Prosilec - Občina Metlika
+ -Številka: 090-179/2011/8
Kategorije: Osebni podatek
POVZETEK
Prosilec je zahteval fotokopije notarsko overjenega pooblastila, na podlagi katerega je organ kupnino v višini 23.152,00 € nakazal svojemu pooblaščencu. Organ je zahtevo prosilca v celoti zavrnil, saj je ugotovil, da pooblastilo vsebuje varovane osebne podatke. Pooblaščenec je ugotovil, da zahtevani dokument vsebuje podatke, ki predstavljajo izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja in da ni možna uporaba instituta delnega dostopa. Hkrati je Pooblaščenec ocenil, da bi ob prekritju varovanih podatkov v dokumentu prosilec prejel zgolj prazen »obrazec«, kar za prosilca ne bi pomenilo nobene dodane vrednosti.
ODLOČBA
Številka: 090-179/2011/8
Datum: 11. 11. 2011
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2; v nadaljevanju ZDIJZ) in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 - uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 12. 9. 2011 zoper odločbo občine Metlika, Mestni trg 24, 8330 Metlika (v nadaljevanju organ), št. 090-5/2011 z dne 8. 9. 2011, v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca zoper odločbo, št. 090-5/2011 z dne 8. 9. 2011, se zavrne.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 6. 9. 2011 na organ naslovil zahtevo, s katero je zahteval pridobitev fotokopije notarsko overjenega pooblastila pooblastiteljice …, na podlagi katerega je organ kupnino v višini 23. 152, 00€ nakazal pooblaščencu …. Prosilec je v svoji zahtevi navedel, da naj mu organ posreduje zahtevani dokument v črtani obliki.
Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-5/2011 z dne 8. 9. 2011, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ navedel, da je občina Metlika notarsko overjeno pooblastilo, s katerim je pooblastiteljica … pooblastila pooblaščenca … za sklenitev kupoprodajne pogodbe za njej lastne nepremičnine z občino Metlika, pridobila z namenom izvedbe nakupa zemljišča, potrebnega za izgradnjo čistilne naprave v Krajevni skupnosti Gradac, katere investitor je bila občina Metlika. V nadaljevanju izpodbijane odločbe je organ pojasnil definicijo informacije javnega značaja in navedel, da ZDIJZ določa izjeme, ki se ne štejejo kot informacija javnega značaja. Med te izjeme pa sodijo tudi podatki, ki so opredeljeni kot osebni podatki, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Po pregledu zahtevanega pooblastila je organ ugotovil, da pooblastilo pooblastiteljice vsebuje osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
Prosilec je dne 12. 9. 2011 zoper določbo št. 090-5/2011, z dne 8. 9. 2011 na organ naslovil pritožbo, v kateri je navedel, da naj mu organ zahtevano notarsko pooblastilo posreduje v črtani obliki, na način delnega dostopa. Prosilec je v pritožbi navedel, da je odločba organa neutemeljena, saj zahtevanega dokumenta ni prejel v obliki delnega dostopa. Prosilec je v pritožbi pojasnil, da od organa zahteva, da mu le-ta dostavi fotokopijo notarsko overjenega pooblastila pooblastiteljice …, na podlagi katerega je organ kupnino v višini 23. 152, 00€ nakazal pooblaščencu …, v obliki delnega dostopa, z izbrisom osebnih podatkov pooblastiteljice in pooblaščenca, kot so EMŠO, davčna številka ter ostali osebni podatki, kot to določa ZDIJZ, saj gre v konkretnem primeru za porabo javnih sredstev, kjer je občina Metlika kot investitor porabila javna sredstva regionalnega razvojnega programa in nepovratna sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Pooblaščenec je dne 14. 9. 2011 prejel dopis organa št. 090-5/2011-4, z dne 13. 9. 2011, s katerim je Pooblaščencu na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Po pregledu odstopljene pritožbe je Pooblaščenec ugotovil, da ne razpolaga z vsemi informacijami, ki jih potrebuje pri odločanju o pritožbi. Pooblaščenec se mora namreč pri odločanju seznaniti tudi z informacijami in dokumenti, ki jih je prosilec zahteval, kajti le na takšen način lahko presodi, ali te informacije predstavljajo informacije javnega značaja oz. pred javnostjo zavarovane informacije. Na podlagi navedenega ter na podlagi 10. člena ZInfP je Pooblaščenec, z dopisom št. 090-179/2011/2, z dne 14. 9. 2011, organ pozval za dostavo dokumentov v zadevi reševanja pritožbe na podlagi ZInfP oz. za dostavo notarsko overjenega pooblastila, s katerim je pooblastiteljica … pooblastila pooblaščenca … za sklenitev kupoprodajne pogodbe.
Pooblaščenec je dne 19. 9. 2011 s strani prosilca prejel dopis, v katerem je Pooblaščenca opozoril, da je od organa zahteval pridobitev fotokopije notarsko overjenega pooblastila pooblastiteljice …, na podlagi katerega je organ kupnino v višini 23. 152, 00€ nakazal pooblaščencu …, in sicer v obliki delnega dostopa, z izbrisom osebnih podatkov. Prosilec je v svojem dopisu navedel, da ni zahteval pooblastila, ki ga je Pooblaščenec navedel v svojem dopisu št. 090-179/2011/2, z dne 14. 9. 2011. Istega dne je Pooblaščenec prejel tudi dopis organa, s katerim je Pooblaščencu posredoval fotokopijo notarsko overjenega pooblastila, s katerim je pooblastiteljica … pooblastila pooblaščenca … za sklenitev kupoprodajne pogodbe. Pooblaščenec je z namenom razjasnitve dejanskega stanja na organ dne 19. 9. 2011 ponovno naslovil dopis št. 090-179/2011/5, s katerim je organ ponovno pozval, da mu posreduje notarsko overjeno pooblastilo pooblastiteljice …, na podlagi katerega je bila pooblaščencu …nakazana kupnina v višini 23. 152, 00€. Organ je na podlagi ponovnega poziva Pooblaščenca odgovoril z dopisom št. 090-5/2011-10, z dne 21. 9. 2011, v katerem je pojasnil, da je Pooblaščencu zahtevano pooblastilo, ki je predmet zahteve prosilca že posredoval dne 16. 9. 2011. Organ je pojasnil, da posredovano pooblastilo vključuje pooblastilo za sklenitev kupoprodajne pogodbe, kot tudi pooblastilo, na podlagi katerega je bila pooblaščencu nakazana kupnina. Na podlagi prejetega dopisa organa je Pooblaščenec ugotovil, da je že na podlagi prvega poziva za dostavo zahtevanega dokumenta razpolagal z dokumentom, ki je predmet zahteve prosilca z dne 6. 9. 2011.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Kot izhaja iz vložene pritožbe, se prosilec pritožuje zoper odločbo organa št. 090-5/2011, z dne 8. 9. 2011, s katero je organ odločil o zahtevi prosilca z dne 6. 9. 2011 in mu dostop do informacij javnega značaja zavrnil. Pooblaščenec ugotavlja, da je predmet njegove presoje v pritožbenem postopku dostopa do informacij javnega značaja notarsko overjeno pooblastilo pooblastiteljice …, na podlagi katerega je organ kupnino v višini 23. 152, 00€ nakazal pooblaščencu ….
1. Pojem informacije javnega značaja
Ustavna pravica dostopa do informacij javnega značaja je opredeljena v drugem odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Ustava RS). Konkretizacijo te pravice predstavlja ZDIJZ, v katerem je urejen postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (1. člen ZDIJZ).
ZDIJZ posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, in sicer ne le v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v delu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V prvem in drugem odstavku 5. člen ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Če organ zahtevo za dostop delno ali v celoti zavrne, mora o zahtevi prosilca odločiti z odločbo na podlagi drugega odstavka 22. člena ZDIJZ. Pooblaščenec poudarja, da organ zahtevo zavrne tudi v primeru, če zahtevana informacija ne obstaja oziroma če organ z zahtevano informacijo ne razpolaga.
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa. Pomembno torej je, da je informacija povezana z uradnim delom organa in jo je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).
Organ je, kot organ lokalne samouprave, ustanovljen na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/1993 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZLS). Kot določa 2. člen ZLS, je občina temeljna lokalna samoupravna skupnost, ki v okviru ustave in zakonov samostojno ureja in opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene z zakoni. Iz navedenega nedvomno izhaja, da občina kot organ lokalne samouprave nedvomno sodi v krog zavezancev za posredovanje informacij javnega značaja. Pooblaščenec ugotavlja, da se zahtevani dokument nanaša na plačilo kupnine organa za zemljišče za izgradnjo čistilne naprave kar posledično pomeni, da zahtevani dokument sodi v delovno področje organa, katerega je organ bodisi izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. V obravnavanem primeru prav tako ni sporno, da organ z zahtevanim dokumentom razpolaga, saj ga je na podlagi poziva posredoval Pooblaščencu.
2. Pooblastilo za sklenitev kupoprodajne pogodbe oz. pooblastilo za nakazilo kupnine
Pooblaščenec ugotavlja, da je prosilec v svoji zahtevi, z dne 6. 9. 2011 od organa zahteval posredovanje fotokopije notarsko overjenega pooblastila pooblastiteljice …, na podlagi katerega je organ kupnino v višini 23. 152, 00€ nakazal pooblaščencu …. Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo, v obrazložitvi katere je navedel, da je občina Metlika notarsko overjeno pooblastilo, s katerim je pooblastiteljica … pooblastila pooblaščenca … za sklenitev kupoprodajne pogodbe za njej lastne nepremičnine z občino Metlika, pridobila z namenom izvedbe nakupa zemljišča, potrebnega za izgradnjo čistilne naprave v Krajevni skupnosti Gradac, katere investitor je bila občina Metlika.
Pooblaščenec je dne 14. 9. 2011 in 19. 9. 2011 z dopisom pozval organ, da mu posreduje notarsko overjeno pooblastilo pooblastiteljice …, na podlagi katerega je organ kupnino v višini 23. 152, 00€ nakazal pooblaščencu … oz. notarsko overjeno pooblastilo, s katerim je pooblastiteljica … pooblastila pooblaščenca … za sklenitev kupoprodajne pogodbe. Organ je na poziv Pooblaščenca odgovoril z dopisom, v katerem je pojasnil, da gre v konkretnem primeru za en dokument, saj zahtevano notarsko overjeno pooblastilo vsebuje pooblastilo tako za sklenitev kupoprodajne pogodbe, kot tudi pooblastilo za nakazilo kupnine. Iz navedb organa je tako mogoče ugotoviti, da je le-ta odločil o dokumentu, ki ga je zahteval prosilec.
Iz 4. točke 43. člena Zakona o notariatu (Uradni list RS, št. 2/2007-UPB3, 33/2007-ZSReg-B, 45/2008; v nadaljevanju ZN) izhaja, da notarski zapis med drugim vsebuje tudi vsebino pravnega posla, navedbo pooblastil ali prilog. Iz navedene določbe je mogoče ugotoviti, da se z enim notarskim zapisom lahko pooblasti posameznika za opravljanje enega ali več dejanj v postopku. Notarski zapis oz. s pooblastilo lahko predstavlja del celovitega pravnega posla ali več pravnih poslov med strankami, ki zasledujejo enak poslovni namen ali pravni posel.
Po pregledu vsebine notarsko overjenega pooblastila, ki ga je zahteval prosilec oz. po pregledu pooblastila za sklenitev kupoprodajne pogodbe, Pooblaščenec ugotavlja da gre za dokument, ki predstavlja pooblastilo za sklenitev kupoprodajne pogodbe, kot tudi pooblastilo za nakazilo prejete kupnine. Gre torej za en dokument, s katerim je pooblastiteljica pooblastila pooblaščenca za več dejanj v postopku. Pooblaščenec ugotavlja, da je organ z odločbo odločil o dokumentu, ki ga je zahteval prosilec.
3. Izjema po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ
Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli izmed izjem od prostega dostopa, ki so določene v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Navedeni odstavek ZDIJZ taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije.
Pooblaščenec je zato moral v pritožbenem postopku presoditi, ali gre za prosto dostopne informacije ali pa je podana katera izmed izjem od prostega dostopa. Pooblaščenec je pri vpogledu v dokumente, ki so predmet zahteve prosilca, ugotovil, da le-ti vsebuje številne osebne podatke tako pooblaščenca, kot tudi pooblastiteljice.
Pooblaščenec je zato v pritožbenem postopku presojal, ali je v tem delu podana izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov in tako napoti na uporabo ZVOP-1.
Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. ZVOP-1 ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov.
Pooblaščenec je pri vpogledu v zahtevane dokumente ugotovil, da le-ti vsebujejo številne osebne podatke, ki se pojavljajo skozi celotno vsebino zahtevanega notarsko overjenega pooblastila. Gre namreč za dokument, ki je bil sestavljen v postopku izgradnje čistilne naprave v Krajevni skupnosti Gradac.
Pooblaščenec ugotavlja, da je predmet zahteve prosilca notarsko overjeno pooblastilo. Po določbah 43. člena ZN, notarski zapis vsebuje:
1. priimek in ime notarja, navedbo, da nastopa kot notar, in njegov sedež;
2. priimek in ime, rojstne podatke in prebivališče udeležencev pravnega posla, njihovih pooblaščencev, zapisnih prič in tolmačev; če so udeleženci pravnega posla pravne osebe, pa njihovo ime in sedež ter ime in priimek predstavnika ali pooblaščenca;
3. navedbo o načinu ugotovitve istovetnosti oseb iz prejšnje točke;
4. vsebino pravnega posla, navedbo pooblastil ali prilog;
5. navedbo, da je notar udeležencem notarski zapis prebral in da so udeleženci notarski zapis odobrili;
6. datum, uro in kraj sestave notarskega zapisa;
7. podpise oseb, navedenih v 1. in 2. točki, ter pečat ali žig notarja, ki je sestavil notarski zapis.
Po pregledu zahtevanega dokumenta Pooblaščenec ugotavlja, da notarsko overjeno pooblastilo vsebuje osebno ime, datum rojstva, EMŠO in naslov prebivališča pooblastiteljice in pooblaščenca. Pooblastilo prav tako vsebuje podatke o pravnem poslu in obsegu le-tega, podatke o pravicah in dolžnostih pooblaščenca, podatke o nepremičninah, vrsto vrednostnega papirja pooblastiteljice in navedbo banke, ki je vrednostni papir izdala, navedbo načina ugotovitve istovetnosti pooblastiteljice in pooblaščenca ter navedbo številke osebnega dokumenta pooblastiteljice. Zahtevano notarsko pooblastilo vsebuje vse sestavine notarskega zapisa, ki so naštete v 43. členu ZN.
Na podlagi navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevani dokument vsebuje varovane osebne podatke, ki predstavljajo izjemo po 3. točki 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.
Pooblaščenec pojasnjuje, da je po uradni dolžnosti preizkusil, ali obstajajo tudi druge izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ ter ugotovil, da slednje ne obstajajo.
4. Institut delnega dostopa in pomen zaupnosti po določilu 7. člena ZDIJZ
Glede na ugotovljen obstoj varovanih osebnih podatkov, ki so vsebovani v zahtevanem dokumentu, je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilcu omogočiti delni dostop do zahtevanega dokumenta.
Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. Delni dostop pomeni, da če se v istem dokumentu nahajajo informacije, ki jih javnosti ni dopustno razkriti, ter informacije, ki so javnosti dostopne, se morajo ti deli iz dokumenta ustrezno izločiti (izbrisati, pobarvati, prekriti, ipd.), v preostalem delu pa se mora dokument razkriti. Vendar ZDIJZ kot pogoj določa, da so organi dolžni slediti delnemu dostopu le, če je mogoče zaupne informacije iz dokumenta izročiti na način, da to ne bi ogrozilo njegove zaupnosti.
V konkretnem primeru je bistvenega pomena predvsem drugi del določbe 7. člena ZDIJZ, po kateri se prosilca lahko seznani le z delom dokumenta, vendar samo, če to ne ogrozi njegove zaupnosti. Pooblaščenec je pri ogledu namreč ugotovil, da gre pri obravnavanih dokumentih za tolikšno vsebnost in koncentracijo varovanih osebnih podatkov, da bi bil delni dostop nemogoč in s tem neutemeljen. Določilo 7. člena ZDIJZ in 16. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005, 119/2007, v nadaljevanju Uredba) natančneje opredeljujeta tehnične vidike delnega dostopa. Organ mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih Uredbe ne bi bilo izvedljivo. 16. člen Uredbe določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz zahtevanih dokumentov ni mogoče izločiti, če bi bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek).
Implementacija delnega dostopa ne predstavlja samo tehničnih težav ločevanja dostopnih od zavarovanih podatkov, temveč tudi vprašanje smiselnosti delnega dostopa. Že Sodišče Evropskih skupnosti je odločilo, da delnega dostopa ni potrebno odobriti takrat, ko bi ta bil brez smisla, ker bi bilo dostopni dokumenti brez posebne vrednosti za prosilca (primer OLLI Mattila v. Komisija in Svet EU, št. T-204/99, z dne 12. 7. 2011, ECR II-226).
Delni dostop je torej treba omogočiti vedno, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. Pomembna sta torej tehnični in vsebinski vidik. Pooblaščenec je v konkretnem primeru z vpogledom v notarsko overjeno pooblastilo ugotovil, da bi delni dostop do zahtevanih dokumentov ogrozil zaupnost varovanih informacij, zato v konkretnem primeru ni možen. Poleg tega je Pooblaščenec ocenil, da bi zahtevani dokument ob uporabi instituta delnega dostopa popolnoma izgubil svojo vrednost zato za prosilca ne bi bil več smiseln. V kolikor bi z uporabo instituta delnega dostopa prikrili vse zgoraj naštete podatke, ki jih vsebuje zahtevani dokument, bi prosilec razpolagal zgolj z neizpolnjenim »obrazcem«, kar pa prosilcu ne bi prineslo nobene smiselnosti in dodane vrednosti, zaradi katere je vložil zahtevo za pridobitev notarsko overjenega pooblastila.
Pooblaščenec še poudarja, da dejstvo, da gre za osebne podatke pooblastiteljice in pooblaščenca, ki jih prosilec pozna, v postopku dostopa do informacij javnega značaja ni pravno relevantno. V postopku po ZDIJZ se namreč odloča, ne glede na to kdo je prosilec, ali dokument kot tak predstavlja informacijo javnega značaja za vse, ne samo za prosilca.
Pooblaščenec ugotavlja, da delnega dostopa ni mogoče izvesti na način, da se izločijo zaupni podatki iz zahtevanega dokumenta, saj bi bilo mogoče izločene podatke razbrati iz drugih informacij, vsebovanih v dokumentu poleg tega bi pa zahtevani dokument ob uporabi instituta delnega dostopa popolnoma izgubil svojo vrednost in smiselnost, saj bi pooblastilo predstavljalo zgolj neizpolnjen »obrazec«, brez posebne vrednosti za prosilca.
Na podlagi navedenega je Pooblaščenec pritožbo prosilca zavrnil.
5. Zaključek
Po preučitvi celotne zadeve Pooblaščenec zaključuje, da dokument, ki ga zahteva prosilec, predstavlja izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja v skladu s 3. točko 1. odst. 6. člena ZDIJZ in podatkov, vsebovanih v tem dokumentu ni mogoče izločiti na način, da ne bi to ogrozilo njihovo zaupnost. Hkrati pa je Pooblaščenec ocenil tudi, da bi zahtevani dokument ob uporabi instituta delnega dostopa prosilcu predstavljal zgolj »obrazec«, kar pa prosilcu ne bi prineslo nobene smiselnosti in dodane vrednosti, zaradi katere je vložil zahtevo za pridobitev notarsko overjenega pooblastila.
Pooblaščenec je ugotovil, da je bil postopek pred izdajo odločbe pravilen, izrek izpodbijane odločbe zakonit, vendar obrazložen z napačnimi razlogi, pritožba prosilca pa neutemeljena, zato jo je na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami), oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko pošlje priporočeno po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Nina Komočar, dipl.upr.ved.,
Raziskovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka