Prosilec - AUKN, Agencija za upravljanje kapitalskih naložb
+ -Številka: 090-175/2011/6
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK
Pooblaščenec je zavrnil pritožbo prosilca, ki je od organa zahteval več dokumentov v zvezi z razpisom za generalnega direktorja družbe DRI, ki je bil objavljen dne 28. 4. 2011. Tekom postopka je bilo ugotovljeno, da se je glavnina postopka javnega natečaja vodila pri družbi DRI upravljanje investicij, Družba za razvoj infrastrukture d.o.o., zato organ z dokumenti, ki jih prosilec zahteva, ne razpolaga. Zaradi navedenega je bilo potrebno pritožbo prosilca zavrniti.
ODLOČBA
Številka: 090-175/2011/6
Datum: 10. 10. 2011
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) zoper odločbo Agencije za upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije, Dunajska cesta 160, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 4-0027/2011-1293 z dne 5. 8. 2011, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilec je dne 31. 5. 2011 na družbo DRI upravljanje investicij, Družba za razvoj infrastrukture, d.o.o. (v nadaljevanju družba DRI), naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahteval naslednje dokumente v zvezi z razpisom za generalnega direktorja družbe DRI, ki je bil objavljen dne 28. 4. 2011:
- dokumente (v fizični ali elektronski obliki), iz katerih je razviden program dela in razvoja družbe DRI, kot ga je pripravil posamezen kandidat v okviru zahteve iz javnega natečaja, da je obvezna priloga k prijavi kratka vizija razvoja podjetja. Prosilec dokumente zahteva za 5 oseb, ki so navedene v časniku VEČER v članku »Soliranje AUKN pri izbiri direktorja DRI« z dne 26. 5. 2011, in sicer za….
- vse dokumente (v fizični ali elektronski obliki), iz katerih je razvidna ocena posameznega programa oziroma mnenja o programih, kot ga je podala komisija ali posamezniki, ki so v sklopu izbire kandidata imeli možnost oceniti te programe in kandidate. Prosilec dokumente zahteva za 5 oseb, ki so navedene v časniku VEČER v članku »Soliranje AUKN pri izbiri direktorja DRI« z dne 26. 5. 2011, in sicer za….
- vse dokumente (v fizični ali elektronski obliki), iz katerih so razvidni kriteriji ocenjevanja vsakega posameznega programa oziroma mnenja o programih, kot ga je podala komisija ali posamezniki, ki so v sklopu izbire kandidata imeli možnost oceniti te programe in kandidate,
- vse dokumente (v fizični ali elektronski obliki), iz katerih je razvidna ocena usposobljenosti in referenc članov AUKN, ki so sodelovali pri dodatnih razgovorih s prijavljenimi kandidati, ki so potekali dne 24. 5. 2011 na sedežu družbe DRI. Prosilec zahteva dokumente za 3 osebe, ki so navedene v časniku VEČER v članku »Soliranje AUKN pri izbiri direktorja DRI« z dne 26. 5. 2011, in sicer za….
Družba DRI je dne 2. 6. 2011 z dopisom št. 107-4/11-Z zahtevo prosilca odstopila v reševanje organu.
Pooblaščenec je dne 4. 7. 2011 prejel pritožbo prosilca zaradi molka organa, ker ni prejel zahtevanih informacij. Po pozivu Pooblaščenca je prosilec pritožbo zaradi molka dopolnil in dne 28. 7. 2011 Pooblaščencu sporočil, da pritožbo zaradi molka organa vlaga zaradi molka Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS (in ne molka družbe DRI). Na podlagi prosilčeve pritožbe zaradi molka organa je Pooblaščenec z dopisom št. 0900-168/2011/2 z dne 3. 8. 2011 organ pozval, naj prosilcu omogoči dostop do zahtevanih informacij ali izda odločbo.
Organ je dne 5. 8. 2011 izdal odločbo št. 4-0027/2011-1293, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. V obrazložitvi odločbe je organ zapisal, da je v skladu z Zakonom o upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 38/2010, s spremembami, v nadaljevanju ZUKN) pristojen za upravljanje kapitalskih naložb, ki zaobsega pridobivanje in razpolaganje s kapitalskimi naložbami ter izvrševanje pravic delničarja ali družbenika. Organ je pri svojem delu dolžan ravnati v skladu z načeli korporativnega upravljanja, v skladu s sprejetimi akti upravljanja ter drugimi zavezujočimi predpisi. Organ je preveril, ali razpolaga z informacijami, ki jih prosilec zahteva, in je ugotovil, da ne razpolaga z zahtevanimi informacijami. Na podlagi navedenega je odločil, da se prosilcu zavrne dostop do zahtevanih podatkov.
Prosilec je dne 23. 8. 2011 zoper izpodbijano odločbo pri organu vložil pritožbo. V pritožbi je prosilec navedel, da je zahtevo za dostop do informacij naslovil na družbo DRI, ki je njegovo zahtevo odstopila organu. Ob tem je organ v sporočilu za javnost, s katerim je javnost obvestil o izboru kandidata zapisal: »Rajko Siročič je izmed prijavljenih kandidatov izbran kot najustreznejši kandidat z naslednjimi razlogi:
- izdelal je prepričljivo vizijo razvoja podjetja,
- ima večletne delovne izkušnje na vodilnem mestu, primerljivim z mestom kandidature,
- iz kadrovskega pogovora in referenc ter priporočil izhaja, da ima ustrezne organizacijske in komunikacijske sposobnosti ter sposobnosti timskega dela ter izkušnje pri vodenju velikih investicijskih projektov,
- finančno-projektni svet je ocenil, da je kandidat najbolj primeren za vodenje podjetja DRI«.
Iz zapisanega po mnenju prosilca izhaja, da je organ vodil postopek izbora najustreznejšega kandidata ter da je v okviru tega postopka preučil predloženo vizijo razvoja podjetja, reference in priporočila ter opravil kadrovski pogovor, o katerem je najbrž pripravil ustrezen zapis. Zato je moč sklepati, da so navedbe v odločbi zavajajoče. V sporočilu za javnost je organ zapisal tudi: »Svet Agencije je pred odločitvijo sklenil, da s posameznimi kandidati opravi dodaten pogovor. Nato so bili trije kandidati iz ožjega izbora pozvani, naj predložijo še priporočilna pisma zadnjih dveh delodajalcev.« Torej mora organ razpolagati najmanj z zabeležkami dodatnih pogovorov in priporočilnimi pismi oziroma ocenami in poročilom tistih, ki so opravili razgovor in predlagali kandidata ter predlog utemeljili. Organ sicer v odločbi navaja, kakšne so njegove zakonske pristojnosti in pristojnosti poslovodstva družbe, vendar nikjer izrecno ne navaja, da ni pristojen organ, kot to izhaja iz dopisa, s katerim je družba DRI, odstopila prosilčevo zahtevo v reševanje. Glede na vse objave v medijih in sporočilo za javnost organ tudi ne more zanikati udeležbe pri izboru kandidatov.
Organ je v skladu z 245. členom ZUP pritožbo, skupaj z dokumenti, ki se tičejo zadeve, odstopil Pooblaščencu, ki jo je v reševanje prejel dne 7. 9. 2011.
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja je Pooblaščenec pri organu dne 4. 10. 2011 opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP. In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank, po teoretičnih izvajanjih pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ, sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na razkritje zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
Pooblaščencu je bilo na ogledu in camera pojasnjeno, da je uradna oseba za ZDIJZ v okviru reševanja prosilčeve zahteve iz računalniške aplikacije za evidentiranje gradiva »Manta«, ki je v uporabi pri organu, pregledala in stiskala vso dokumentacijo, ki je zavedena v zadevi, ki se nanaša na razpis za generalnega direktorja družbe DRI. To dokumentacijo je organ ob odstopu pritožbe poslal tudi Pooblaščencu, v okviru te dokumentacije pa ni dokumentov, ki bi se neposredno nanašali na zahtevo prosilca. Organ je nadalje pojasnil, da je celoten postopek predmetnega razpisa vodila družba DRI, oziroma v njenem okviru finančno-projektni svet, organ pa je nato po priporočilih finančno-projektnega sveta s sklepom imenoval generalnega direktorja. Glede zahteve prosilca po oceni usposobljenosti in referenc v prosilčevi zahtevi točno določenih posameznikov, je organ pojasnil, da gre za dva člana uprave in enega svetovalca uprave. Organ je pojasnil, da ocene usposobljenosti in referenc teh treh posameznikov nima, takšni dokumenti namreč pri organu niso nikoli nastali. Organ je nadalje še povedal, da bi takšni dokumenti utegnili nastati v okviru letnih razgovorov, vendar letnih razgovorov še ni bilo, saj bodo potekali v začetku leta 2012.
Organ je Pooblaščencu dne 7. 10. 2011 posredoval dodatna pojasnila in dokumente v tej zadevi. Organ je potrdil, da je bil dne 24. 5. 2011 na sedežu družbe DRI razgovor, na katerem so bili poleg članov finančno projektnega sveta in kandidatov, prisotni tudi mag. Sajič, mag. Grašič in g. Golob iz organa. Organ je Pooblaščencu posredoval tudi dva dodatna dokumenta v zvezi z zadevo, in sicer pooblastilo organa družbi DRI za obravnavanje prijav kandidatov za mesto generalnega direktorja družbe DRI z dne 6. 5. 2011 in dokument, ki ga je organ prejel od finančno-projektnega sveta glede predloga izbire generalnega direktorja družbe DRI.
Pritožba ni utemeljena.
1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
Pooblaščenec pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
2. Pojem informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v 2. odstavku 39. člena Ustave RS (Ur. l. RS, št. 33/91, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Ustava) in ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, ne samo v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz citiranega 1. odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
• da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le-ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
• da organ z njo razpolaga,
• da se informacija nahaja v materializirani obliki.
Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Informacija mora torej biti povezana z delovnim področjem organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti .
Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki so v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se tako nanaša le na tako imenovane »surove« informacije.
Če zahtevani dokumenti obstajajo in vsebujejo informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj katere izmed izjem, ki jih določa ZDIJZ. Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ določeno izjemo. Ta taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije.
3. Obstoj zahtevanih informacij v konkretnem primeru
Glede na to, da je organ v zadevi izdal zavrnilno odločbo, ker informacije, ki jih prosilec zahteva, pri organu ne obstajajo, se je Pooblaščenec v pritožbenem postopku ukvarjal z vprašanjem, ali organ dejansko ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec.
3. 1. Podatki v zvezi z razpisom za generalnega direktorja družbe DRI
Pooblaščenec ugotavlja, da je dne 28. 4. 2011, družba DRI v časopisu Delo in na spletni strani: http://zaposlitev.delo.si objavila javni natečaj za zasedbo delovnega mesta generalnega direktorja družbe. Iz objave izhaja, da je moral svoji pisni prijavi vsak kandidat priložiti naslednje dokumente:
- življenjepis z opisom dosedanjih delovnih izkušenj,
- kratko vizijo razvoja podjetja,
- izjavo o izpolnjevanju vseh razpisnih pogojev,
- izjavo kandidata, da če je bil član uprave podjetja, nad katerim je bil začet stečajni postopek, ni bil pravnomočno obsojen na plačilo odškodnine upnikom po 19. členu Zakona o finančnem poslovanju podjetij, in sicer za obdobje dveh let po pravnomočnosti sodbe,
- izjavo, s katero kandidat izrecno dovoljuje obdelavo in uporabo svojih osebnih podatkov izključno z namenom in v zvezi s postopkom izbirnega postopka in imenovanja,
- izjavo, da za namen tega natečajnega postopka družbi DRI dovoljuje pridobitev podatkov iz uradnih evidenc.
Iz prosilčeve zahteve je razvidno, da se le-ta nanaša na pogoj iz druge alineje javnega natečaja (kratka vizija razvoja podjetja), in sicer je prosilec v zvezi s tem zahteval dokument, ki so ga za ta namen izdelali posamezniki, ki jih prosilec v svoji zahtevi tudi poimensko navaja, nadalje je prosilec zahteval dokumente, iz katerih je razvidna ocena posameznega programa (vizije razvoja podjetja) oziroma mnenja o programih, kot ga je podala komisija ali posamezniki, ki so v sklopu izbire kandidata imeli možnost oceniti te programe in kandidate, ter dokumente, iz katerih so razvidni kriteriji ocenjevanja vsakega posameznega programa (vizije razvoja podjetja) oziroma mnenja o programih, kot ga je podala komisija ali posamezniki, ki so v sklopu izbire kandidata imeli možnost oceniti te programe in kandidate.
Takšno zahtevo prosilca je organ v izpodbijani odločbi zavrnil iz razloga, ker z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Enako je organ Pooblaščencu zatrdil tudi na ogledu in camera. Pooblaščenec po temeljitem pregledu relevantne dokumentacije ugotavlja, da ne dvomi v navedbe organa, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, kar bo podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju te odločbe.
Iz 8. člena Akta o ustanovitvi DRI upravljanje investicij, Družba za razvoj infrastrukture, d.o.o. (v nadaljevanju Akt o ustanovitvi), ki ga je dne 14. 4. 2011 sprejel organ kot edini družbenik, izhaja, da z družbo upravlja edini družbenik družbe. Organ družbe je poslovodja oziroma generalni direktor. Iz 13. člena Akta o ustanovitvi nadalje izhaja, da se generalni direktor izbere praviloma na podlagi predhodnega javnega razpisa in imenuje s sklepom edinega družbenika, ki je v konkretnem primeru organ. 14. člen Akta o ustanovitvi nadalje določa, da ima družba tudi finančno-projektni svet, pristojen za spremljanje in obravnavo finančnih in strokovnih vprašanj, povezanih s poslovanjem družbe. Finančno-projektni svet šteje od 3 do 6 članov, ki jih imenuje minister, pristojen za promet. Člani finančno-projektnega sveta so najmanj 2 predstavnika Ministrstva za promet ter predstavniki drugih ministrstev, s področja katerih družba izvaja večje investicijske projekte oziroma strokovnjaki, ki jih predlagajo ministri, pristojni za takšne projekte. Iz sklepa o imenovanju finančno-projektnega sveta družbe DRI št. 476-5/2010/36-0003293, ki ga je dne 21. 4. 2011 izdal minister za promet, izhaja, da finančno-projektni svet družbe DRI sestavljajo dva predstavnika Ministrstva za promet, dva predstavnika Ministrstva za okolje in prostor in dva predstavnika Ministrstva za finance.
Organ je dne 6. 5. 2011 izdal pooblastilo, s katerim je pooblastil finančno-projektni svet družbe DRI za obravnavanje prijav kandidatov za mesto generalnega direktorja družbe DRI, prispelih na podlagi javnega natečaja za mesto generalnega direktorja družbe, ki je bil objavljen v časopisu Delo, dne 28. 4. 2011, ter za vabljenje in izvedbo ustnih intervjujev s kandidati po odločitvi finančno-projektnega sveta. Da je celoten postopek javnega natečaja vodila družba DRI, oziroma v njenem okviru finančno-projektni svet, je organ Pooblaščencu pojasnil tudi na ogledu in camera, pa tudi iz vsebine objave v Delu z dne 28. 4. 2011 izhaja, da je bilo potrebno pisne prijave poslati na naslov družbe DRI.
Organ je nadalje potrdil, da so bili dne 24. 5. 2011 opravljeni razgovori, kjer so bili poleg članov finančno-projektnega sveta in kandidatov, prisotni tudi mag. Sajič, mag. Grašič in g. Golob, ki so sicer zaposleni pri organu, vendar so razgovori potekali na sedežu družbe DRI, kjer se po navedbah organa nanaša tudi dokumentacija v zvezi s prosilčevo zahtevo.
Kot izhaja iz s strani organa posredovane dokumentacije, je finančno-projektni svet dne 24. 5. 2011, organu posredoval dokument, v katerem je opisal postopek obravnavanja prispelih prijav na javni natečaj ter organu kot edinemu družbeniku podal svoj predlog za izbiro kandidata, ki se je izkazal z najboljšimi referencami in poznavanjem področja. Organ je dne 10. 6. 2011 izdal sklep o imenovanju generalnega direktorja družbe DRI, s katerim je za generalnega direktorja družbe DRI imenoval s strani finančno-projektnega sveta predlaganega kandidata.
Na podlagi navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, niti na podlagi pregledane dokumentacije ne izhajajo nikakršni indici, da bi organ z dokumentacijo razpolagal. Iz dokumentacije je jasno razvidno, da je celoten postopek vodil finančno-projektni svet, kot organ družbe DRI, ki je sestavljen iz predstavnikov različnih ministrstev. Celoten postopek se je vodil v prostorih družbe DRI, v eni izmed faz postopka (dodatni razgovori dne 24. 5. 2011) pa so sodelovali tudi zaposleni pri organu, vendar konkretna dokumentacija iz javnega natečaja (prijave kandidatov, ocene ipd.) na organ ni bila prinešena in takšna dokumentacija tudi ni evidentirana v sistemu »Manta«, ki ga za evidentiranje dokumentov uporablja organ.
3. 2. Ocena usposobljenosti in referenc članov organa
Prosilec je v 4. alineji svoje zahteve nadalje od organa zahteval vse dokumente, iz katerih je razvidna ocena usposobljenosti in referenc članov organa, ki so sodelovali pri dodatnih razgovorih s prijavljenimi kandidati, ki so potekali dne 24. 5. 2011 na sedežu družbe DRI, in sicer za g. Žarka Špajića, g. Marka Goloba in g. Danila Grašiča. V zvezi s tem je organ Pooblaščenca opozoril, da je predvideval, da se zahteva nanaša na g. Žarka Sajića (in ne Spajiča), ki je svetovalec uprave organa. G. Marko Golob in g. Danilo Grašič pa sta člana uprave organa.
Organ je Pooblaščencu na ogledu in camera pojasnil, da dokumenta, iz katerega bi izhajala ocena usposobljenosti in referenc v zahtevi navedenih treh posameznikov nima, takšni dokumenti namreč pri organu niso nikoli nastali. Organ je nadalje še pojasnil, da bi takšni dokumenti morda utegnili nastati v okviru letnih razgovorov, vendar letnih razgovorov še ni bilo, saj bodo potekali v začetku leta 2012.
Pooblaščenec glede na specifično formulacijo prosilčeve zahteve (dokument, ki izkazuje oceno usposobljenosti in referenc posameznikov) ne dvomi, da organ s takšnim dokumentom ne razpolaga. Pooblaščencu tudi ni znana praksa, da bi se v postopku javnega natečaja pripravljalo ocene usposobljenosti in referenc zaposlenih, ki vodijo razgovore z namenom izbire najboljšega kandidata. Takšni dokumenti pa bi lahko nastali pri organu povsem izven postopkov javnega natečaja, npr. ob letnih razgovorih, vendar tudi teh dokumentov, kot je bilo pojasnjeno zgoraj, pri organu ni.
Pooblaščenec v zvezi s tem še poudarja, da je smisel dostopa do informacij javnega v javnem in odprtem delovanju zavezanca, vendar je ob tem treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij javnega značaja, ki dejansko že obstajajo in organ z njimi razpolaga. Organi zavezanci so namreč v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca (razen v primerih, ko se informacije nahajajo v računalniških bazah).
Pritožbeni postopek tudi ni in ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij, ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Pooblaščenec je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato Pooblaščenec, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga oziroma naj si pridobi ali naj ustvari zahtevano dokumentacijo.
Zgolj kot pojasnilo se Pooblaščenec opredeljuje še do pritožbenih navedb prosilca, da glede na vse objave v medijih in sporočilo za javnost organ ne more zanikati udeležbe pri izboru kandidatov. Pooblaščenec pripominja, da organ nikakor ne zanika udeležbe v postopku izvedbe javnega natečaja, vendar z dokumentacijo, ki bi ustrezala vsebini zahteve prosilca z dne 31. 5. 2011, ne razpolaga.
4. Zaključek
Pooblaščenec je na podlagi vsega navedenega prišel do zaključka, da organ z dokumenti, ki jih zahteva prosilec dejansko ne razpolaga. Pritožbi prosilca tako ni mogoče ugoditi, saj niso izpolnjeni pogoji iz 4. člena ZDIJZ. Pooblaščenec je zato, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP odločil, kot izhaja iz izreka te odločbe in pritožbo prosilca zavrnil.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010-UPB5; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Mojca Komac, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka