Ambrož Nina, novinarka ČZP Večer - Mestna občina Maribor
+ -Številka: 090-178/2011/7
Kategorije: Mediji, Osebni podatek, Javni uslužbenci in funkcionarji
POVZETEK
Prosilka je od organa zahtevala poimenski seznam prejemnikov brezplačnih občinskih parkirnih dovolilnic za parkiranje. Organ je zahtevo prosilke zavnil z obrazložitvijo, da gre za varovane osebne podatke zaposlenih. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku zahtevi prosilke ugodil, saj je ugotovil, da so zahtevani podatki povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnim razmerjem javnega uslužbenca, prav tako pa javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova, napredovanja na delovnem mestu.
ODLOČBA
Številka: 090-178/2011/7
Datum: 19. 10. 2011
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po namestnici pooblaščenke Kristina Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/48 z dne 17. 8. 2009, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP), 9. in 10. odstavka 45. člena Zakona o medijih (Ur. l. RS, št. 110/06-UPB1, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZMed), 3. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 - UPB2, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - UPB2, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Nine Ambrož, novinarke dnevnika Večer d.d, Ulica slovenske osamosvojitve 2, 2000 Maribor (v nadaljevanju prosilka), zoper zavrnilni odgovor Mestne občine Maribor, Ulica heroja Staneta 1, 2000 Maribor (v nadaljevanju organ) št. 09100-1/2011 z dne 25. 8. 2011, v zadevi odobritve dostopa do informacij za medije naslednjo
O D L O Č B O:
1. Zavrnilni odgovor organa št. 09100-1/2011 z dne 25. 8. 2011 se odpravi. Organ je dolžan prosilki v roku 10 (deset) dni od prejema te odločbe posredovati poimenski seznam prejemnikov brezplačnih občinskih dovolilnic za parkiranje, tako na asfaltnem kot na gramoznem delu, pri čemer je v dokumentu dolžan prikriti naslednje podatke:
- številko parkirišča, številko dovolilnice in registrsko številko vozila javnega uslužbenca in gostinskega podjetja
-ime in priimek, številko parkirišča, številko dovolilnice in registrsko številko vozila oseb, zaposlenih pri varnostni službi.
2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilka je dne 8. 8. 2011 na organ naslovila zahtevo po Zmed, v kateri je zahtevala odgovore na sledeča vprašanja:
1. Kateri so kriteriji za dodelitev dovolilnic, kako se razlikujejo od "običajnih"?
2. Kdaj so bile izdane in za kakšno časovno obdobje? (Kdaj predvidoma bi lahko investicija v gradnjo prizidka ponovno oživela?)
3. Koliko dovolilnic je trenutno podeljenih, koliko jih je bilo pred pol leta in koliko pred enim letom? Ali število upada ali narašča?
4. Kdo so prejemniki dovolilnic in na osnovi česa so jih dobili?
5. Koliko stanovalcev in koliko ter kateri organi so zaprosili za dovolilnice? Koliko od teh stanovalcev in koliko organov natančno je prejelo dovolilnice?
6. Kaj natančno je mišljeno z organi?
7. Kako to, da je za dovolilnice zaprosil prav gospod …? Ali je morebiti zaradi poznanstva z županom Kanglerjem bil prednostno informiran in prednostno obravnavan?
8. Ali bi ne bilo bolj primerno, da bi se parkirišča ponudilo javno?
9. Koliko občinskih uradnikov ali oseb, ki so lastniško ali upravljavsko povezane z MOM, parkira na začasnem parkirišču? Kako imajo ti posamezniki sicer urejeno parkiranje?
Organ je novinarki dne 12. 8. 2011 v dopisu pojasnil, da so dovolilnice za parkiranje na občinskem dvorišču za vse uporabnike enake (barva, registrska številka, območje parkiranja) in so interne narave. Dovolilnice za parkiranje na gramozu je organ med svoje zaposlene razdelili na podlagi njihovih vlog, po kriteriju: oddaljenost od službe, bolezensko stanje, starost, starševstvo. Dovolilnice so se začele izdajati v lanskem letu (2010), časovno obdobje pa ni opredeljeno, saj je le-to odvisno od začetka investicije. Izdanih je bilo 119 dovolilnic za parkiranje na gramozu. Število vlog narašča, vendar je parkirišče polno, zato novih dovolilnic ne izdajajo. Dovolilnice so izdane na registrske številke vozil, ne pa na imena in priimke. Glede na vloge organov in na razpoložljivo število parkirnih mest je organ le-te v določenem odstotku razdelili med ostale organe (Upravna enota, Inšpektorat RS, Geodetska uprava RS, PU Maribor). Nihče od stanovalcev ni dobil dovolilnice.
Parkirišča na gramozu niso ponudili javno, saj ne gre za javno površino. Da ponudijo možnost parkiranja, je bila dobra volja organa, ob tem pa je bilo vsem uporabnikom povedano, da je to zgolj začasna možnost, ki je vezana na začetek izgradnje, saj delodajalec ni dolžan zagotoviti parkirnih mest svojim zaposlenim. Eno parkirno mesto je dodeljeno javnemu medobčinskemu stanovanjskemu skladu Maribor.
Prosilka je nato dne 17. 8. 2011 na organ ponovno naslovila zahtevo za posredovanje seznama podeljenih dovolilnic za brezplačno parkiranje na občinskih parkiriščih. Zastavlja sledeča vprašanja:
1. Prosim, če pošljete ločena poimenska seznama dovolilnic za asfaltirano in za gramozno parkirišče.
2. Hkrati novinarko zanima, kakšna so merila za parkiranje na asfaltiranem parkirišču oziroma, na osnovi česa je nekdo upravičen do te ugodnosti? Za kakšno obdobje veljajo dovolilnice? Ali držijo informacije, da tam parkirajo bivši podžupan, načelnik upravne enote, prijatelji občinskih uradnikov, ipd? Če da, prosim, pojasnite s kakšnim razlogom?
Dne 25. 8. 2011 je organ prosilki posredoval pojasnilo, da ne gre za občinsko parkirišče, ampak za dvorišče, ki ni javna površina, znotraj stavbe organa, s katerim lahko organ prosto razpolaga. Podatka, kateri posameznik je zaprosil in komu je bila izdana dovolilnica za dostop na dvorišče, pa organ zaradi varovanja osebnih podatkov ne želi razkriti. Organ dodatno pojasni, da so se dovolilnice začele izdajati v lanskem letu (2010), časovno obdobje pa ni opredeljeno. Do vstopa na asfaltirano dvorišče so bili upravičeni uslužbenci na podlagi funkcije (podžupani, direktorji uradov itd.), kar je bilo že urejeno vrsto let, tudi za časa županovanja bivših županov, vendar od 2010 z dovolilnicami. Tako je tudi dovoljen in urejen vstop na asfaltno dvorišče dostavnim vozilom za potrebe Mestne občine Maribor, Upravne enote Maribor in podjetja, ki opravlja gostinske usluge v kletnih prostorih Mestne občine Maribor.
Prosilka je dne 29. 8. 2011 vložila pritožbo zoper odgovor organa, in sicer v delu, ki se nanaša na posredovanje poimenskega seznama uporabnikov občinskih parkirnih dovolilnic. Odločitev organa, da gre za varovane osebne podatke, smatra za napačno. Pooblaščenca prosi za presojo, ali gre v konkretnem primeru res za varstvo osebnih podatkov, kot to trdi organ, ali je to javna informacija, do katere je javnost upravičena in jo je organ dolžan razkriti.
Pritožba je bila poslana neposredno Pooblaščencu kot pritožbenemu organu, zato jo je z dopisom št. 092-183/2011/2 z dne 31. 8. 2011 odstopil organu in ga pozval, naj kot organ prve stopnje opravi preizkus pritožbe in ravna v skladu z 245. členom ZUP.
Pooblaščenec je dne 13. 9. 2011 prejel s strani organa odstopljeno pritožbo.
Pooblaščenec je dne 14. 9. 2011 organ pozval, naj mu posreduje dokumentacijo, iz katere izhaja, kdo (ime in priimek) so prejemniki brezplačnih občinskih parkirnih dovolilnic, skupaj z oznako, ali gre za javne uslužbence oziroma za stanovalce.
Pooblaščenec je zahtevano dokumentacijo prejel dne 20. 9. 2011, ki pa ni bila popolna, saj ni vsebovala imen in priimkov prejemnikov omenjenih dovolilnic, ampak le številko dovolilnice, parkirnega mesta in registrsko številko vozila prejemnikov, kar pa ni bilo predmet zahteve prosilke. Popolno dokumentacijo, skupaj z dopisom organa, je nato Pooblaščenec prejel dne 26. 9. 2011. V spremnem dopisu organ še pojasnjuje, da so do parkiranja na dvorišču občine (asfaltni del) upravičeni uslužbenci na podlagi funkcije (podžupan, direktorji uradov, vodje služb itd.), kar je bilo urejeno že vrsto let, tudi za čas županovanja bivših županov, vendar od leta 2010 z dovolilnicami. Tako je tudi dovoljen in urejen vstop na ta del dvorišča dostavnim vozilom organa, Upravne enote Maribor in podjetju, ki opravlja gostinske usluge v kletnih prostorih organa. Zaradi porušitve objekta in zaradi predvidene izgradnje prizidka k stavbi organa, je tam nastala prazna površina, za katero so se odločili, da se začasno, do začetka izgradnje, lahko nameni parkiranju, v prvi vrsti zaposlenim pri organu (gramozni del). Organi in stanovalci, ki se nahajajo v kareju, ki meji na občinsko dvorišče, so organ zaprosili, če lahko parkirajo na omenjenem parkirišču. Glede na vlogo organov in na razpoložljivo število parkirnih mesti, so le-te v določenem odstotku razdelili med organe (Upravna enota, Inšpektorat RS, Geodetska uprava RS, PU Maribor). Nihče od stanovalcev ni dobil dovolilnice. Dovolilnice za parkiranje na gramozu je organ med svoje zaposlene razdelil na podlagi njihovih vlog, kriteriji so bili: oddaljenost od službe, bolezensko stanje, starost, starševstvo. Glede na to, da navedeno dvorišče (tako asfaltni kot gramozni del) ni del javne površine, se je organ določil, da predvsem za zagotovitev reda in transparentnosti izda interne dovolilnice za parkiranje, na katerih je navedena številka parkirnega mesta ter registrska številka vozila. Po pozivu sosednjih stanovalcev je organ za gramozni del dvorišča uredil poseben uvoz/izvoz, ki je zaprt z zapornico. Za odprtje te je organ kupil daljince, ki so jih plačali sami upravičenci do parkiranja na tem območju. V zvezi s predmetno zadevo organ še pojasnjuje, da novinarki poimenskega seznama ni predal zgolj zaradi varovanja osebnih podatkov tistih, ki na tem območju parkirajo. Nikakor namreč ne pristaja na to, da se v javnosti pojavijo imena lastnikov vozil. To bi po njihovem mnenju lahko pripeljalo do neljubih dogodkov, kot je poškodovanje vozil zaradi nezadovoljnih strank in drugih, ki bi tako osebno obračunavali z upravičenci. Zgodilo se je namreč že, da je bilo na tem parkirišču poškodovano vozilo, prav zaradi prej omenjenega. Organ prav tako ne želi, da se v javnosti skupaj pojavijo imena zaposlenih in registrske številke njihovih vozil, ki se lahko povežejo z znamko vozila, saj bi tako posredno lahko razkrili tudi njihovo premoženjsko stanje.
Organ je 14.10.2011 v telefonskem pogovoru še pojasnil, da so vse osebe s posredovanega seznama, razen zaposlenih v gostinskem podjetju in pri varnostni službi, javni uslužbenci.
Pritožba je utemeljena.
1. Razmerje med informacijami za medije in informacijami javnega značaja
Ker je prosilka zahtevala od organa odgovore na vprašanja kot medij, Pooblaščenec za lažje razumevanje na kratko povzema razmerje med informacijami za medije in informacijami javnega značaja ter pritožbeni postopek po ZMed.
Po določbi 45. člena ZMed imajo mediji poseben položaj pri pridobivanju informacij za medije. Bistveni element tega položaja je krajši rok za odločanje pri pridobivanju odgovorov na vprašanja. Takšen položaj je v skladu z opredelitvijo iz prvega odstavka 2. člena ZMed dan vsem medijem, med katere sodijo časopisi in revije, radijski in televizijski programi, elektronske publikacije, teletekst ter druge oblike dnevnega ali periodičnega objavljanja uredniško oblikovanih programskih vsebin s prenosom zapisa, glasu, zvoka ali slike, na način, ki je dostopen javnosti.
Po določbi 45. člena ZMed so informacije za medije informacije, ki jih organ na lastno pobudo posreduje medijem, in informacije organa, ki jih organ posreduje mediju kot odgovor na vprašanje, in so vezane na delovno področje organa. Informacije morajo biti resnične in celovite. Informacije za medije niso enake informacijam javnega značaja po ZDIJZ. Po definiciji informacije javnega značaja, kot je zapisana v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, je namreč informacija javnega značaja le informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Po primerjavi obeh opredelitev so informacije za medije širši pojem kot informacije javnega značaja, saj med prve sodi tudi priprava odgovorov na vprašanja in informacij, ki jih organ na lastno pobudo, torej brez postavitve posebnega vprašanja, posreduje medijem.
ZMed v četrtem odstavku 45. člena določa ravnanje organa, ki bo odgovor na določeno vprašanje zavrnil. V tem primeru mora organ po prejemu vprašanja pisno obvestiti medij o zavrnitvi ali delni zavrnitvi odgovora do konca naslednjega delovnega dne od prejema vprašanja. V nasprotnem primeru, torej če bo organ mediju na vprašanje odgovoril, mora odgovor poslati najkasneje v sedmih delovnih dnevih od prejema vprašanja v pisni obliki. Peti odstavek 45. člena ZMed dopušča zavrnitev odgovora na vprašanje samo v primeru, če so zahtevane informacije izvzete iz prostega dostopa po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. To pomeni, da se lahko organ pri zavrnitvi odgovora na vprašanje sklicuje zgolj na eno izmed enajstih izjem od prosto dostopnih informacij, ki jih določa ZDIJZ. Drugih zavrnilnih odgovorov ZMed ne omogoča.
Vsekakor je organ zavezan posredovati mediju pisno obvestilo o tem, da bo odgovor na vprašanje zavrnil. Sedmi odstavek 45. člena ZMed natančno določa minimalno vsebino tega obvestila, in sicer mora vsebovati ime medija, ki je vprašanje postavil, navedbo vprašanja ter odločitev o zavrnitvi ali delni zavrnitvi. Tudi odgovor na vprašanje mora po isti zakonski določbi vsebovati ime medija, ki je vprašanje postavil, navedbo vprašanja ter odgovor na vprašanje.
ZMed vzpostavlja fikcijo, da se zavrnilni odgovor iz četrtega in petega odstavka 45. člena štejeta kot zavrnilna odločba. To pomeni, da organu ni potrebno izdati zavrnilnega oziroma delno zavrnilnega odgovora v obliki odločbe z vsemi sestavinami, kot jih predvideva zakon, ki ureja splošni upravni postopek (uvod, naziv, izrek, obrazložitev, pouk o pravnem sredstvu, podpis uradne osebe in žig organa). Četudi je zavrnilni odgovor sestavljen v obliki navadnega dopisa, se po izrecni določbi zakona šteje kot zavrnilna odločba.
Pooblaščenec ugotavlja, da je organ prosilki delno posredoval odgovore na vprašanja, delno pa je posredovanje odgovorov zavrnil. Zoper zavrnilni odgovor, ki se nanaša na poimenski seznam prejemnikov brezplačnih občinskih dovolilnic, je prosilka dne 29. 8. 2011 vložila pritožbo in je predmet obravnave v tem pritožbenem postopku.
2. Pritožbeni postopek po Zmed
Glede vprašanja, ali je organ zavezanec za posredovanje informacij za medije, Pooblaščenec ugotavlja, da ni nobenega dvoma, da organ je zavezanec po 2. odstavku 45. člena Zmed. Navedeni člen pravi, da lahko mediji zahtevajo posredovanje informacij za medije od vseh organov, ki jih kot zavezance določa zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. Po 1. členu ZDIJZ so to državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Organ tako nedvomno je zavezan posredovati informacije za medije.
Za obravnavo konkretne zadeve je bistvenega pomena določba devetega odstavka 45. člena ZMed, po kateri je pritožba zoper zavrnilni odgovor oziroma zoper fiktivno zavrnilno odločbo, ki je lahko sestavljena zgolj v obliki dopisa, dovoljena le, če zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. Iz navedene določbe nedvoumno izhaja, da pritožba ni dovoljena v vseh primerih, ko je medij nezadovoljen s prejetim odgovorom, temveč le v primeru, ko odgovor na vprašanje izhaja iz določenega materializiranega, že ustvarjenega dokumenta in posledično zgolj takrat, ko so zahtevane informacije izvzete iz prostega dostopa po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. Omejitev pritožbe zgolj na pritožbene razloge, ki se nanašajo na izjeme od prosto dostopnih informacij in zgolj na primere, ko odgovor na vprašanje izhaja iz določenega dokumenta, je nujna glede na naravo pritožbenega postopka. V nasprotnem primeru bi se v pritožbenem postopku pred Pooblaščencem pojavil problem izoblikovanosti izreka odločbe in nemožnosti ugotovitve materialne resnice oziroma popolnega in pravilnega dejanskega stanja. Vprašanja se namreč ne nanašajo zgolj na situacije, ki so preverljive, dokazljive in ki izhajajo iz otipljivih dokumentov, temveč so lahko tudi predmet neotipljivega in nematerializiranega. Iz tega razloga zakon zoper zavrnilni odgovor na vprašanje, ki nima podlage v (materializiranem) dokumentu, prepoveduje možnost pritožbe, saj bi v tem primeru šlo za nemogoč preizkus subjektivnih ocen in razmišljanj. Iz tega razloga je določeno, da v primeru, ko vprašanje medija oziroma odgovor organa ne izhaja iz oprijemljivega, materializiranega dokumenta, pritožba ni dovoljena. To pomeni, da Pooblaščenec v pritožbenem postopku ne more odločati o (ne)pravilnosti posredovanih odgovorov ali o tem, kakšne odgovore bi organ moral posredovati, temveč lahko odloča le o dostopu do dokumentov oziroma informacij javnega značaja. Pritožbeni postopek po ZMed zato ne more voditi do pridobivanja odgovorov na vprašanja po 45. členu ZMed, temveč le do informacij javnega značaja v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ.
Na podlagi vsega navedenega je pritožbeni postopek po določbi 45. člena ZMed pred Pooblaščencem omejen, in sicer na naslednji zaporedni fazi:
1. na preizkus, ali odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in
2. na preizkus, ali je ta dokument prosto dostopen ali predmet izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
3. Ali so zahtevani dokumenti informacija javnega značaja?
Po definiciji iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ je informacija javnega značaja tista informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2.) organ mora z njo razpolagati;
3.) nahajati se mora v materializirani obliki.
Pri presoji, ali zahtevane informacije izhajajo iz dokumenta, ki že obstaja in organ z njim razpolaga, je Pooblaščenec ugotovil, da organ razpolaga s seznamom, ki vsebuje odgovor na vprašanje, ki ga je zastavila prosilka. Pooblaščenec je namreč prejel popoln seznam vseh oseb, ki so prejemniki brezplačnih občinskih parkirnih dovolilnic, skupaj s pojasnilom, da so vse osebe na seznamu, razen zaposlenih pri gostinskem podjetju in varnostni službi, javni uslužbenci. Organ s predmetnim dokumentom tudi razpolaga, saj ga je predložil Pooblaščencu, zato tudi ni nobenega dvoma, da se dokument nahaja v materializirani obliki. V konkretnem primeru so tako izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ. Pooblaščenec se je tako v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali gre za prosto dostopen dokument, ali pa je podana katera izmed zakonskih izjem, ko organ dostop do informacije javnega značaja zavrne.
4. Izjeme od prostega dostopa
Če zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj katere izmed izjem, ki jih določa ZDIJZ. Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ določeno izjemo. Ta taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije.
4.1. O varstvu osebnih podatkov
Organ se je v zavrnilnem odgovoru skliceval na varstvo osebnih podatkov, zato je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal obstoj te izjeme. 3. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ kot izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
Predmet pritožbe je bil poimenski seznam prejemnikov brezplačnih občinskih parkirnih dovolilnice, zato se Pooblaščenec v pritožbenem postopku ni opredeljeval do ostalih podatkov na seznamu, kot so številka parkirišča, dovolilnice in registrska številka vozila prejemnikov dovolilnic. Osredotočil se je le na imena in priimke prejemnikov omenjenih dovolilnic, saj je prosilka zahtevala le te podatke. Tako tudi niso utemeljeni ugovori organa, da bi posredovanje seznama imetnikov dovolilnic, skupaj z registrskimi številkami avtomobilov, lahko vodilo do poškodovanja vozil, saj, kot že pojasnjeno, prosilka registrskih številk sploh ni zahtevala.
ZDIJZ tako napoti na uporabo Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS št. 94/2007-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1), ki v 1. točki 1. odstavka 6. člena določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. ZVOP-1 ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. V javnem sektorju mora biti možnost privolitve določena z zakonom. Bistven element pojma osebnega podatka pa je določenost oziroma določljivost posameznika, na katerega se podatek nanaša.
Na tem mestu je treba osvetliti položaj javnih uslužbencev v razmerju do varstva osebnih podatkov, saj so zaposleni pri organu javni uslužbenci (1. in 2. odstavek 1. člena Zakona o javnih uslužbencih (Ur. l. RS, št. 63/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami, v nadaljevanju ZJU-UPB3).
Ena od najpomembnejših funkcij pravice do informacij javnega značaja je prav nadzorna funkcija, ki je izražena v 1. alineji 3. odstavka 6. člena ZDIJZ in določa, da se ne glede na določbo prvega odstavka (kjer je opredeljenih 11 izjem, zaradi katerih se dostop do informacije zavrne, tudi zaradi varstva osebnih podatkov), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka, ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.
To pomeni, da v primeru, ko gre za osebne podatke, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, med omejitvami ni osebnih podatkov in je torej ta določba ZDIJZ postavljena (med drugimi) nad izjemo po varstvu osebnih podatkov. Slovenska pravna ureditev se je s tem približala razvitim pravnim sistemom, ki že dlje časa razlikujejo med dvema elementoma: pričakovanjem zasebnosti in upravičenostjo pričakovanja. Sprejeto je stališče, da konkretni javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova, napredovanja na delovnem mestu. Slednji podatki namreč izkazuje tako ustrezno kvalifikacijo javnega uslužbenca, ki zaseda določeno delovno mesto, prav tako pa so potrebni tudi pri ugotavljanju ali je poraba javnih sredstev v obliki plače, ki jo prejme javni uslužbenec, zakonita. Takšni podatki torej, po odločitvi zakonodajalca, v celoti sodijo med prosto dostopne informacije javnega značaja, in se ni mogoče sklicevati na varstvo osebnih podatkov. Na ta način funkcija nadzora omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti, nadzor nad porabo proračunskega denarja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Ta pravica omogoča splošni nadzor javnosti nad delom uprave in s tem pospešuje zavedanje njene odgovornosti. Javnost namreč lahko preveri pravilnost njenih odločitev ter spoštovanje pravnih in drugih pravil. Slednje omogoča nadzor in preprečuje zlorabe. Zaradi tega je delo javnega sektorja bolj učinkovito (razlog nadzora in učinkovitejšega delovanja).
Pooblaščenec pa bi ob tem poudaril oziroma opozoril, da je v javnem sektorju osebna privolitev za obdelavo osebnih podatkov v skladu z 9. členom ZVOP-1 dovoljena le, če tako določa zakon. Pooblaščencu ni znana zakonska podlaga, ki bi organu v obravnavanem primeru dovoljevala obdelavo v dokumentu navedenih osebnih podatkov na podlagi osebne privolitve. Organ zato tudi v primeru, če bi pridobil pisne izjave posameznikov, da se strinjajo z obdelavo njihovih osebnih podatkov, ki so predmet zahteve prosilke, njihovih osebnih podatkov zgolj na podlagi tega, ne bi smel obdelovati oziroma posredovati v javnost. Zakonsko podlago za posredovanje v javnost (posredovanje v javnost je ena od oblik obdelave osebnih podatkov v skladu z opredelitvijo pojma obdelava po 3. tč. 6. čl. ZVOP-1) pa kot rečeno predstavlja ZDIJZ, v 1. alineji 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, kjer dovoljuje dostop do osebnih podatkov, če so podani v zakonu določeni razlogi. V obravnavanem primeru je podan v zakonu določen razlog, da gre za osebne podatke, ki so povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca.
Pooblaščenec je torej v pritožbenem postopku moral ugotoviti, ali so podatki, do katerih je organ prosilki zavrnil dostop, povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnim razmerjem javnega uslužbenca.
Po oceni Pooblaščenca so podatki, do katerih je organ prosilki zavrnil dostop, nedvomno povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca. Iz navedb organa namreč izhaja, da je upravičenost do brezplačne dovolilnice za parkiranje povezana z vprašanjem, ali je oseba zaposlena pri organu oz. pri drugem organu javne uprave, saj ostale osebe do teh dovolilnic niso imele dostopa. Tako tudi organ sam med drugim pojasnjuje, da ne gre za javno parkirišče, ampak za interno začasno parkirišče, ki je praviloma namenjeno samo zaposlenim. Povedano drugače, pravica do brezplačne dovolilnice za parkiranje v konkretnem primeru nedvomno izvira iz delovnega razmerja javnega uslužbenca.
Organ v dopisu z dne 26.9.2011 izraža zaskrbljenost, da bi razkritje osebnih podatkov javnih uslužbencev lahko privedlo do neljubih dogodkov, kot je uničevanje vozil, hkrati pa bi se lahko razkrilo premoženjsko stanje posameznika. Pooblaščenec glede tega ponovno pojasnjuje, da samo razkritje imena in priimka prejemnika parkirne dovolilnice, brez registrske številke vozila in številke parkirnega mesta, ne omogoča določljivosti lastnika vozila, niti ne določljivosti premoženjskega stanja posameznika.
Na seznamu prejemnikov brezplačnih občinskih parkirnih dovolilnic, se nahajajo tudi osebni podatki oseb, ki so zaposlene pri varnostni službi in pri organu opravljajo varovanje, ter podatki podjetja, ki v kletnih prostorih organa opravlja gostinske usluge. Glede na zgornje opredelitve ZVOP-1 izhaja, da so osebe zaposlene pri varnostni službi upravičene do prikritja teh podatkov na seznamu, ker ne gre za javne uslužbence, medtem ko gostinsko podjetje te pravice nima, saj po ZVOP-1 varstvo osebnih podatkov uživajo le posamezniki in ne poslovni subjekti.
4. Zaključek
Po preučitvi celotne zadeve je Pooblaščenec ugotovil, da je organ napačno ugotovil dejansko stanje, zato je njegov odgovor št. 09100-1/2011 z dne 25. 8. 2011, na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP odpravil in sam rešil zadevo. V postopku je Pooblaščenec namreč ugotovil, da zahtevani dokumenti predstavljajo prosto dostopne informacije, zato je odločil, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Tanja Peršin, dipl.upr.ved.,
Raziskovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,
namestnica pooblaščenke