Prosilec - Ministrstvo za javno upravo
+ -Številka: 090-157/2011/2
Kategorije: Stroški
POVZETEK
Organ je prosilcu izstavil račun, s katerim mu je zaračunal stroške dela uslužbenca s VII. stopnjo izobrazbe za posredovanje informacij javnega značaja. Prosilec se je nad računom pritožil, saj je menil, da bi delo odbiranja informacij lahko opravil tudi uslužbenec z nižjo stopnjo izobrazbe, kar bi bilo za prosilca tudi ceneje. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ ravnal v skladu z veljavno zakonodajo, ko je na podlagi svojega, javno objavljenega, stroškovnika prosilcu zaračunal stroške, ki so mu nastali s posredovanjem zahtevanih informacij. Pooblaščenec namreč nima podlage za presojanje, zakaj je organ prosilcu zaračunal stroške odbiranja s strani uslužbenca s VII. stopnjo izobrazbe in ne uslužbenca z nižjo stopnjo izobrazbe, s čimer bi bistveno znižal zaračunane stroške. K temu namreč organa ne zavezuje niti stroškovnik niti Uredba. Zato je Pooblaščenec pritožbo prosilca na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP kot neutemeljeno zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo in račun.
ODLOČBA
Številka: 090-157/2011/2
Datum: 17. 11. 2011
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) zoper odločbo št. 090-70/2011/6 z dne 21.07.2011 in račun št. 3111-11-00153 z dne 22.07.2011 Ministrstva za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Na podlagi zahteve prosilca z dne 06.05.2011, ki je bila s strani Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij, Zavod za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni, dne 21.06.2011 odstopljena v reševanje organu, je organ prosilca dne 30.06.2011 z dopisom št. 090-70/2011/4 seznanil, da organ za posredovanje informacij javnega značaja zaračunava stroške na podlagi 34. člena ZDIJZ in stroškovnika, ki je objavljen na spletnih straneh organa. Organ je prosilca še seznanil, da bo za posredovanje informacij na podlagi predmetne zahteve v skladu s predpisi izstavljen račun za plačilo stroškov. O zahtevi in stroških je organ odločil z odločbo št. 090-70/2011/6 z dne 21.07.2011, s katero je med drugim odločil tudi o tem, da stroški posredovanja informacij javnega značaja v predmetni zahtevi, ki jih mora prosilec plačati v roku 15 dni, znašajo 46,52 EUR, in sicer: 39,00 EUR skupaj za dve uri dela uslužbenca s VII. stopnjo izobrazbe; 1 EUR za skupaj 25 strani fotokopij zaradi izvedbe delnega dostopa; 2 EUR znašajo stroški pretvorbe v elektronsko obliko, 2,09 EUR znaša cena CD-ja; in stroški poštnine na podlagi Cenika poštnih storitev v notranjem prometu Pošte Slovenije znašajo za pismo v upravnem postopku težko 132 g 2,43 EUR.
Organ je prosilcu na podlagi navedene odločbe izdal račun št. 3111-11-00153, z dne 05.08.2011, v znesku 46,52 EUR. Prosilec je zoper navedeno odločbo in račun dne 01.08.2011 vložil pritožbo, s katero zavrača zakonitost odločbe zaradi napačne rabe materialnega predpisa in zakonitost računa. Poleg tega navaja, da sta navedena odločba in račun v nasprotju z določbami ZDIJZ in Uredbo o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, številka 76/2005 in 119/2007; v nadaljevanju Uredba). Prosilec navaja, da račun ni bil izdan v skladu s 1. odstavkom 20. člena Uredbe ter da iz njega ni razvidna specifikacija stroškov v skladu z Uredbo. Prosilec prav tako meni, da pri posredovanju podatkov ni dopustno zaračunavati dela s strani uslužbenca za odbiranje in posredovanje podatkov, ker je bila zahteva s strani prosilca podana določno in izključno za seznanitev s podatki, ne pa za seznanitev s podatki za nadaljnjo rabo. Razlikovanje med posredovanjem podatkov v osnovi in posredovanjem podatkov za ponovno rabo izhaja po navedbah prosilca tako iz 34. in 34.a člena ZDIJZ, kot tudi iz 18., 19. in 23. členov Uredbe, saj je postavka neposredni stroški dela javnih uslužbencev v zvezi z obdelavo podatkov opredeljena šele v 23. členu Uredbe v ločenem poglavju »Cena in drugi pogoji ponovne rabe informacij javnega značaja«. Prosilec se pri tem sklicuje tudi na uradni stroškovnik organa o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja z dne 17.03.2011. Po mnenju prosilca iz jezikovne razlage točk 1 do 18, izhaja, da morata biti za zaračunavanje stroškov po točkah 16, 17 in 18 stroškovnika kumulativno podana oba pogoja, in sicer tako posredovanje kot ponovna uporaba.
Ob tem je organ po mnenju prosilca z izbiro najvišje izobražene osebe za odbiranje zahtevanih podatkov ravnal iracionalno, s takim ravnanjem in tolmačenjem zakonodaje pa postane po mnenju prosilca ZDIJZ nesmiseln in nepotreben, saj je njegov namen zagotavljanje javnosti delovanja državnih organov.
Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe št. 090-70/2011/6 z dne 21.07.2011 in računa št. 3111-11-00153, z dne 05.08.2011 ni odpravil, zato je pritožbo, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom dne 16.08.2011 kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi odstopil v reševanje Pooblaščencu.
Pritožba ni utemeljena.
1. Predmet presoje Pooblaščenca
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da se v postopku dostopa do informacij javnega značaja subsidiarno uporabljajo določbe ZUP (drugi odstavek 15. člena ZDIJZ), kar pomeni, da je Pooblaščenec, kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Upravno sodišče RS je v sodbi št. U 278/2008-23, z dne 20.10.2009 zavzelo stališče, da je ZDIJZ predpis, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Gre torej za zakon, ki ureja določena postopkovna vprašanja, se pa na več mestih sklicuje tudi na uporabo postopkovnih pravil, ki jih določa ZUP. Takšno napotilo za uporabo določb zakona, ki ureja splošni upravni postopek, izhaja tudi iz določbe četrtega odstavka 27. člena ZDIJZ, umeščenega v 3. poglavje zakona z naslovom »Pritožbeni postopek«, ki določa, da se postopek s pritožbo izvaja po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Po presoji sodišča je to določba, ki jo mora Pooblaščenec (kot napotilo za uporabo določb ZUP) uporabiti tudi v primerih, ko se spor nanaša na določitev višine stroškov posredovanja informacij. Po mnenju Upravnega sodišča RS mora Pooblaščenec upoštevati, da je pritožba zoper izdano odločbo lahko uperjena tudi zoper odločitev o stroških.
Ob navedenem Pooblaščenec opozarja na specifično ureditev stroškov v določbah ZDIJZ. ZDIJZ namreč napotuje na podzakonski predpis, konkretno na Uredbo o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, številka 76/2005 in 119/2007; v nadaljevanju Uredba), ki med drugim podrobno določa zaračunljivost stroškov posredovanja informacij javnega značaja prosilcem. V 20. členu Uredbe je natančno določen način plačila stroškov, ki izrecno določa, da organ izda prosilcu račun, iz katerega mora biti razvidna specifikacija stroškov v skladu z Uredbo. Iz navedenega izhaja, da sta zakonodajalec in Vlada RS postopke s stroški v okviru dostopa do informacij javnega značaja uredila bistveno drugače, kot je to določeno v ZUP. Organ o stroških dostopa do informacij javnega značaja tako ne odloča v okviru meritorne oz. vsebinske presoje, ali gre za informacije javnega značaja, temveč ločeno izda račun, ki mora biti specificiran. Zoper takšno odločitev o stroških (t.j. račun) pa je, na podlagi zgoraj opisanega stališča Upravnega sodišča RS, dopustna pritožba pri Pooblaščencu.
Pooblaščenec je ugotovil, da obravnavana pritožba vsebuje vse sestavine iz drugega odstavka 238. člena ZUP, in sicer je prosilec navedel odločbo (odločbo in račun), ki ju izpodbija, označil je organ, ki je odločbo in račun izdal, iz priloženih odločbe in računa pa so razvidni tako datum kot številke izpodbijane odločbe in računa. Iz pritožbe prosilca je brez dvoma mogoče razbrati, da odločbo in račun izpodbija, ker domneva njuno nepravilnost. Pooblaščenec tako ugotavlja, da je obravnavana pritožba popolna. Pooblaščenec se je zato spustil v vsebinsko presojo, ali je organ v izpodbijanih odločbi št. 090-70/2011/6 z dne 21.07.2011 in računu št. 3111-11-00153, z dne 05.08.2011 prosilcu utemeljeno zaračunal znesek 46,52 EUR za stroške posredovanja informacij javnega značaja v elektronski obliki na CD-mediju, in sicer posredovanje besedil objavljenih javnih razpisov za imenovanje generalnega direktorja uprave za izvrševanje kazenskih sankcij od leta 1998 v sredstvih javnega obveščanja in razpisnega gradiva, zapisnikov odpiranja ponudb in sklepov o izbiri za te razpise. Kot izhaja iz priloženega gradiva, ki ga je Pooblaščencu posredoval organ, gre za 25 strani fotokopiranega gradiva, pri katerem je organ v skladu z navedeno odločbo izvedel delni dostop, vseh 25 strani pa je pretvoril tudi v elektronsko obliko.
Pooblaščenec je torej presojal utemeljenost zaračunavanja stroškov v skladu s tistimi določbami ZDIJZ, ki urejajo posredovanje informacij javnega značaja, ob tem pa je Pooblaščenec kot upravni organ moral upoštevati tudi vse veljavne podzakonske akte, ki urejajo stroške posredovanja informacij javnega značaja, kot sta Uredba ter stroškovnik organa o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja.
2. Stroški posredovanja informacij javnega značaja
Pooblaščenec na tem mestu najprej poudarja, da ni nobenega dvoma, da organ lahko v skladu s 34. členom ZDIJZ prosilcu zaračuna materialne stroške za posredovanje informacij javnega značaja, vendar le v primeru, če pri tem izpolni oziroma zadosti vsem zakonskim določbam, ki urejajo zaračunljivost stroškov posredovanja informacij. V prvem odstavku 35. člena ZDIJZ je določeno, da Vlada predpiše okvirni stroškovnik, na podlagi katerega organ določi svoj stroškovnik, v skladu s katerim zaračunava materialne stroške iz 34. člena. Na podlagi navedene določbe je Vlada v Uredbi v 19. členu predpisala okvirni cenik za posredovanje informacij javnega značaja, ki je splošen in velja za vse zavezane organe. Vsak posamezen organ pa lahko, v skladu s tretjim odstavkom 19. člena Uredbe v povezavi s 35. členom ZDIJZ, za storitve, ki niso naštete v splošnem stroškovniku, pridobi svoj stroškovnik, ki ga mora potrditi oziroma h kateremu mora dati soglasje ministrstvo, pristojno za upravo. Pri tem je organ dolžan, v skladu s 36. členom ZDIJZ, svoj stroškovnik iz 35. člena ZDIJZ objaviti v svojem katalogu informacij javnega značaja ter ga dati na vpogled vsakemu prosilcu. Če organ ne ravna v skladu z navedeno zakonsko določbo, in ne objavi stroškovnika v svojem katalogu informacij javnega značaja, ne more od prosilca zahtevati plačila stroškov po stroškovniku, saj je slednje v nasprotju s pravno varnostjo in načelom zakonitosti. Organ je tudi dolžan prosilca opozoriti na plačilo stroškov in, če prosilec to zahteva, mu mora organ vnaprej sporočiti višino stroškov, ki mu jih bo zaračunal za posredovanje informacij (tretji odstavek 36. člena ZDIJZ).
Vsebinska presoja stroškov posredovanja informacij je torej dvostopenjska. Primarno je treba ugotoviti, kateri stroškovnik je podlaga za odločanje o stroških v konkretnem primeru, nadalje pa, ali je organ prosilca opozoril na plačilo stroškov. Šele ob navedenih predpostavkah, ki morata biti podani kumulativno, je na vrsti presoja utemeljenosti same višine stroškov.
Pooblaščenec je po pregledu spletne strani organa ugotovil, da je organ stroškovnik o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja, v katerem je med drugim določil vse cene za materialne stroške, ki jih je zaračunal prosilcu (odbiranje podatkov s strani uslužbenca s VII. stopnjo izobrazbe, fotokopija formata A4, pretvorba dokumenta formata A4 iz fizične v elektronsko obliko, strošek elektronskega zapisa na zgoščenki CD, strošek poštnine ...) v izpodbijanih odločbi in računu, objavil na spletni strani http://www.ckijz.gov.si/index.php?id=98&type=98&no_cache=1&no_cache=1&tx_katalogijzpregled_pi1[uid_katalog]=1&cHash=d505a1d219.
Pooblaščenec je nadalje ugotovil, da navedeni stroškovnik povzema določbe Uredbe. Na tej podlagi Pooblaščenec ugotavlja, da načeloma organ ima ustrezno pravno podlago za obračun stroškov. Pri tem pa Pooblaščenec ni pristojen za odločanje, o tem, ali je navedeni stroškovnik skladen z uredbo v vsebinskem smislu. Za potrditev stroškovnika je namreč pristojno ministrstvo, pristojno za upravo. Pooblaščenec se sicer strinja, da zaračunavanje stroškov dela za omogočanje dostopa do informacij javnega značaja ni v duhu zakona in omogočanja neoviranega dostopa do javnih informacij, vendar pa v skladu s svojimi pristojnostmi nima možnosti razveljavitve navedenega stroškovnika ali odločanja o njegovi morebitni neustreznosti.
Pooblaščenec še ugotavlja, da je bil prosilec na stroške pravočasno opozorjen z dopisom št. 090-70/2011/4 z dne 30.06.2011 in da od organa ni zahteval, da mu vnaprej sporočiti višino stroškov, ki mu jih bo zaračunal za posredovanje informacij.
V konkretnem primeru je organ na podlagi navedenih določb ZDIJZ, Uredbe in stroškovnika in ob ugotovitvi, da bodo za izpolnitev zahteve prosilca nastali stroški posredovanja informacij, plačilo teh stroškov odredil v izreku odločbe, v njeni obrazložitvi, pa je podrobneje utemeljil specifikacijo posameznih elementov stroškov. S tem je po mnenju Pooblaščenca zadostil zakonski zahtevi glede specifikacija stroškov v skladu z Uredbo. Organ je namreč v obrazložitvi odločbe natančno specificiral, kaj vse krije navedeni znesek 46,52 EUR, in sicer: 39,00 EUR skupaj za dve uri dela uslužbenca s VII. stopnjo izobrazbe; 1 EUR za skupaj 25 strani fotokopij zaradi izvedbe delnega dostopa; 2 EUR znašajo stroški pretvorbe v elektronsko obliko, 2,09 EUR znaša cena CD-ja; in stroški poštnine na podlagi Cenika poštnih storitev v notranjem prometu Pošte Slovenije znašajo za pismo v upravnem postopku težko 132 g 2,43 EUR. Ob tem je organ za preračun stroškov uporabil Stroškovnik o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja organ št. 090-3/2011/31 z dne 08.04.2011, za katerega je v navedenem dopisu tudi navedel, kje na njegovi spletni strani je javno objavljen. Poleg tega je organ natančno določil rok za plačilo stroškov. Z izpodbijanim računom je organ na podlagi navedene odločbe zgolj izdal račun za plačilo stroškov na podlagi specifikacije, navedene v izpodbijani odločbi.
Glede na navedeno je torej organ ravnal v skladu z veljavno zakonodajo, ko je na podlagi svojega, javno objavljenega stroškovnika, izračunal stroške, ki so mu nastali s posredovanjem zahtevanih informacij, in nato od prosilca zahteval plačilo. Pooblaščenec ob tem ugotavlja, da nima podlage za presojanje, zakaj je organ prosilcu zaračunal stroške odbiranja s strani uslužbenca s VII. stopnjo izobrazbe in ne morebitnega uslužbenca z nižjo stopnjo izobrazbe, s čimer bi bistveno znižal zaračunane stroške. K temu namreč organa ne zavezuje, niti stroškovnik niti Uredba. Pooblaščenec pa na podlagi informacij in dokumentacije, ki mu je na voljo, nima razloga za dvom, da je navedeno delo resnično opravila uslužbenka s VII. stopnjo izobrazbe. Prav tako se prosilec na navedeni dopis organa o tem, da mu bo za posredovanje informacij zaračunal stroške, ni odzval. Zato Pooblaščenec ugotavlja, da je organ ravnal zakonito.
3. Zaključek
Ob upoštevanju vsega navedenega je Pooblaščenec ugotovil, da pritožba prosilca ni utemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP kot neutemeljeno zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo in račun.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor zoper odločbo Ministrstva za javno upravo številka 090-70/2011/6 z dne 21.07.2011 in račun št. 3111-11-00153 z dne 22.07.2011. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila :
Alenka Jerše, univ. dipl. prav.,
generalna sekretarka
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka