Prosilec - Ministrstvo za pravosodje
+ -Številka: 090-176/2011/4
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK
Prosilec je zahteval seznam nepremičnin, ki so jih dobili vrnjene upravičenci po Zakonu o denacionalizaciji in kdaj. Organ je prosilcu posredoval zahtevani seznam, vendar v njem ni navedel parcelnih številk nepremičnin. Prosilec je v pritožbi zahteval tudi parcelne številke. Pooblaščenec je pritožbo prosilca zavrnil, ker organ z zahtevanim dokumentom ni razpolagal. Organ mora namreč ob vsaki zahtevi naročiti izdelavo dokumenta pri zunanjem izvajalcu in zanj tudi plačati. Tega pa organ v skladu z ZDIJZ ni dolžan storiti. Pooblaščenec zato organu ni mogel naložiti naj ponovno naroči izdelavo dokumenta, tokrat s parcelnimi številkami.
ODLOČBA
Številka: 090-176/2011/4
Datum: 21. 09. 2011
Informacijski pooblaščenec po namestnici pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/48 z dne 17. 8. 2009, (v nadaljevanju Pooblaščenec), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07 – ZUP-E, 65/08 – ZUP-F; 8/10 – ZUP-G, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………………… (v nadaljevanju prosilec), z dne 19. 7. 2011, zoper odločbo Ministrstvo za pravosodje, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 090-176/2011/2 z dne 22. 07. 2011, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 10. 6. 2011 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahteval posredovanje elektronskega izpisa podatkov, kater nepremičnine (šifra katastrske občine, parcelna številka, vrsta nepremičnine, velikost) so dobili vrnjene (v last in posest) upravičenci po Zakonu o denacionalizaciji in kdaj. Dne 27. 06. 2011 je vlogo dopolnil tako, da je prosil za elektronsko pridobitev vseh podatkov iz programa DE-2 (evidence), ki jih zakon dovoljuje.
Dne 22. 07. 2011 je organ izdal odločbo št. 490-11/2011, v kateri je zahtevi prosilca delno ugodil.
Prosilec se je dne 12. 8. 2011 na navedeno odločbo pritožil in navedel, da želi tudi parcelne številke nepremičnin, katerih podatke mu je posredoval organ.
Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje Pooblaščencu, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom, št. 490-11/2011/49 z dne 5. 9. 2011.
Pooblaščenec je dne 22. 9. 2011 organ pozval za dodatna pojasnila in zahteval predložitev dokumentov, ki jih je zahteval prosilec.
Dne 22. 9. 2011 je organ odgovoril na poziv Pooblaščenca.
Pritožba ni utemeljena.
1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Prosilec se je v svoji pritožbi pritožil le glede zahteve po elektronskem izpisu podatkov, katere nepremičnine so bile vrnjene denacionalizacijskim upravičencem, in sicer je zahteval razkritje parcelnih številk teh nepremičnin. Zato je Pooblaščenec presojal utemeljenost navedb prosilca le v delu, ki se nanaša na zahtevo po navedenem dokumentu.
Pooblaščenec je tako v nadaljevanju presojal, ali zahtevani dokument predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja v skladu s 4. členom ZDIJZ.
2. Pojem informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj v prvem odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ ima nedvomno močan vpliv na delovanje javnega sektorja, in sicer ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja, torej tudi vseh ministrstev kot organov državne uprave. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
Pojem informacije javnega značaja je opredeljen v 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2.) organ mora z njo razpolagati,
3.) nahajati se mora v materializirani obliki.
Glede pogoja iz prve točke Pooblaščenec pojasnjuje, da je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).
Pooblaščenec ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ in da zahtevane informacije spadajo v njegovo delovno področje. Evidenca DE-2 je program, ki združuje spise, v katerih so se vodili oziroma se vodijo postopki po Zakonu o denacionalizaciji (Ur. l. RS, št. 27/1991 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDen). Glede na določbe ZDen so sicer evidenco o vloženih zahtevah, o izdanih odločbah in o izvršitvi odločb dolžni voditi organi prve stopnje, med katere organ ne spada (glej 54. členu ZDen). Zbirno evidenco o navedenih zadevah vodijo republiški upravni organi, pristojni za področja, na katerih se izvaja ta zakon. Glede na navedeno, torej organ sicer ne upravlja z evidenco DE-2. Vendar pa organ, kot tudi sam navaja v izpodbijani odločbi, v skladu s smernicami, začrtanimi v sklepih Vlade RS z dne 24. 10. 2002 in 23. 1. 2003 že vse od septembra 2002 vsake tri mesece spremlja realizacijo načrtovanega zaključka procesa denacionalizacije. Poleg tega zbira in pripravlja tudi statistične podatke o reševanju denacionalizacijskih zadev pri okrajnih sodiščih, ki izvirajo iz 5. člena ZDen. Posledično organ za namene izdelave navedenih poročil in statističnih podatkov obdeluje podatke iz evidence DE-2. Zato ni dvoma, da zahtevani dokument sodi v njegovo delovno področje.
V obravnavani zadevi je tako ključno vprašanje, ali organ z dokumentom razpolaga v materializirani obliki. Kot izhaja iz opredelitve informacije javnega značaja, je namreč s pojmom informacija javnega značaja mišljena le informacija, ki že obstaja v materializirani obliki in s katero organ že razpolaga, ni pa organ po določbah ZDIJZ dolžan informacije pridobiti za potrebe prosilca, če z njo še ne razpolaga.
V posredovanih dodatnih pojasnilih z dne 22. 09. 2011 je organ Pooblaščencu pojasnil, da ne razpolaga z elektronskim izpisom podatkov iz programa DE2 (evidence) v zvezi z nepremičninami, ki so bile vrnjene denacionalizacijskim upravičencem. Kot že navedeno, organ sicer ima že zakonsko določeno možnost obdelovati podatke iz evidence DE-2. Vendar pa dejansko sam ne upravlja z navedeno evidenco oz. ne dostopa neposredno do podatkov, temveč je obdelovanje podatkov iz navedene evidence in izdelavo ustreznih poročil prepustil zunanjemu izvajalcu, podjetju ISA.IT, ki organu dvomesečno posreduje statistična poročila o stanju denacionalizacijskih zahtevkov v evidenci DE2. Redna dvomesečna statistična poročila, s katerimi organ razpolaga, vsebujejo podatke o številu vloženih zahtev, številu izdanih odločb, številu pravnomočnih odločb in številu zaključenih zadev, na način, da so ti podatki razvidni po posamezni vrsti premoženja (torej kmetijska zemljišča, stavbna zemljišča, stavbe ipd.) in njegovi velikosti ter vrednosti. Te podatke je organ prosilcu tudi posredoval.
Organ dejansko ni razpolagal z dokumentom, ki ga je prosilec zahteval, temveč je zaprosil podjetje ISA.IT, da pripravi dokument s podatki, kot jih je zahteval prosilec, vendar brez podatka o parcelni številki. Za pripravo tega dokumenta je moral organ podjetju plačati stroške priprave takega dokumenta.
Glede na to, da organ nima neposrednega dostopa do evidence DE-2, tudi ne razpolaga z elektronskim izpisom podatkov, katere nepremičnine so bile vrnjene denacionalizacijskim upravičencem iz programa DE-2 (evidence). Posledično organ tudi ne razpolaga z dokumentom, ki bi vseboval podatek o parcelnih številkah vrnjenih nepremičnin v postopku denacionalizacije, in bi moral za pripravo takega dokumenta zaprositi zunanjega izvajalca, ki vodi to evidenco (podjetje ISA.IT). Organ bi moral podjetju izplačati tudi stroške opravljene storitve, pri čemer je osnova za izračun stroškov cena ure, ki v mesecu septembru 2011 znaša 70,96 EUR. V ceno ni vključen DDV.
Pooblaščenec na tem mestu opozarja, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen k prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Pooblaščenec je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato Pooblaščenec, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, ki ne obstaja v materializirani obliki. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca.
Ob upoštevanju vsega navedenega je Pooblaščenec ugotovil, da dokument, ki ga zahteva prosilec, pri organu ne obstaja v materializirani obliki, in bi ga moral organ šele pridobiti, česar pa ni dolžan storiti. Pooblaščenec je tako ugotovil, da pritožba prosilca ni utemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP kot neutemeljeno zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Maja Lubarda,
svetovalka pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.
namestnica pooblaščenke