Prosilec - Urad predsednika Republike Slovenije
+ -Številka: 090-173/2011/6
Kategorije: Tajni podatki, Zahteva za umik stopnje tajnosti
Številka: 090-173/2011/6
Datum: 30. 3. 2012
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005, 51/2007-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 - uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2; v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/2010 ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 18. 8. 2011 (v nadaljevanju prosilec) zoper odločbo Urada predsednika Republike Slovenije, Erjavčeva 17, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 092-04-15/2011 z dne 15. 8. 2011, v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožbi prosilca z dne 18. 8. 2011 zoper odločbo Urada predsednika Republike Slovenije z dne 15. 8. 2011, št. 092-04-15/2011, se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi. Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopijo magnetograma 26. seje Predsedstva Republike Slovenije z dne 22.11.1991.
V preostalem delu se zahteva prosilca zavrne.
2. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 2.7. 2011 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zahteval kopije naslednjih dokumentov:
- magnetogram 26. seje Predsedstva RS dne 22.1.1991,
- magnetogram 27. seje Predsedstva RS dne 6. 2.1991,
- listino Informacija, s katero je sekretar za Ijudsko obrambo dopolnil svoje izvajanje na seji dne 6.2.1991 (na podlagi zahteve člana Predsedstva RS Dušana Pluta -str. 16. magnetograma 27. seje),
- zapisnik o primopredaji orožja, streliva in druge opreme nekdanje JLA; podpisniki Miran Bogataj ter Andrija Rašeta in Ljubivoj Jokič (jesen 1991), vključno z vsemi prilogami. Če so dokumenti zaupni, je prosilec predlagal umik stopenj tajnosti.
O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo z dne 15. 8. 2011, št. št. 092-04-15/2011, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ v uvodu povzel zahtevo prosilca, nato pa navedel, da je po pregledu zahteve prosilca in evidenc ugotovil, da za odločanje o zapisniku o primopredaji orožja, streliva in druge opreme nekdanje JLA (jesen 1991) ni pristojen, saj gre po opisu za dokument, za katerega je pristojno Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije, Vojkova cesta 55, Ljubljana. Organ je zato v skladu z 21. členom ZDIJZJ dne 6.7.2011 zahtevo prosilca v tem delu odstopil Ministrstvu za obrambo v pristojno reševanje in o tem obvestil prosilca (dopis št. 092-04 -15/2011 - 2 z dne 6.7.2011). Prav tako je organ po ponovnem pregledu dokumentarnega gradiva ugotovil, da ne razpolaga z dokumentom informacija, s katero je sekretar za Ijudsko obrambo dopolnil svoje izvajanje na seji, zato je zahtevo prosilca v tem delu zavrnil. V delu zahteve prosilca, ki se nanaša na izročitev kopij magnetogramov 26. seje Predsedstva RS dne 22.1.1991 in 27. seje Predsedstva RS dne 6.2.1991 pa je bilo ugotovljeno, da gre za dokumente, ki so v skladu s 4. členom ZDIJZ informacija javnega značaja, vendar je treba pri odločanju v konkretni zadevi upoštevati tudi 6. člen ZDIJZ, ki v prvem odstavku določa tudi izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja. V 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je tako določeno, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen. Magnetogramoma 26. seje Predsedstva RS dne 22.1.1991 in 27. seje Predsedstva RS dne 6.2.1991, je na podlagi zahteve Državnega zbora Republike Slovenije, ki je vodil postopek odločanja o dostopu do IJZ, po ponovnem pregledu in oceni možnih škodljivih posledic, ki bi jih imelo razkritje nepooblaščeni osebi, generalni sekretar Urada Stojan Tramte, z dokumentom T-2/2009 z dne 12.6.2009, v skladu z 11. členom zakona o tajnih podatkih, določil stopnjo tajnosti TAJNO, ker bi razkritje tajnih podatkov lahko hudo škodovalo varnosti ali interesom Republike Slovenije. Na podlagi podredne zahteve prosilca, naj se stopnja tajnosti z dokumentov umakne, pa je organ po ponovnem pregledu ugotovil, da v skladu s 15. členom Zakona o tajnih podatkih za znižanje ali preklic stopnje tajnosti navedenima dokumentoma ni pogojev, saj se razlogi, na katerih temelji določitev stopnje tajnosti iz leta 2009, niso spremenili. Ker gre za dokumente, ki vsebujejo tajne podatke, jih organ v skladu s 1. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ne sme posredovati prosilcu oz. navedeni podatki niso javno dostopni.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilec dne 19. 8. 2011 pri organu vložil pritožbo, v kateri je navedel, da sta magnetograma 26. in 27. seje Predsedstva RS brez potrebe označena kot zaupna, zato predlaga umik stopnje tajnosti. Prosilec ob tem dodaja, da je v preteklih mesecih Pooblaščenec odredil posredovanje mnogih dokumentov, povezanih s t. i. »orožarsko afero«, pa interesi in varnost RS zaradi tega niso nič bolj ogroženi. Dne 8. julija 2011 je od organa prejel dopis st. 092-04-15/11-2 z dne 6. 7. 2011, s katerim so ga obvestili, da so vlogo glede zapisnika o primopredaji orožja posredovali v reševanje MORS-u. Odstop je bil izvršen povsem brez potrebe, saj se dokument nahaja pri organu. Nadalje velja poudariti, da je dokument nastal v času, ko je varnostne organe RS vodilo Predsedstvo RS, ki je poveljevalo tako Sekretariatu za ljudsko obrambo, kot Sekretariatu za notranje zadeve, ko je torej prevzelo tudi operativni del funkcije vrhovnega poveljnika. Prav tako je dokument posledica zavez iz Brionske deklaracije, je posledica Brionske deklaracije in torej ni povsem samostojen dokument, saj je nastanek zapisnika o primopredaji orožja posledica nastanka Brionske deklaracije in sprejetja njene vsebine v Skupščini RS. Originator dokumenta je torej Predsedstvo RS, ki je v kritičnem času opravljalo funkcijo vrhovnega poveljnika, izvajalo pogajanja z Beogradom itd. V tej zvezi prosilec poudarja, da je zahtevani dokumenti na razpolago pri organu, zato je nejasno, zakaj ga organ ne posreduje. Meni, da je odločitev, da se del zahteve odstopi MORS, neutemeljena. Iz drugega odstavka obrazložitve izpodbijane odločbe namreč gre razbrati, da so na podlagi evidenc ugotovili, da za odločanje niso pristojni, ker naj bi šlo po opisu za dokument, za katerega naj bi bil pristojen MORS, kar ni utemeljeno. Če se je organ že odločil zadevo odstopiti, je nejasno, zakaj ni odstopil tudi dela zahteve, ki se nanaša na izvajanje nekdanjega ministra za obrambo na 27. seji Predsedstva RS dne 6. 2.1991. Če organ trdi, da z dokumentom ne razpolaga, bi tudi ta del moral odstopiti MORS, saj bi iz magnetograma seje lahko razbrali, da dokument morda obstaja tam.
Organ je pritožbo prosilca kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 26. 8. 2011, št. 092-04-15/11-7 poslal v odločanje Pooblaščencu.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Prosilec mora v skladu z 2. odst. 238. čl. ZUP v pritožbi navesti, zakaj odločbo izpodbija. To pomeni, da mora opisno opredeliti, zakaj in v katerem delu je z izdano odločitvijo nezadovoljen. Pritožba je namreč dovoljena le v delu, ki se ujema z zahtevo. Prosilec sicer lahko v pritožbi zahtevo skrči, ni pa mogoče s pritožbo zahteve razširjati.
Kot izhaja iz vložene pritožbe, se prosilec pritožuje, ker se ne strinja z odločitvijo organa, da magnetogramoma 26. in 27. seje Predsedstva RS ni bila umaknjena stopnja tajnosti po ZTP, prav tako se ne strinja z odločitvijo organa, da je zahtevo v delu, ki se nanaša na zapisnik o primopredaji orožja, streliva in druge opreme nekdanje JLA (jesen 1991), odstopil v reševanje Ministrstvu za obrambo RS, saj z zahtevano informacijo organ razpolaga in sodi tudi v njegovo pristojnost.
Pooblaščenec je pritožbo najprej preizkusil glede zahtevanih magnetogramov 26. in 27. seje Predsedstva RS. Ni dvoma, da organ z zahtevanima informacijama razpolaga in da sodita v delovno področje organa, zato se je Pooblaščenec ukvarjal z vprašanjem, ali zahtevana dokumenta predstavlja informacijo javnega značaja, ali pa je podana izjema iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
Organ se je v izpodbijani odločbi skliceval na izjemo iz 1. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen.
Pooblaščenec poudarja, da je takšna izjema odraz potrebe po varstvu temeljnih interesov države oziroma družbe kot celote in obenem predstavlja najbolj občutljivo izjemo od javnosti dela oblastnih organov. Določitev podatkov za tajne pomeni, da so podrejeni posebnemu režimu varovanja, s katerim se odtegnejo nepooblaščenim osebam in seveda javnosti v celoti. Pomembno je, da ZDIJZ kot izjemo dovoljuje samo tiste informacije, ki so ustrezno opredeljene oziroma klasificirane kot tajne na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke. Zakon, ki v pravnem redu Republike Slovenije ureja tajne podatke, je Zakon o tajnih podatkih (Ur. l. RS, št. 50/2006-uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZTP). Po ZTP je tajen le tisti podatek, ki kumulativno izpolnjuje tako materialni kot formalni kriterij. Materialni kriterij se nanaša na samo vsebino podatka in določa, da se podatek lahko določi za tajnega le takrat, če je tako pomemben, da bi z njegovim razkritjem nepoklicani osebi nastale, ali bi očitno lahko nastale, škodljive posledice za varnost države ali za njene politične in gospodarske koristi ter se obenem nanaša izključno na naslednja področja: javna varnost, obramba, zunanje zadeve, obveščevalna in varnostna dejavnost državnih organov RS oziroma se nanaša na sisteme, naprave, projekte in načrte ali znanstvene, raziskovalne, tehnološke, gospodarske in finančne zadeve, ki so pomembni za omenjene cilje (prim. 5. čl. ZTP). Materialni kriterij torej vključuje dva vidika. Prvi je v tem, da bi z razkritjem podatka nastala oziroma očitno lahko nastala določena škoda, drugi pa je v povezavi škode s taksativno naštetimi interesnimi področji države.
Oba materialna elementa pa se zrcalita v formalnem kriteriju tajnega podatka. Podatek je upravičeno lahko označen kot tajen le, če so izpolnjeni trije elementi. Prvi element je, da lahko podatek za tajnega določi le za to pooblaščena oseba. Načeloma je to v skladu z ZTP predstojnik organa oziroma osebe na najvišjih delovnih mestih oziroma položajih (prim. 10. čl. ZTP). S tem je zagotovljeno, da odločitve o tajnosti podatkov sprejemajo osebe, ki imajo dovolj informacij in znanja, da lahko ocenijo pomen morebitnih škodljivih posledic ob razkritju tega podatka. Z ZTP je predpisan tudi način in postopek določanja tajnosti, katerega bistvo je v izdelavi vnaprejšnje pisne ocene možnih škodljivih posledic, ki bi nastale z razkritjem podatka (prim. 11. čl. ZTP). Ta pisna ocena predstavlja drugi formalni kriterij. Takšna ocena mora vsebovati določitev objekta varstva. Objekt varstva je interes, ki bi bil z razkritjem ogrožen. Poleg opisanega, mora pisna ocena vsebovati tudi oceno teže in intenzivnosti možnih škodljivih posledic. Pisna ocena se hrani kot priloga dokumenta pri organu, ki je podatku določil stopnjo tajnosti. Prav ta ocena možnih škodljivih posledic omogoča z vidika ZDIJZ naknadno preverjanje oziroma ugotavljanje razlogov in okoliščin, ki so narekovali odločitev, da se podatek določi za tajnega. Tretji formalni kriterij pa temelji na pravilni oznaki, saj je lahko tajen samo tisti podatek, ki je ustrezno označen kot tajen (prim. 17. čl. ZTP).
Magnetogram 26. seje Predsedstva RS z dne 22. 1. 1991
Organ je v izpodbijani odločbi ugotovil, da je dokument označen s stopnjo tajnosti TAJNO. Ponovni pregled in oceno možnih škodljivih posledic, ki bi jih imelo razkritje nepooblaščeni osebi, je opravil generalni sekretar pri organu, z dokumentom št. T-2/2009 z dne 12. 6. 2009. Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, je organ v obravnavanem primeru ponovno opravil preizkus ocene in stopnje tajnosti ter ugotovil, da niso podani pogoji za spremembo stopnje tajnosti, saj se razlogi iz leta 2009, na katerih temelji odločitev, niso spremenili.
Pooblaščenec je pri presoji obstoja izjeme ugotovil, da je v drugem postopku, ki se vodi pri Pooblaščencu, pod št. 090-157/2010, organ, na poziv Državnega zbora RS, obravnaval isti dokument. Tako je z dopisom z dne 29.11.2011, št. 022-00-2/11-17 Državnemu zboru RS sporočil, da se dokumentu »magnetogram 26. seje Predsedstva RS z dne 22. 1. 1991 tajnost prekliče, ker za tajnost niso več podani pogoji« (sklep št. 022-00-2/2011-16 z dne 29.11.2011).
Glede na navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da dokument ne nosi več stopnje tajnosti po ZTP, kar pomeni, da izjema iz 1. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ ni podana. Pooblaščenec je po uradni dolžnosti preizkusil, ali so v konkretnem primeru morebiti podane druge izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ ter ugotovil, da slednje niso podane. V obravnavanem primeru so navedeni posamezniki z imenom in priimkom, ki so skupaj z drugimi podatki, razvidnimi iz razprave ter sprejetih odločitev, ki so jih podali predsednik Predsedstva in ostali navzoči, neposredno določljivi. Posamezniki sicer niso imenovani skupaj s funkcijo, ki so jo takrat opravljali, vendar že samo dejstvo, da je predmet zahteve dokument, ki predstavlja dobesedni prepis zvočnega zapisa 26. seje Predsedstva RS, nedvomno izkazuje, da gre za informacije, ki so povezane z opravljanjem javne funkcije. Glede na navedeno ne gre za varovane podatke v smislu 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, temveč za situacijo, ko je treba uporabiti izjemo od izjem iz prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ ter dovoliti dostop do informacij javnega značaja, saj gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca.
Magnetogram 27. seje Predsedstva RS z dne 6. 2. 1991
Iz izpodbijane odločbe izhaja, da se je organ pri zavrnitvi dostopa do navedenega dokumenta skliceval na ponovni preizkus ocene in stopnje tajnosti, narejene 12. 6. 2009. Glede na spremenjene okoliščine za magnetogram 26. seje Predsedstva RS, je Pooblaščenec pozval organ, ali razpolaga z novejšo pisno oceno možnih škodljivih posledic za magnetogram 27. seje Predsedstva RS. Organ je v zadevi, ki jo Pooblaščenec vodi pod št. 090-157/2010, Pooblaščencu posredoval pisno oceno možnih škodljivih posledic z dne 29.11.2011, št. 022-00-2/2011-7 iz katere izhaja, da so podatki, ki jih vsebuje magnetogram 27. seje Predsedstva RS, tajni podatki s področja nacionalne varnosti in jim je v skladu z 12., 13. in 48. členom ZTP določena stopnja tajnosti TAJNO, ker bi razkritje tajnih podatkov nepoklicani osebi lahko hudo škodovala interesom RS. Iz obrazložitve izhaja, da je magnetogram podlaga za zapisnik 27. seje, katerega razkritje tajnih podatkov nepoklicani osebi bi lahko zaradi vsebine, povezane z zunanjepolitičnim delovanjem RS in dogajanjem v strateškem okolju, predstavljalo tveganje pri celovitem uveljavljanju interesov RS v odnosih do držav v tem okolju. Posledično bi razkritje magnetograma v enakem obsegu škodovalo interesom RS.
Pooblaščenec ugotavlja, da magnetogram 27. seje Predsedstva RS izpolnjuje tako materialni kot formalni kriterij, ki ju predvideva ZTP. Dokument nosi oznako TAJNO, ki jo je določila za to pooblaščena oseba-generalni sekretar in ima izdelano pisno oceno možnih škodljivih posledic. Vsebinsko se nedvomno nanaša na področje javne varnosti, obrambe, zunanje zadeve, obveščevalne in varnostne dejavnosti državnih organov RS, katerih razkritje bi lahko povzročilo škodljive posledice za varnost države ali za njene politične in gospodarske koristi ne glede na časovno odmaknjenost zadeve. Zato po oceni Pooblaščenca v času odločanja niso podani razlogi za umik stopnje tajnosti. Prav tako ni mogoče izvesti testa interesa javnosti, ki je za najvišje dve stopnji tajnosti: TAJNO in STROGO TAJNO, v skladu z drugim odstavkom 6. člena ZDIJZ, izključen.
Glede na navedeno Pooblaščenec zaključuje, da je v času odločanja informacija magnetogram 27. seje Predsedstva RS, ki jo zahteva prosilec, označena kot tajna v skladu z ZTP in torej predstavlja izjemo po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Informacija, s katero je sekretar za Ijudsko obrambo dopolnil svoje izvajanje na seji dne 6.2.1991
Pooblaščenec je nadalje preizkusil odločbo v delu, ki se nanaša na listino Informacija, s katero je sekretar za Ijudsko obrambo dopolnil svoje izvajanje na seji dne 6.2.1991 (na podlagi zahteve člana Predsedstva RS Dušana Pluta -str. 16. magnetograma 27. seje), z vidika obstaja t.i. kriterija materializirane oblike.
Pooblaščenec je dne 26. in 28.3. 2012 opravil dodatne poizvedbe pri organu, ali razpolaga z omenjenim dokumentom. Organ je ponovno poudaril, da z omenjenim dokumentom ne razpolaga oziroma da po trenutno zbranih podatkih, ki so organu na voljo, z dokumentom ne razpolaga. Enako je z dokumentom: Zapisnik o primopredaji orožja, streliva in druge opreme nekdanje JLA; podpisniki Miran Bogataj ter Andrija Rašeta in Ljubivoj Jokič (jesen 1991). Organ je zahtevo prosilca v tem delu odstopil v reševanje na MORS in ni bila predmet odločanja v izpodbijani odločbi, s čimer se prosilec v pritožbi ne strinja, saj meni, da organ z zahtevanim dokumentom razpolaga in da sodi v njegovo pristojnost.
Pooblaščenec ugotavlja, da gre za dokumenta, ki sta stara več kot dvajset let in torej nedvomno že del arhiva. Način evidentiranja dokumentov se je skozi čas spreminjal, zagotovo pa v tistem času ni bilo take računalniške podpore, kot jo poznamo danes. Dokumenti so se beležili ročno, zato je sledljivost tem dokumentom težja. Glede na navedeno Pooblaščenec ne vidi utemeljenega razloga, da organu ne bi verjel, da po trenutno dostopnih podatkih z dokumentoma ne razpolaga. Pri tem pa organ in Pooblaščenec dopuščata možnost, da bi organ pri ponovnem pregledu arhiva kdaj v prihodnje katerega od zahtevanih dokumentov našel. Ker torej organ z zahtevanima dokumentoma v času odločanja ne razpolaga in torej niso izpolnjeni pogoji iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ, je treba zahtevo prosilca v tem delu zavrniti.
Iz obrazložitve izhaja, da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, zato je Pooblaščenec pritožbi prosilca ugodil ter na podlagi 1. odst. 252. čl. ZUP odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz izreka te odločbe. V preostalem delu je Pooblaščenec zahtevo prosilca zavrnil, ker z zahtevanimi informacijami ne razpolaga.
Stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko proži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski Pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka