Pihlar Tatjana, novinarka Dnevnika - Kobilarna Lipica
+ -Številka: 090-154/2011/15
Kategorije: Ali dokument obstaja, Ali je organ zavezanec, Mediji
POVZETEK
Pooblaščenec je izdal sklep o zavrženju pritožbe novinarke, ki je od Kobilarne Lipica zahtevala podatke glede pogojev uporabe avtomobilov, kot izhajajo iz sponzorskih pogodb, ki jih je družba Lipica turizem d.o.o. sklenila z družbama Autocommerce d.o.o. in BMW Vertriebs GmbH, podružnica Ljubljana. Pooblaščenec je postopek vodil proti Javnemu zavodu Kobilarna Lipica, ki je v skladu z zakonom organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja. Načeloma se javni zavodi ustanovijo za izvajanje javnih služb, pri čemer je v določeni meri dopustno, da javni zavodi opravljajo tudi tržne dejavnosti. V tej zvezi je Informacijski pooblaščenec ugotovil, da je zakonodaja, ki ureja delovanje Kobilarne Lipica precej specifična. Javni zavod Kobilarna Lipica ima namreč zakonsko podlago, da za opravljanje tržne dejavnosti kot edini družbenik ustanovi gospodarsko družbo. Na tej podlagi je bila ustanovljena družba Lipica turizem d.o.o., ki v skladu z veljavnimi pravnimi akti lahko izkorišča podobo in ime kulturnega spomenika Kobilarne Lipice in pravice intelektualne lastnine. Poslovodenje in del uprave obeh subjektov, tako Javnega zavoda Kobilarna Lipica kot družbe Lipica turizem d.o.o., v istih prostorih opravljajo iste fizične osebe. Glede dokumentov, ki so bili predmet presoje, je Informacijski pooblaščenec ugotovil, da gre za dokumente, ki se nanašajo izključno na družbo Lipica turizem d.o.o., ki pa ni zavezanka za posredovanje informacij javnega značaja, javni zavod pa z njimi ne razpolaga. Pooblaščenec je moral tako glede na trenutno veljavno ureditev pritožbo prosilke zavreči.
SKLEP
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP), 9. in 10. odstavka 45. člena Zakona o medijih (Ur. l. RS, št. 110/06-UPB1, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZMed), 3. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 - UPB2, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 246. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - UPB2, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi novinarke Tatjane Pihler, Dnevnik, Dnevnik d.d., Kopitarjeva ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju prosilka), zoper odgovor Kobilarne Lipica, Lipica 5, 6210 Sežana (v nadaljevanju organ), z dne 25. 7. 2011 v zadevi odobritve dostopa do informacij za medije naslednji
S K L E P:
1. Pritožba prosilke se zavrže.
2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilka je dne 25. 7. 2011 na organ po elektronski pošti naslovila več vprašanj, in sicer:
- koliko sponzorskih avtomobilov znamke BMW ima Kobilarna Lipica v uporabi, katere modele, pod kakšnimi pogoji, za koliko časa;
- koliko plakatov z lipicancem in BMW-jem je bilo natisnjenih, za koliko denarja in kdo je plačnik;
- ali je po sponzorski pogodbi, ki jo je imela sklenjeno s podjetjem Autocomerce, po letu dni odkupila tri mercedese, ki jih je dobila v brezplačno uporabo, ali je plačala pogodbeno kazen (kolikšna je bila ta kazen)?;
- za koliko je omenjene tri avtomobile odkupila od podjetja Autocommerce (kolikšna je bila cena za vsakega posebej in koliko je bil star posamezni avto, ko so ga dobili) in za koliko je mercedes razreda A potem prodala in komu. Je bil kupec kdo od zaposlenih? Kdo?
Prosilka je istega dne prejela odgovore na večino vprašanj, ni pa dobila odgovora na vprašanje, pod kakšnimi pogoji so v uporabi sponzorski avtomobili BMW, prav tako pa prosilka ni prejela odgovora na vprašanje glede cene, po kateri so bili avtomobili odkupljeni od podjetja Autocommerce in za koliko je bil mercedes razreda A prodan nazaj istemu podjetju.
Pooblaščenec je dne 27. 7. 2011 prejel pritožbo prosilke, v kateri je navedla, da je Kobilarna Lipica oziroma njeno turistično podjetje Lipica Turizem, d.o.o., oba sta v stoodstotni lasti države, lani s podjetjem Autocommerce sklenila enoletno pogodbo o uporabi petih avtomobilov znamke Mercedes. Lipica je omenjenemu podjetju v zameno omogočila promocijske in marketinške aktivnosti, po letu dni pa je morala tri od petih avtomobilov odkupiti. To je storila preko lizinškega podjetja, kateremu pa je takoj en avtomobil prodala nazaj, o prodaji drugega pa se z njim še dogovarja. Kobilarna Lipica, ki se 80-odstotno financira iz državnega proračuna, podrobnosti pogodbe z Avtocommerceom skriva, prav tako niso odgovorili na vprašanja, za koliko so odkupili mercedese in za koliko so jih potem prodali nazaj istemu podjetju. Kljub temu poslu z mercedesi je Kobilarna Lipica (znova preko podjetja Lipica Turizem d.o.o.) letos sklenila dodaten posel s podjetjem BMW Slovenija. Od njega je dobila v uporabo štiri vozila BMW, pod kakšnimi pogoji, pa niso odgovorili, saj naj bi bil ta podatek na željo pogodbenega partnerja zaupne narave. Ker je Kobilarna Lipica v stoodstotni lasti države, prosilka meni, da bi po ZDIJZ omenjene podatke morala razkriti.
Pritožba je bila poslana neposredno Pooblaščencu kot pritožbenemu organu, zato jo je z dopisom št. 092-162/2011/2 z dne 8. 8. 2011 odstopil organu in ga pozval, naj kot organ prve stopnje opravi preizkus pritožbe in ravna v skladu z 245. členom ZUP.
Pooblaščenec je dne 11. 8. 2011 prejel odstopljeno pritožbo prosilke v reševanje. V spremnem dopisu je bilo navedeno, da je družba Lipica Turizem d.o.o. gospodarska družba in sicer enoosebna družba z omejeno odgovornostjo, ustanovljena leta 2007, na podlagi 5. odstavka 11. člena Zakona o Kobilarni Lipica (Ur. l. RS, št. 107/2006-UPB1, v nadaljevanju ZKL) po soglasju Vlade RS in v skladu s postopkom, predvidenim v Zakonu o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 65/2009-UPB3, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGD-1) s strani edinega ustanovitelja in družbenika javnega zavoda Kobilarna Lipica. Lipica turizem d.o.o. izvaja gospodarsko dejavnost, in sicer je kot glavna dejavnost v AJPES-u navedena dejavnost hotelov in podobnih nastanitvenih objektov. Lipica turizem d.o.o. ni nosilec javnih pooblastil niti ne izvaja javne službe, zato prosilka ni upravičena do vpogleda v pogodbi, na kateri se sklicuje v pritožbi.
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja je Pooblaščenec v prostorih organa dne 22. 8. 2011 opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP. In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank, po teoretičnih izvajanjih pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ, sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na razkritje zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
Pooblaščencu je bilo na ogledu in camera uvodoma pojasnjeno, da se pogodbe, ki jih prosilka zahteva, nanašajo na družbo Lipica Turizem d.o.o., ki ni financirana iz javnih sredstev. Lipica turizem d.o.o. in Javni zavod Kobilarna Lipica sta namreč ločena gospodarska subjekta. Družba Lipica Turizem d.o.o. je bila ustanovljena leta 2007 v skladu z določbami ZGD-1. Takrat se je vsa turistična tržna dejavnost prenesla na družbo Lipica turizem d.o.o., prav tako pa je bil opravljen prenos delavcev. Financiranje družbe Lipica Turizem d.o.o. je popolnoma ločeno od Kobilarne Lipica - javnega zavoda. Dejavnost, ki jo Kobilarna Lipica opravlja kot javno službo, je opredeljena v 11. členu ZKL. Vso turistično - gostinsko dejavnost (vključno z marketingom) pa opravlja Lipica Turizem d.o.o. Organ je pojasnil, da je financiranje družbe Lipica Turizem d.o.o. in javnega zavoda striktno ločeno. Kobilarna Lipica se financira iz proračuna, ima pa tudi še ostale nejavne prihodke. Je pa organ pojasnil, da gredo v določenih primerih sredstva iz družbe Lipica Turizem d.o.o. nazaj v javni zavod, in sicer po sprejetih finančnih metodah, ki so jih predlagale revizorske hiše, t.i. sodilih. Vsi tržni prihodki pa so ločeni in to tržno dejavnost opravlja Lipica Turizem d.o.o. Računovodstvo je ločeno in se v družbi Lipica Turizem d.o.o. vodi v skladu z računovodskimi standardi in določbami ZGD-1, medtem ko se pri javnem zavodu vodi po določbah Zakona o računovodstvu (Ur. l. RS, št. 23/99, s spremembami, v nad. ZR). Subjekta imata tudi ločena računa. Javni zavod Kobilarna Lipica ima podračun pri Banki Slovenije, ki se vodi pri UJP (Uprava Republike Slovenije za javna plačila) Koper, medtem ko ima Lipica Turizem d.o.o. običajen transakcijski račun.
Glede same vsebine prosilkine zahteve je bilo pojasnjeno, da so bili avtomobili pogodbeno vezani na družbo Lipica turizem d.o.o., so pa Lipica Turizem d.o.o. oziroma pogodbena partnerja Autocommerce ter BMW dali dovoljenje, da so avtomobile uporabljali tudi zaposleni pri Kobilarni Lipica - javnem zavodu. V fazi pogajanj za sklenitev pogodb se je direktor z dopisi informativno obrnil na več avtomobilskih podjetij. Pogajanja so potekala neformalno med direktorjem in zainteresiranimi podjetji. Javni razpis ni bil izveden. Lipica turizem d.o.o. ni zavezana po Zakonu o javnem naročanju (Ur. l. RS, št. 128/06, s spremembami, v nad. ZJN-2), zato tudi v zvezi z avtomobili, ki so predmet zahteve prosilke, ni bilo izvedeno javno naročilo. Sredstva za nakup dveh avtomobilov, ki jih je Lipica Turizem d.o.o. po pogodbi bila dolžna kupiti, so šla v breme Lipica Turizem d.o.o.
Pooblaščenec je na ogledu in camera vpogledal v pogodbo, sklenjeno med Autocommerce d.o.o. in Lipica Turizem d.o.o., z dne 1. 4. 2010, glede uporabe petih avtomobilov. Nadalje je Pooblaščenec vpogledal tudi v sporazum o sodelovanju, sklenjen med Lipica Turizem d.o.o. in BMW Vertriebs GmbH, podružnica Ljubljana, z dne 27.5.2011, v zvezi z uporabo vozil znamke BMW. Pooblaščenec je vpogledal tudi v drugo dokumentacijo v zvezi z nakupom, prodajo oz. leasingom avtomobilov (pogodbo o asignaciji, soglasje za vpis v prometno dovoljenje, dopisi Autocommerca, računi, potrdila o plačilu, pogodba o finančnem leasingu) in pri tem ugotovil, da v vseh dokumentih kot subjekt pogodbenega razmerja nastopa Lipica Turizem d.o.o.
Pooblaščenec je z dopisi z dne 13. 9. 2011 in z dne 16. 9. 2011 organ pisno pozval, naj mu posreduje pogodbe, ki so predmet zahteve prosilke. Organ Pooblaščencu predmetnih pogodb ni posredoval in je v dopisu z dne 22. 9. 2011 navedel, da organ s pogodbami ne razpolaga, listine so namreč v lasti in posesti družbe Lipica turizem d.o.o. Organ je nadalje navedel, da gre za specifično situacijo, saj je direktor organa hkrati tudi direktor družbe Lipica turizem d.o.o. Ker družba nima svoje pravne, kadrovske in finančno računovodske službe, opravljajo te službe storitve tudi za Lipico turizem d.o.o. (kar družba plačuje organu). Obe pravni osebi imata sedež na istem naslovu. Organ je nadalje navedel, da so bile listine Pooblaščencu dane na vpogled na podlagi izrecnega dovoljenja direktorja, ki je nastopal v svojstvu direktorja Lipica turizem d.o.o. Kljub temu pa gre za dve pravni osebi, od katerih je ena gospodarska družba in druga oseba javnega prava. Poslovanje gospodarske družbe je podvrženo drugačnim pravilom in jo med drugim zavezujejo klavzule o poslovni skrivnosti do svojih partnerjev.
V primeru kršitev teh klavzul je lahko odškodninsko odgovorna, še večja škoda pa ji lahko nastane na podlagi zmanjšanega ugleda in izgube partnerjev. Zgolj zaradi dejstva, da poslovodenje obeh pravnih subjektov in del uprave opravljajo iste fizične osebe za obe pravni osebi, kot navaja organ, ne more avtomatično pomeniti, da se določila ZDIJZ in ZMed avtomatično širijo še na gospodarsko družbo, ki ne opravlja javne službe. Prav tako se zaradi opisane situacije ne da sklepati, da oba subjekta razpolagata z vsemi dokumenti drugega. Takšna razlaga posega v bistvo gospodarskega prava oziroma v pojem pravne osebe, kot subjekta, ki je samostojno nosilec pravic in obveznosti.
Pooblaščenec je v okviru pritožbenega postopka po ZDIJZ dne 6. 10. 2011 na podlagi 2. in 10. člena ZInfP ter določb Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Ur. l. RS, št. 43/07-UPB1, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZIN) pri organu opravil inšpekcijski ogled in organ pozval, naj mu predloži kopije pogodb, ki so predmet prosilkine zahteve in kopije dokumentov, ki izkazujejo podatek, po kateri ceni so bili avtomobili odkupljeni od podjetja Autocommerce in za koliko je bil mercedes razreda A prodan nazaj istemu podjetju. Predstavnica organa je povedala, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga in jih ne more izročiti.
Istega dne je Pooblaščenec na podlagi 2. in 10. člena ZInfP ter 2. odstavka 19. člena ZIN opravil inšpekcijski ogled tudi pri družbi Lipica turizem d.o.o. in jo pozval, naj mu predloži kopije pogodb, ki so predmet prosilkine zahteve in kopije dokumentov, ki izkazujejo podatek, po kateri ceni so bili avtomobili odkupljeni od podjetja Autocommerce in za koliko je bil mercedes razreda A prodan nazaj istemu podjetju. Dokumenti so bili Pooblaščencu s strani Lipice turizem d.o.o. na podlagi zahteve posredovani.
Pritožba ni dovoljena.
1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
Pooblaščenec pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odgovor (oziroma fiktivno odločbo) v delu, v katerem ga pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec odgovor prvostopenjskega organa preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Prosilka je zahtevala informacije kot medij, zato se je Pooblaščenec primarno ukvarjal z vprašanjem, ali so izpolnjene procesne predpostavke za vložitev pritožbe po določbah ZMed. Po določbi 9. odstavka 45. člena ZMed je namreč pritožba zoper zavrnilni odgovor oziroma zoper fiktivno zavrnilno odločbo, ki je lahko sestavljena zgolj v obliki dopisa, dovoljena le, če zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. Iz navedene določbe nedvoumno izhaja, da pritožba ni dovoljena v vseh primerih, ko je medij nezadovoljen s prejetim odgovorom, temveč le v primeru, ko odgovor na vprašanje izhaja iz določenega materializiranega, že ustvarjenega dokumenta in posledično zgolj takrat, ko so zahtevane informacije izvzete iz prostega dostopa po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. Iz navedene določbe nedvoumno izhaja, da pritožba ni dovoljena v vseh primerih, ko je medij nezadovoljen s prejetim odgovorom, temveč da je pritožba dovoljena le v primeru, ko odgovor na vprašanje izhaja iz določenega materializiranega, že ustvarjenega dokumenta in posledično zgolj takrat, ko so zahtevane informacije izvzete iz prostega dostopa po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja.
Na podlagi vsega navedenega je pritožbeni postopek po določbi 45. člena ZMed pred Pooblaščencem omejen, in sicer na naslednji zaporedni fazi:
- na formalni preizkus, ali odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in
- na vsebinski preizkus, ali je ta dokument prosto dostopen ali predmet izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
V obravnavanem primeru se za zavrnilno odločbo štejejo odgovori prosilki po elektronski pošti z dne 25. 7. 2011.
2. Zavezanci za posredovanje informacij po ZMed in ZDIJZ
Krog zavezanih organov za dostop do informacij za medije je v povezavi z 2. odstavkom 45. člena ZMed določen v 1. odstavku 1. člena ZDIJZ, po katerem je vsakomur omogočen prost dostop in ponovna uporaba informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.
Informacije javnega značaja se lahko zahtevajo zgolj od organov, taksativno naštetih v 1. odstavku 1. člena ZDIJZ. Gre namreč za postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo zavezani organi. ZDIJZ ima tako nedvomno močan vpliv na delovanje javnega sektorja, in sicer ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Zakonska definicija informacije javnega značaja je namreč zelo široka, saj je informacija javnega značaja vsaka tista informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, registra, dosjeja, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb (1. odstavek 4. člena ZDIJZ). Tako iz kroga organov širšega javnega sektorja, ki sodijo med zavezance za dostop do informacij javnega značaja, kot tudi iz opredelitve informacije javnega značaja, je mogoče zaključiti, da je postopek dostopa do informacij javnega značaja v najširšem pomenu besede namenjen pridobivanju informacij, ki so v povezavi z javnopravnim delovanjem in oblastnimi nalogami oziroma funkcijami teh organov.
Organ kot javni zavod je nedvomno zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja, pri čemer je na tem mestu potrebno izpostaviti tudi stališče, da so izvajalci javnih služb zavezani za dostop do informacij javnega značaja v tistem delu svoje dejavnosti, ki predstavlja izvajanje javne službe oziroma dejavnosti, ki na izvajanje javne službe kakor koli vplivajo (javnopravno delovanje). Za izvajalce javnih služb je namreč značilno, da lahko opravljajo tudi zasebnopravne, tržne dejavnosti, v okviru katerih niso zavezani za posredovanje informacij javnega značaja zato, ker v tržni sferi podvrženem delu dejavnosti informacije javnega značaja pojmovno ne morejo nastati. Javne službe lahko izvajajo pravne osebe javnega prava ali zasebnega prava. Tržna dejavnost, četudi jo opravlja subjekt, ki obenem izvaja tudi javno službo, pa je izvzeta iz namena ZDIJZ, da zagotavlja nadzor nad javnopravnim delovanjem. Podobno je tudi mnenje avtorjev Komentarja Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (doc. dr. Senko Pličanič et al., Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, str. 63-64): »V primeru pa, da gre za javni zavod (ali javno podjetje), ki je bil ustanovljen za opravljanje dejavnosti, ki ni javna služba (torej za neke tržne dejavnosti), se zastavlja vprašanje, ali je takšna oseba zavezanec po zakonu, ker je pač oseba javnega prava. V takšnih primerih je ustrezno stališče, da ne gre za zavezance po zakonu, čeprav gre za osebe javnega prava.« Organ je torej v skladu z ZDIJZ prosilcem dolžan posredovati vse tiste informacije, ki so nastale v zvezi z izvajanjem javnopravnih dejavnosti organa. Tudi po stališču Vrhovnega sodišča RS, kot izhaja iz sodbe št. I Up 122/2006-3 z dne 25. 4. 2007, je mogoče govoriti o delovnem področju organov v smislu ZDIJZ tedaj, ko je izvajanje določenih nalog ali dejavnosti urejeno s predpisi javnega prava, ki določajo obveznost organov glede izvajanja teh nalog v okviru upravne ali druge javnopravne funkcije ter morebitne pravice, obveznosti ali pravne koristi posameznikov, ki iz tega posebnega javnopravnega režima izhajajo.
3. O razmerju med organom kot javnim zavodom in družbo Lipica Turizem d.o.o.
Organ je statusno organiziran kot javni zavod, ki je bil ustanovljen z Zakonom o kobilarni Lipica (Ur. l. RS, št. 107/06-UPB1, v nadaljevanju ZKL). Območje Kobilarne Lipica, ki obsega celotno zavarovano območje Kobilarne Lipica s kultivirano kraško krajino, čredo konj lipicanske pasme ter stavbno in umetnostno dediščino, je bilo s tem zakonom razglašeno za kulturni spomenik izjemnega pomena za Republiko Slovenijo. 11. čl. ZKL določa, da z zavarovanim območjem po tem zakonu in z vsemi nepremičninami in premičninami ter pravicami intelektualne lastnine, ki so v lasti Republike Slovenije, upravlja organ.
Organ kot javni zavod pa je urejen tudi z Zakonom o zavodih (Ur. l. RS, št. 12/91, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZZ). V skladu s 1. členom ZZ so zavodi organizacije, ki se ustanovijo za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva, socialnega varstva, otroškega varstva, invalidskega varstva, socialnega zavarovanja ali drugih dejavnosti, če cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobička. Kot izhaja iz 3. člena ZZ, se javni zavodi ustanovijo za izvajanje javne službe. 18. člen ZZ obenem določa, da lahko zavod opravlja eno ali več dejavnosti, pri čemer lahko opravlja tudi gospodarsko dejavnost, če je ta namenjena opravljanju dejavnosti, za katero je zavod ustanovljen.
4. odstavek 11. člena ZKL tako določa, da Kobilarno Lipica sestavljata organizacijski enoti: Enota Kobilarna in Enota Turizem. Enota Kobilarna opravlja javno službo, enota Turizem pa dejavnost prodaje blaga in storitev javne službe na trgu. Tudi iz 3. člena Sklepa o organizaciji in delu javnega zavoda Kobilarna Lipica (Ur. l. RS, št. 1/2008, v nadaljevanju Sklep) izhaja, da ima javni zavod Kobilarna Lipica dve organizacijski enoti: Kobilarna in Turizem.
Glede izvajanja javne službe je v 7. odstavku 11. člena ZKL navedeno, katere dejavnosti spadajo v dejavnost izvajanja javne službe:
– reja in vzreja konj lipicancev, pripuščanje, osemenjevanje, selekcija, rodovništvo, preizkušanje in šolanje konj; – spremljanje reje in vzreje konj lipicancev v lasti drugih pravnih in fizičnih oseb v Republiki Sloveniji, ki so člani združenja rejcev lipicancev, zagotavljanje potrebnega števila žrebcev – plemenjakov oziroma potrebnih količin žrebčevega semena za plemenske kobile teh rejcev ter strokovno svetovanje tem rejcem;
– vodenje izvorne rodovniške knjige lipicancev;
– organiziranje kulturnih in konjerejsko-konjeniških prireditev na zavarovanem območju;
– sodelovanje konj lipicancev v državnem protokolu Republike Slovenije;
– varstvo kulturne dediščine;
– upravljanje z nepremičnim in premičnim premoženjem v območju kulturnega spomenika ter pravicami intelektualne lastnine, ki so podlaga za izvajanje javne službe iz prejšnjih alinej (pri čemer iz priloge Sklepa izhaja, da je premično premoženje, ki je namenjeno opravljanju javne službe, čreda konj, kot je določena v 4. členu ZKL, likovna dela Avgusta Černigoja in parkovna plastika iz kraškega kamna).
Glede statusne organiziranosti opravljanja tržne dejavnosti Pooblaščenec nadalje ugotavlja, da je ureditev v ZKL specifična glede na določbe ZZ in je, kot je znano Pooblaščencu, v slovenskem pravnem prostoru precej neobičajna. V konkretnem primeru je namreč podlaga za statusno razmejitev med opravljanjem javne službe in opravljanjem tržne dejavnosti vsebovana že v samem ZKL, oziroma je bila v ZKL vnesena z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o Kobilarni Lipica (Ur. l. RS, št. 79/2006, v nadaljevanju ZKL-A).
Tržna dejavnost se namreč ne opravlja v okviru organa kot javnega zavoda, pač pa sedanji 5. odstavek 11. člena ZKL določa, da lahko organ kot edini družbenik za izvajanje gospodarske dejavnosti ustanovi gospodarsko družbo z omejeno odgovornostjo s soglasjem vlade. Iz Akta o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo Lipica Turizem d.o.o. (v nadaljevanju Akt) izhaja, da je organ skladno z 11. členom ZKL kot edini družbenik, ob soglasju Vlade RS, za izvajanje gospodarske dejavnosti takšno družbo tudi dejansko ustanovil. 3. člen Akta določa, da pravice ustanovitelja in družbenika v družbi izvršuje Svet Kobilarne Lipica. Družbo upravlja ustanovitelj (8. člen Akta), poslovanje družbe pa vodi direktor. Direktor Kobilarne Lipica je tudi direktor Lipica Turizem d.o.o. (9. člen Akta). Družba v skladu z zakonom sestavlja računovodske izkaze in poslovna poročila za poslovno leto, ki je enako koledarskemu (14. člen Akta). Družba je za svoje obveznosti odgovorna s svojim celotnim premoženjem in samostojno nastopa v pravnem prometu. Ustanovitelj za obveznosti družbe ni odgovoren (15. člen Akta). V 4. odstavku 27. člena prej omenjenega Sklepa je nadalje določeno, da sme gospodarska družba, ki jo ustanovi organ, izkoriščati podobo, ime kulturnega spomenika in pravice intelektualne lastnine za trženje svojih dejavnosti v skladu z veljavnimi predpisi, interesi organa in na način, ki ne okrni ugleda kulturnega spomenika.
Glede poslovanja in financiranja obeh subjektov je potrebno omeniti 24. člen Sklepa, ki določa, da se izid poslovanja ugotavlja za javni zavod kot celoto in po njegovih organizacijskih enotah. Presežki prihodkov nad odhodki posamezne organizacijske enote smejo biti namenjeni za razvoj iste organizacijske enote, pri čemer se presežki v organizacijski enoti Turizem namenjajo tudi za financiranje javne službe, ki jo izvaja organizacijska enota Kobilarna.
Na podlagi vsega navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da gre po veljavni zakonodaji za dva statusno in finančno (organizacijsko pa očitno ne povsem, saj uslužbenci organa opravljajo storitve tudi za družbo Lipica turizem d.o.o.) ločena subjekta, pri čemer je organ ustanovitelj in edini lastnik družbe Lipica turizem d.o.o. Dejavnosti obeh subjektov so med seboj tesno povezane in se nanašajo na aktivnosti v zvezi s Kobilarno Lipica, pri čemer organ kot javni zavod opravlja dejavnosti, ki so določene kot javna služba, ne opravlja pa gospodarskih dejavnosti na trgu, ki jih opravlja družba Lipica Turizem d.o.o.
4. Ali zahtevane informacije izpolnjujejo kriterije po 4. členu ZDIJZ?
Pooblaščencu je bilo na ogledu in camera dne 22. 8. 2011 pojasnjeno, da so zahtevani podatki glede avtomobilov pogodbeno vezani na družbo Lipica turizem d.o.o., so pa bila izdana dovoljenja, da lahko avtomobile uporabljajo tudi zaposleni pri organu. Pooblaščenec se je o dejstvu, da je pogodbeni partner obeh avtomobilskih družb Lipica Turizem d.o.o., prepričal z vpogledom v obe pogodbi, ki sta bili sklenjeni med družbo Lipica Turizem d.o.o. in družbo Autocommerce d.o.o. oziroma družbo BMW Vertriebs GmbH, podružnica Ljubljana. Pooblaščenec je vpogledal tudi v drugo dokumentacijo v zvezi z nakupom, prodajo oz. leasingom avtomobilov, ki so predmet prosilkine zahteve, t.j. v pogodbo o asignaciji, v soglasje za vpis v prometno dovoljenje, v dopise družbe Autocommerce d.o.o., v račune, v potrdila o plačilu, ter v pogodba o finančnem leasingu in pri tem ugotovil, da v vseh dokumentih kot subjekt nastopa zgolj Lipica Turizem d.o.o.
Kljub omogočenemu vpogledu v zahtevane informacije že na ogledu in camera, je Pooblaščenec na podlagi inšpekcijskih pooblastil dne 6. 10. 2011 zahtevane informacije tudi fizično pridobil in jih, prav zaradi že opisane neobičajne ureditve razmerij med organom kot javnim zavodom in družbo Lipica turizem d.o.o., tudi podrobno preučil. Pri tem je Pooblaščenec ugotovil, da se zahtevane informacije nanašajo na poslovno sodelovanje med Kobilarno Lipica in družbama Autocommerce d.o.o. in BMW glede uporabe več avtomobilov oziroma zagotavljanja promocijskih aktivnosti. Pooblaščenec je ugotovil, da zahtevane informacije niso neposredno povezane z izvajanjem javne službe oziroma javnopravno dejavnostjo organa. So pa informacije povezane z izkoriščanjem podobe in imena kulturnega spomenika Kobilarne Lipice in pravic intelektualne lastnine, vendar ima gospodarska družba za takšno delovanje neposredno pravno podlago v podzakonskem aktu (4. odstavek 27. člena prej omenjenega Sklepa).
Na tem mestu je potrebno, predvsem zaradi specifičnosti trenutne pravne ureditve, pritrditi organu, da zgolj zaradi dejstva, da poslovodenje in del uprave obeh pravnih subjektov, tako organa kot družbe Lipica turizem d.o.o., opravljajo iste fizične osebe za obe pravni osebi (v istih prostorih) ne more avtomatično pomeniti, da oba subjekta razpolagata z vsemi dokumenti drugega. Po podrobnem pregledu zahtevanih dokumentov je Pooblaščenec ugotovil, da se dokumenti dejansko nanašajo zgolj na družbo Lipica turizem d.o.o. oziroma na njene dejavnosti na trgu, da je kot subjekt v dokumentih navedena družba Lipica turizem d.o.o., da direktor obeh subjektov na dokumentih nastopa kot direktor družbe Lipica turizem d.o.o., dokumenti pa so tudi ožigosani z žigom družbe in ne z žigom organa. Prav tako pregled posameznih dokumentov ne napeljuje na dejstvo, da bi z zahtevanimi informacijami moral razpolagati tudi organ, saj se vsebina tam vsebovanih informacij na organ dejansko ne nanaša.
Pooblaščenec sicer meni, da bi pogodbe s podobno vsebino lahko sklenil tudi organ kot javni zavod (kar pomeni, da bi se informacije vsaj potencialno lahko presojale z vidika ZDIJZ), kljub temu pa mora pri odločanju o dostopu do informacij javnega značaja upoštevati vso veljavno zakonodajo, v primernost le-te pa se v konkretnem postopku ne more in nima pristojnosti spuščati. Na podlagi navedenega je tako treba ugotoviti, da so zahtevane informacije v lasti in v posesti Lipice turizem d.o.o., ki ni zavezana po določbah ZDIJZ, in da organ kot javni zavod z njimi ne razpolaga. Pritožbo prosilke je na podlagi vsega navedenega treba zavreči.
5. Zaključek
Na podlagi navedenega je Pooblaščenec zaključil, da organ ne razpolaga z dokumentom, ki ga je zahtevala prosilka oziroma, iz katerega izhajajo odgovori na vprašanja prosilke, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ zavezanec razpolaga. Pooblaščenec ponovno poudarja, da je, upoštevaje 9. odstavek 45. člena ZMed, pritožba po ZMed dovoljena samo v delu, ko zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, s katerim razpolaga organ zavezanec. Na tej podlagi je Pooblaščenec v skladu s 1. odstavkom 246. člena ZUP pritožbo prosilke kot nedovoljeno zavrgel.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Ta sklep je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščen plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper ta sklep ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno, po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi ta sklep v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Mojca Komac, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka