Državljanska pobuda Slovenska Istra - Mestna občina Koper
+ -Številka: 090-171/2011/5
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK
Prosilec je od organa med drugim zahteval podatke o honoriranih prispevkih v glasilu organa. Organ je v tem delu zahtevo prosilca zavrnil, ker zahtevani dokument ne obstaja. Prosilec je v pritožbi navedel, da organ zagotovo razpolaga s temi podatki, saj financira svoje glasilo. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ razpolaga s podatki o tem, kolikšen znesek iz proračuna organ nameni za financiranje glasila organa (ti podatki so javno objavljeni), vendar pa ne razpolaga s podatki o tem, kolikšni zneski so bili namenjeni za posamezne prispevke, objavljene v glasilu organa. Zato je pritožbo prosilca zavrnil in potrdil prvostopenjsko odločbo.
ODLOČBA
Številka: 090-171/2011/5
Datum: 11. 11. 2011
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07 – ZUP-E, 65/08 – ZUP-F; 8/10 – ZUP-G, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Državljanske pobude za Slovensko Istro, Ferrarska 12/1, 6000 Koper (v nadaljevanju prosilec), z dne 18. 08. 2011, zoper odločbo Mestne občine Koper, Verdijeva ulica 10, 6000 Koper (v nadaljevanju organ) št. 090-16/2011-1 z dne 21. 07. 2011, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 28. 06. 2011 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahteval vpogled, prepis, fotokopijo ali elektronski zapis informacij o porabljenih sredstvih za pravna in druga svetovanja, vključno s stroški časopisa organa, v katerem so objavljeni in gotovo tudi honorirani prispevki v obrambo neskladnosti ravnanja organa z Ustavo RS in spornega mandata nosilcev lokalne oblasti.
Dne 21. 07. 2011 je organ izdal odločbo št. 090-16/2017-1, v kateri je zahtevi prosilca delno ugodil in mu posredoval podatke o višini porabljenih sredstev za pravna in druga svetovanja organu, njegovo zahtevo po podatkih o honoriranih prispevkih v glasilu organa pa zavrnil.
Prosilec je dne 18. 08. 2011 opravil vpogled v evidence o posredovanih podatkih pri organu, hkrati pa je podal pritožbo zoper zavrnilni del navedene odločbe organa.
Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje Pooblaščencu, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom, št. 090-16/2011-2 z dne 29. 08. 2011.
Dne 23. 09. 2011 je prosilec Pooblaščencu posredoval dodatna pojasnila, prav tako pa je 05. 10. 2011 dodatna pojasnila Pooblaščencu posredoval prosilec.
Pritožba ni utemeljena.
1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Prosilec se je v svoji pritožbi pritožil le glede zahteve po informacijah o honoriranih prispevkih v glasilu organa. Zato je Pooblaščenec presojal utemeljenost navedb prosilca le v delu, ki se nanaša na zahtevo po navedenem dokumentu.
Pooblaščenec je tako v nadaljevanju presojal, ali zahtevani dokument predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja v skladu s 4. členom ZDIJZ.
2. Pojem informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj v prvem odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ ima nedvomno močan vpliv na delovanje javnega sektorja, in sicer ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja, torej tudi vseh organov lokalne samouprave, tudi občin. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
Pojem informacije javnega značaja je opredeljen v 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2.) organ mora z njo razpolagati,
3.) nahajati se mora v materializirani obliki.
Glede pogoja iz prve točke Pooblaščenec pojasnjuje, da je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).
Pooblaščenec ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ in da zahtevane informacije spadajo v njegovo delovno področje. Na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 73/1993 s spremembami in dopolnitvami; ZLS) je občina definirana kot temeljna samoupravna lokalna skupnost, zato v konkretnem primeru ni dvoma, da organ sodi v krog zavezancev za posredovanje informacij javnega značaja. Prosilec pa je v konkretnem primeru zahteval informacijo, ki se nanaša na financiranje glasila organa, zaradi česar tudi nedvomno zahtevane informacije sodijo v delovno področje organa.
V obravnavani zadevi je tako ključno vprašanje, ali organ z dokumentom razpolaga v materializirani obliki. Kot izhaja iz opredelitve informacije javnega značaja, je namreč s pojmom informacija javnega značaja mišljena le informacija, ki že obstaja v materializirani obliki in s katero organ že razpolaga, ni pa organ po določbah ZDIJZ dolžan informacije pridobiti za potrebe prosilca, če z njo še ne razpolaga.
Organ je v izpodbijani odločbi zanikal, da razpolaga z dokumenti, iz katerih bi bilo razvidno, koliko sredstev je bilo namenjenih za posamezne prispevke v njegovem glasilu.
Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo, kot to pravilno navaja tudi organ v izpodbijani odločbi.
Organ je tako v odločbi kot tudi v dodatnih pojasnilih Pooblaščencu navedel, da sicer razpolaga s podatki o tem, kolikšen znesek iz proračuna organ nameni za financiranje glasila organa – ti podatki so javno objavljeni v Uradnem listu RS in na spletni strani organa. Vendar pa organ ne razpolaga z informacijami, ki jih zahteva prosilec – torej s podatki o tem, kolikšni zneski so bili namenjeni za posamezne prispevke, objavljene v glasilu organa. Pooblaščenec ne vidi razlogov, da bi podvomil v navedeno pojasnilo organa. Kot namreč izhaja iz določbe 3. člena Odloka o izdajanju javnega glasila Mestne občine Koper (Ur. l. RS, št. 52, v nadaljevanju Odlok) je izdajatelj glasila družba Multimedijski center, d.o.o., ki je bila ustanovljena na podlagi sklepa organa o začetku postopka za ustanovitev gospodarske družbe za opravljanje dejavnosti izdajanja občinskega glasila in drugih medijev. V skladu z določbami 4. člena odloka organ zagotavlja izdajatelju glasila finančne in druge pogoje za redno in nemoteno izdajanje glasila s sredstvi občinskega proračuna na podlagi letnega finančnega načrta. Sredstva za izdajanje glasila se lahko zagotavljajo tudi s prihodki od oglasnih in drugih sporočil. Hkrati pa iz drugega odstavka 2. člena izhaja, da morajo programske vsebine glasila temeljiti med drugim tudi na avtonomnosti odgovornega urednika in uredniškega odbora ter avtorjev besedil pri ustvarjanju programskih vsebin. Posledično sta torej odgovorni urednik in uredniški odbor pri ustvarjanju programskih vsebin glasila avtonomna. To izhaja tudi iz Akta o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo Multimedijski center Vizija d.o.o.-s.r.l. št. 021-4/2009 (v nadaljevanju Akt), ki v 8. točki vsebuje določila o avtonomiji uredništev medijev. Iz 8. točke Akta tako izhaja, da uredniško politiko oblikuje odgovorni urednik skupaj z drugimi uredniki. V okviru programske zasnove in sprejetih poslovnih načrtov družbe je ta organ pri svojem delu neodvisen in samostojen. Za oblikovanje novinarskih prispevkov oz. uredniške odločitve velja samostojnost in neodvisnost v okviru programske zasnove medija. Nihče ne sme od novinarja zahtevati, da naredi ali spremeni novinarski prispevek tako, da bo vseboval vsebino, s katero se novinar ne strinja. Urednik lahko na podlagi utemeljenih razlogov zavrne objavo kateregakoli prispevka za objavo, odgovorni urednik pa lahko na podlagi utemeljenih razlogov razveljavi katerokoli uredniško odločitev podrejenega urednika. Prav tako iz drugega odstavka 2. člena Pogodbe za izvajanje pravic izdajatelja javnega glasila Mestne občine Koper, št. 091-1/2010 z dne 22. 04. 2010 (v nadaljevanju Pogodba) izhaja, da je izdajatelj nosilec vseh izdajateljskih pravic, obveznosti in odgovornosti po predpisih, ki urejajo izdajanje medijev. Izdajatelj samostojno odloča o izvajanju zakonitih pravic izdajatelja, razen če ta pogodba ali ustanovitveni akt izdajatelja ne določata drugače. Poleg tega pa Pogodba v 11. členu določa, da izdajatelj po izdaji vsake številke glasila izstavi naročniku račun v višini cene za posamezno številko časopisa, odvisno od obsega številke časopisa in v skladu ter v okviru sredstev, predvidenih z letnim finančnim načrtom. Organ torej ne razpolaga s podatki o stroških za posamezni prispevek, saj tudi posameznih prispevkov ne preverja oz. jih ne naroča.
Pooblaščenec na tem mestu izrecno pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Ob tem je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek po ZDIJZ ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Pooblaščenec je namreč organ, ki je na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato Pooblaščenec, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Pooblaščenec tudi poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec. Pooblaščenec nima razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga, zato pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi.
Ob upoštevanju vsega navedenega je Pooblaščenec ugotovil, da dokument, ki ga zahteva prosilec, pri organu ne obstaja v materializirani obliki, in bi ga moral organ šele pridobiti, česar pa ni dolžan storiti. Pooblaščenec je tako ugotovil, da pritožba prosilca ni utemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP kot neutemeljeno zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor zoper odločbo Mestne občine Koper št. 090-16/2011-1 z dne 21. 07. 2011. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Maja Lubarda,
svetovalka pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka