poziv za posredovanje dokumentacije št. 090-184/2011/2, z dne 21. 9. 2011. Ker organ zahtevane dokumentacije ni posredoval in ker so se izjave prosilca ter navedbe organa v izpodbijani odločbi razlikovale, je Pooblaščenec z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali organ z zahtevanimi informacijami javnega značaja razpolaga, dne 13. 10. 2011 pri organu opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP. In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank po teoretičnih izvajanjih pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
Organ je na ogledu in camera pojasnil, da na svetovnem spletu niso objavljeni zahtevani podatki oziroma dokumenti, da pa z vsemi dokumenti, ki so predmet zahteve, razpolaga, in sicer se nahajajo v spisu št. 000460/2010. Oseba, ki je reševala zahtevo prosilca, je poudarila, da je informacijo, da so vsi zahtevani dokumenti javno objavljeni, dobila od drugega zaposlenega, tega pa posebej ni preverjala, ampak je izdala izpodbijano odločbo. Organ je še pojasnil, da so vsi podatki, ki jih prosilec zahteva, prosto dostopne informacije javnega značaja, razen določenih podatkov iz ponudbe, ki bi lahko predstavljali poslovno skrivnost.
Pritožba je utemeljena.
1. Nepopolno ugotovljena dejstva in razlogi za vrnitev zadeve v ponovno odločanje
Pooblaščenec je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Prosilec v pritožbi oporeka navedbam, s katerimi organ v izpodbijani odločbi zatrjuje, da je zahtevana dokumentacija dostopna na javni spletni strani. Pooblaščenec mora zato najprej ugotoviti, kateri dokumenti so predmet zahteve prosilca in o katerih dokumentih je organ odločal v izpodbijani odločbi. Pri tem je Pooblaščenec ugotovil, da je predmet prosilčeve zahteve celotna dokumentacija javnega naročila »izvedba električnega priključka in razsvetljave na počivališču Povodje (Z in V)«, objavljenega na portalu JN 1182/2011, z dne 9. 2. 2011, ki se pri organu nahaja v spisu št. 000460/2010. Obravnavana zahteva torej predstavlja večje število dokumentov, do katerih se organ v izpodbijani odločbi sploh ni opredelil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe se je organ skliceval le na to, da naj bi bili vsi dokumenti, s katerimi razpolaga, javno dostopni na spletnih straneh, pri čemer niti zahtevanih dokumentov, niti spletnih strani ni z ničemer konkretiziral. Na ogledu in camera se je celo izkazalo, da ta trditev ne drži, na kar je opozoril tudi prosilec v pritožbi. Organ namreč z zahtevanimi informacijami javnega značaja sicer razpolaga, vendar le-te niso javno objavljene.
Iz izpodbijane odločbe torej ni razvidno, kateri določno opredeljeni dokumenti so bili predmet presoje organa, zaradi česar je obrazložitev izpodbijane odločbe ostala zgolj na deklaratorni ravni, ki ne omogoča preizkusa, kar predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).
Pooblaščenec pojasnjuje, da je obrazložitev avtoritativne odločitve eden poglavitnih pravil upravnega (procesnega) prava v smislu omejevanja nadrejene oblasti in njene zlorabe. Obrazložitev ni nujna samo zaradi največkrat navedenega razloga, da stranka lahko uveljavi pravna sredstva in da pritožbeni oz. pristojni organ lahko preveri zakonitost in pravilnost izpodbijane rešitve. Nadaljnji razlogi so 1 - dejstvo, da je vsak upravni akt najprej in pred ostalim namenjen stranki, ki ima pravico seznaniti se z odločitvijo in njenimi razlogi (gre za t.i. dialog s stranko), 2 - obrazložitev daje podlago, iz katere je razvidna nepristranskost odločanja in objektivnost odločitve, 3 - obveznost obrazložitve zavezuje organ, da se (bolj kot bi se sicer) poglobi v ugotavljanje in dokazovanje dejanskega stanja ter pogoje materialnega zakona. Šele obrazložitev odgovori, zakaj je organ odločil, kot sledi iz izreka (več Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, urednika prof. dr. Tone Jerovšek in prof. dr. Gorazd Trpin, 2004, komentar k 214. členu).
V skladu z 214. členom ZUP mora tako vsebina obrazložitve odločbe vsebovati:
1. razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih;
2. ugotovljeno dejansko stanje in dokazi, na katere je le to oprto;
3. razlogi, odločilni za presojo posameznih dokazov;
4. navedba določb predpisov, na katere se opira odločba;
5. razlogi, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in
6. razlogi, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.
Ker se organ ni opredelil do dokumentov, ki so predmet zahteve, posledično pa tudi ni konkretno ugotavljal zavrnitvenih razlogov (v povezavi s posamičnimi dokumenti), opisano ravnanje organa po ugotovitvah Pooblaščenca predstavlja nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, saj organ ni ugotavljal vseh dejstev, ki so pomembna za odločitev v obravnavani zadevi, in ki izhajajo iz materialno pravnih predpisov, ki jih je v konkretni zadevi treba uporabiti. Zaradi navedenega je v postopku na prvi stopnji prišlo do napačne uporabe materialnega prava in posledično do bistvenih kršitev postopka, saj se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, ker je obrazložitev le-te ostala zgolj na deklaratorni ravni. Pooblaščenec je tako odločil, da zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu, ki bo moral, v skladu z določbo tretjega odstavka 251. člena ZUP v ponovljenem postopku slediti napotkom Pooblaščenca, ki so podrobneje opisani v nadaljevanju te odločbe.
Vrnitev zadeve v ponovno odločanje Pooblaščenec utemeljuje z razlogi ekonomičnosti postopka. Poseben vidik načela ekonomičnosti iz 14. člena ZUP je tudi načelo učinkovitosti, ki od organov zahteva, da se preskrbi vse, kar je potrebno za pravilno ugotovitev dejanskega stanja in za zavarovanje pravic strank ter javnih koristi. To pa bo najlažje dosegel prav prvostopenjski organ, ker se zahteva prosilca nanaša na obsežen spis organa (oz. dokumente v tem spisu), s katerimi le-ta tudi razpolaga. Hkrati pa organ pozna širši vidik zadeve, zato bo tudi najlažje presodil, kateri konkretni dokumenti so predmet zahteve in ali ti dokumenti morebiti predstavljajo izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja ter tudi, kdo so morebitni stranski udeleženci v tem postopku.
2. Opozorilo organu prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek
V skladu s tretjim odstavkom 251. člena ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek. V ponovljenem postopku mora organ popolno ugotoviti dejansko stanje in se opredeliti do naslednji vprašanj:
1. kateri dokumenti predstavljajo zahtevane informacije javnega značaja;
2. ali gre za prosto dostopne informacije oziroma ali so izpolnjeni pogoji za obstoj posameznih izjem od prostega dostopa po 6. členu ZDIJZ;
3. če so izpolnjeni pogoji za obstoj izjeme od prostega dostopa, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa po 7. členu ZDIJZ.
2.1. Obstoj informacij javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj v prvem odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ ima nedvomno močan vpliv na delovanje javnega sektorja, in sicer ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja.
Po načelu prostega dostopa iz 5. člena ZDIJZ so informacije javnega značaja prosto dostopne, vsak prosilec pa ima na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja, in sicer bodisi na vpogled, bodisi njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. Pomembno je, da prosilcu ni potrebno izkazati pravnega interesa, torej upravičenega razloga za dostop. Načelo prostega dostopa pa pomeni tudi, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev, razen izjem, ki so taksativno določene v 6. členu ZDIJZ.
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
Kot je bilo že ugotovljeno, je organ prosilcu zavrnil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, ne da bi se pri tem konkretno opredelil do kateregakoli izmed dokumentov, ki sestavljajo zahtevano dokumentacijo. Kot je bilo ugotovljeno na ogledu in camera, organ razpolaga z dokumentacijo, ki je predmet zahteve prosilca, ta pa je sestavljena iz več posamičnih dokumentov. V ponovljenem postopku mora organ najprej ugotoviti, kateri konkretni dokumenti ustrezajo posamezni alineji zahteve prosilca in nato presoditi, ali ti dokumenti izpolnjujejo vse tri kriterije za opredelitev informacije javnega značaja. Organ opredeliti, katere so tiste informacije, ki jih je zahteval prosilec in izvirajo iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le-ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti), organ z njimi razpolaga in se nahajajo v materializirani obliki. Organ mora identificirati posamezne dokumente in posamično ter z vidika učinka »erga omnes« presojati, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja.
2.2. Stranski udeleženci v postopku
Organ mora v ponovljenem postopku upoštevati vse relevantne procesne določbe. Zlasti Pooblaščenec opozarja, da se v postopku dostopa do informacij javnega značaja na podlagi pisne zahteve subsidiarno uporabljajo določbe ZUP (drugi odstavek 15. člena ZDIJZ), zato je organ dolžan v povezavi z 44. členom ZUP ves čas postopka po uradni dolžnosti skrbeti tudi za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba. Navedeno pomeni, da je v povezavi z načelom zaslišanja strank (9. člen ZUP), v postopek potrebno pritegniti vse tiste subjekte, katerih pravice ali pravne koristi bi pri odločanju o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja utegnile biti prizadete in jim omogočiti udeležbo v postopku.
Organ je dolžan ravnati po prvem odstavku 9. člena ZUP, ki določa, da je treba stranki dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev in drugem odstavku 9. člena ZUP, ki določa, da mora v primeru, ko so v postopku udeležene stranke z nasprotujočimi interesi, vsaka stranka imeti možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah stranke z nasprotujočimi interesi. Iz navedenega torej izhaja, da je organ po uradni dolžnosti, pred izdajo odločbe, dolžan pritegniti v postopek vse tiste subjekte, katerih pravice ali pravne koristi bi z ugoditvijo zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, utegnile biti prizadete in jim omogočiti udeležbo v postopku. Iz prvostopenjskega spisa ne izhaja, da je organ v postopek na prvi stopnji pritegnil vse osebe, ki bi jih po določbah ZUP moral. Glede na to, da je organ na ogledu in camera navedel, da bi določeni podatki iz ponudbe lahko predstavljali poslovno skrivnost, Pooblaščenec opozarja, da bi moral organ v postopek na prvi stopnji pritegniti npr. ponudnika. Organ je namreč dolžan v povezavi z 44. členom ZUP dati vsem subjektom možnost, da se izjavijo o vseh dejstvih in okoliščinah, ki bi morebiti vplivale na obstoj katere izmed izjem, določene v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Organ je zato dolžan v ponovljenem postopku pozvati v postopek vse stranske udeležence, na katerih pravice in pravne koristi lahko vpliva odločba.
2.3. Izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja
Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oz. dokument predstavlja katerokoli izmed izjem od prostega dostopa, ki so določene v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Navedeni odstavek ZDIJZ taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije. Organ mora v ponovljenem postopku ugotavljati, ali zahtevana dokumentacija vsebuje podatke, ki predstavljajo katerokoli izmed izjem od prostega dostopa. Glede na to, da je organ na ogledu in camera omenil možnost obstoja poslovne skrivnosti, v nadaljevanju Pooblaščenec kot pomoč organu v ponovnem postopku pojasnjuje pomen in uporabo izjeme po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
ZDIJZ na podlagi 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa poslovno skrivnost, katere razkritje bi pomenilo kršitev zakona, ki ureja gospodarske družbe. Poslovna skrivnost je v Zakonu o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/2009 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZGD-1) definirana po subjektivnem (prvi odstavek 39. člena ZGD-1) in objektivnem kriteriju (drugi odstavek 39. člena ZGD-1). Za poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju se štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom, ne glede na to pa tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Medtem ko je pri subjektivnem načinu določitve poslovne skrivnosti vrsta podatka odvisna od volje podjetja, pa mora biti pri objektivnem kriteriju potreba po varstvu očitna – gre le za tiste podatke, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (Zakon o gospodarskih družbah s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2002 - Komentar ZGD, str. 194 in 196). Označitev podatkov za poslovno skrivnost po objektivnem kriteriju, če za njihovo varnost družba s pisnim sklepom ni poskrbela že poprej, je torej podvržena preizkusu škodnega testa, saj mora zainteresirani z navedbo in obrazložitvijo preteče škode (in concreto in ne in abstracto) dokazati, da bi ta zares utegnila nastati. Ne zadošča torej zgolj abstraktno in neobrazloženo sklicevanje na to, da določen podatek po mnenju podjetja predstavlja poslovno skrivnost. Predmet poslovne skrivnosti so lahko samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost podjetja v kakršnemkoli pogledu in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju podjetja. Ne morejo pa biti kot poslovna skrivnost zajeti podatki, ki ne vplivajo na tržni konkurenčni položaj (več o tem glej Komentar ZGD, 39. člen, str. 194 in 195). Če torej subjektivni kriterij iz prvega odstavka 39. člena ZGD-1 ni izpolnjen, mora biti potreba po varstvu očitna in izkazana škoda občutna. Zakonodajalec je izrecno predpisal izvedbo škodnega testa, kar pomeni, da mora zainteresirani subjekt pretečo škodo dokazati natančno ter na primerni ravni konkretizacije. Zgolj generalno zatrjevanje, brez obrazložitve škodljivih posledic, v ničemer ne izkazuje izpolnjevanja pogojev po drugem odstavku 39. člena ZGD. Kot že rečeno, bo moral organ prve stopnje v okviru presoje obstoja izjeme iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ k udeležbi v postopku pozvati vse morebitne stranske udeležence, katerih poslovna skrivnost naj bi se s to izjemo varovala. Nato bo moral organ skladno z navedenimi določbami ZGD-1 presojati, ali podatki v zahtevani dokumentaciji predstavljajo poslovno skrivnost in s tem tudi izjemo po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ob tem Pooblaščenec opozarja, da mora organ pri presoji obstoja te izjeme upoštevati tudi tretji odstavek 39. člena ZGD-1, ki določa, kateri podatki so javni že po zakonu in ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti. Določba, ki opredeljuje javnost podatkov je npr. prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki pravi, da se ne glede na določbe prvega odstavka (ki opredeljuje izjeme od prostega dostopa, op. Pooblaščenca) dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.
2.4. Institut delnega dostopa
V primeru obstoja katere izmed izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja v dokumentih, ki so predmet zahteve prosilca, je organ v ponovnem postopku dolžan presoditi, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilcu omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov.
Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje varovane informacije (izjeme po 6. členu ZDIJZ) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino oziroma mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljen v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da institut delnega dostopa uporabi vedno, razen če to po kriterijih 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: Uredba) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. Določba 21. člena Uredbe namreč določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če bi bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek).
Če bo organ v ponovljenem postopku ugotovil, da se v delu dokumenta dejansko nahajajo informacije, ki po 6. členu ZDIJZ predstavljajo izjeme od prosto dostopnih informacij (bodisi poslovna skrivnost bodisi katerakoli druga izjema od prostega dostopa po 6. členu ZDIJZ), bo moral nadalje presojati, ali je mogoče prosilcu vpogled v posamezne dokumente iz zahtevane dokumentacije vsaj delno odobriti ob uporabi instituta delnega dostopa v skladu s 7. členom ZDIJZ. Če bo ugotovil, da je potrebno prosilcu omogočiti dostop do spisa v skladu z določbami o delnem dostopu, pa bo moral tudi natančno opredeliti, v katerem delu se prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjeme od prosto dostopnih informacij (torej bo moral natančno opredeliti, v katerem delu je dostop do teh informacij zavrnil in zakaj). Uporaba delnega dostopa od organa zahteva, da natančno, jasno in nedvoumno (torej določno) opredeli, katere podatke je treba prekriti ali drugače izločiti. Podatki, ki jih je treba izločiti, morajo biti torej konkretizirani do te mere, da ni dvoma, za katere podatke gre, s čimer se zagotavlja, da bodo res izločeni le podatki, ki predstavljajo izjemo v smislu 6. člena ZDIJZ (seveda pa organ pri tej konkretizaciji podatkov ne sme razkriti njihove vsebine). Šele na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka bo organ lahko tudi določno opredelil izrek odločbe, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen.
3. Sklepno
Pooblaščenec zaključuje, da je pritožba utemeljena, ker je organ na prvi stopnji nepopolno ugotovil dejstva, posledično pa je prišlo tudi do kršitev pravil postopka, zato je Pooblaščenec pritožbi prosilca ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo v celoti odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti nemudoma, najpozneje pa v roku 30 dni od prejema te odločbe, pri čemer mora upoštevati napotke Pooblaščenca, ki so podani v tej odločbi.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali, zato je Pooblaščenec odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.
Postopek vodila :
Jasna Rupnik, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka