Prosilec - Osnovna šola Savsko naselje
+ -Številka: 090-150/2011/7
Kategorije: Osebni podatek, Javni uslužbenci in funkcionarji
POVZETEK
Prosilec je zahteval fotokopijo popisa zaposlenih učiteljev s podatki o njihovi doseženi izobrazbi in podatki opravljenega strokovnega izpita. Organ je zahtevo prosilca zavrnil z odločbo z obrazložitvijo, da je seznam strokovnih delavcev objavljen na straneh Ministrstva za šolstvo in šport, na spletni strani šole, v šolski publikaciji, na vratih učilnic, kjer posamezen strokovni delavec opravlja svoje delo. Prosilec se z odločitvijo organa ni strinjal, zato je vložil pritožbo. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da se dokumenti nahajajo pri organu, zato je pritožbi prosilca ugodil in prosilcu zaradi varovanih osebnih podatkov v zahtevanih dokumentih, omogočil delni dostop do dokumentov.
ODLOČBA
Številka: 090-150/2011/7
Datum: 22. 11. 2011
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………………….. (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Osnovne šole Savsko naselje, Matjaževa 4, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 279/V z dne 17. 6. 2011, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca se ugodi, izpodbijana odločba Osnovne šole Savsko naselje št. 279/V z dne 17. 6. 2011 se odpravi. Organ je dolžan prosilcu v roku 31 dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:
- potrdilo o opravljeni maturi na Gimnaziji Ljubljana Šiška ……………., št. 215 z dne 27. 7. 1998,
- potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu …………….. z dne 14. 5. 1992,
- diploma ………………………, št. 339/05-06 z dne 4. 4. 2006,
- potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu ……………. z dne 12. 12. 1989,
- diploma …………………., št. 01-882/95-1 z dne 6. 11. 1995,
- potrdilo o končanem visokošolskem študiju …………………, št. 261/83-84,
- potrdilo o uspešno končanem izpopolnjevanju strokovne izobrazbe na Filozofski fakulteti ………………, št. PAI-177/93 z dne 23. 12. 1993,
- potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu …………………… z dne 4. 4. 1985,
- potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu ……………………. z dne 29. 5. 1986,
- diploma ……………………., št. RŠ.:7660/84-R z dne 24. 2. 1984,
- potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu ……………….. z dne 10. 12. 1991,
- diploma ……………….., št. RŠ.:10701/91-R z dne 15. 1. 1991,
- potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu ……………………… z dne 14. 12. 2005,
- diploma ………….. št. 485/04-05 z dne 23. 6. 2005,
- potrdilo o diplomiranju ……………….. z dne 20. 12. 2010, št. diplome 6484/10-R,
- potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu …………………… z dne 26. 5. 2011,
- diploma …………….., št. 66/92-93 z dne 25. 2. 1993,
- potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu ………………. z dne 25. 10. 1990,
- potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu ………………. z dne 7. 6. 1990,
- diploma ……………………….., št. 232 z dne 27. 11. 2003,
- diploma ………………… št. RŠ.:10150/89-R z dne 5. 9. 1989,
- potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu ……………………. z dne 20. 12. 1989,
- diploma ……………………, št. RŠ.: 6298/81-R z dne 23. 11. 1981,
- potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu …………………… z dne 24. 12. 1982,
- diploma ………………, št. 228/95-96 z dne 18. 6. 1996,
- potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu ……………….. z dne 17. 2. 1998,
- potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu ………………. z dne 4. 6. 1982,
- diploma …………….., št. 59/09-10 z dne 22. 6. 2010,
- diploma …………….., št. 01-330/93-1 z ne 2. 11. 1993,
- potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu ……………… z dne 14. 3. 1984,
- potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu ……………….. z dne 14. 3. 1986,
- diploma ……………., št. RŠ.: 6900/82-R z dne 22. 11. 1982,
- potrdilo o diplomiranju ………………, št. 06-1823/10 z dne 3. 9. 2010,
- potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu ……………… z dne 10. 4. 1986,
- diploma …………………., št. 6197/09I z dne 8. 4. 2010,
- začasno potrdilo o opravljenem programu ………………… z dne 20. 6. 2011,
- diploma ……………………., št. 698/05-06 z dne 11. 9. 2006,
- diploma …………………., št. 988 z dne 16. 3. 1992,
- potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu …………………….. z dne 18. 5. 1993,
- potrdilo o opravljenem diplomskem izpitu ……………………, št. 60-601/79 z dne 12. 9. 1979,
- potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu ………………. z dne 23. 4. 1982,
- potrdilo o opravljenem magisteriju ………………….., št, MAG-158/2008 z dne 15. 1. 2009,
- potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu ……………………….. z dne 27. 3. 2003,
- diploma ……………………, št. 2589/00-R z dne 28. 2. 2000,
- potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu ………………… z dne 12. 2. 2003,
- diploma ……………………, št. 3056/01-R z dne 22. 6. 2001,
- potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu ………………….. z dne 18. 12. 1990,
- diploma …………………….., št. RŠ.: 10511/90-R z dne 4. 9. 1990,
- potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu ………………… z dne 27. 6. 2011,
- potrdilo o diplomiranju …………………….., št. 1663/10-R z dne 28. 6. 2010,
- potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu ……………………… z dne 8. 3. 1985,
- diploma …………………., št. RŠ.: 7747/84-R dne 25. 4. 1984,
- potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu …………………. z dne 4. 11. 2009,
- diploma ……………, št. 128/05-06 z dne 1. 12. 2005,
- potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu ……………… z dne 20. 11. 2006,
- diploma ………………….., št. DO2825 z dne 28. 11. 2002,
- diploma ……………………., št. 280/06-07 z dne 28. 2. 2007,
- dopis Mnistrstva za šolstvo in šport glede statusa strokovnega izpita ……………………., št. 1006-5/2007 z dne 23. 3. 2007,
- diploma ………………, št. 859/82 z dne 8. 6. 1982,
- potrdilo o uspešno končanem izpopolnjevanju strokovne izobrazbe ………………… z dne 23. 9. 1998,
- potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu ……………….. z dne 31. 5. 1983,
- diploma …………….., št. 4/236/312-80 z dne 28. 4. 1980,
- diploma ………………….., št. RŠ-8761/86.R z dne 23. 6. 1986,
- potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu ……………………. z dne 21. 4. 1987,
- potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu ……………………. z dne 1. 3. 1988,
- diploma …………………., št. 5877/091 z dne 3. 2. 2009,
- potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu ………………. z dne 18. 4. 1991,
- potrdilo o strokovni izobrazbi ………………., št. RŠ.:10625/90-I z dne 10. 10. 1990,
- potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu ………………….. z dne 14. 11. 1996,
- diploma ……………….., št. 184/87-88 z dne 20. 4. 1988,
- potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu ………………. z dne 6. 11. 2007,
- diploma …………….., št. 441/05-06 z dne 8. 5. 2006,
- potrdilo o uspešno končanem izpopolnjevanju strokovne izobrazbe …………………., št. 01-1257/07,
pri čemer je organ v vseh zgoraj navedenih dokumentih dolžan prekriti domači naslov (ulica in kraj s poštno številko), rojstni datum ter kraj in občino rojstva javnih uslužbencev, na katere se dokumenti nanašajo.
2. Zahteva prosilca z dne 27. 5. 2011 se zavrne glede:
- v prejšnji točki navedenih osebnih podatkov, ki jih je organ dolžan prekriti.
3. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 27. 5. 2011 na organ naslovil zahtevo za dostop do:
- popisa zaposlenih učiteljev s podatki o njihovi doseženi izobrazbi in podatki opravljenega strokovnega izpita.
Organ je z odločbo št. 279/V z dne 17. 6. 2011 prosilcu v celoti zavrnil zahtevo za posredovanje navedenih dokumentov z obrazložitvijo, da je seznam strokovnih delavcev objavljen na straneh Ministrstva za šolstvo in šport, na spletni strani šole, v šolski publikaciji, na vratih učilnic, kjer posamezen strokovni delavec opravlja svoje delo.
Prosilec je dne 23. 6. 2011 vložil pritožbo zoper odločbo organa št. 279/V z dne 17. 6. 2011. Prosilec v pritožbi navaja, da je podatke že večkrat zahteval in upa, da jih končno pridobi v pisni obliki.
Organ je z dopisom št. 279-3/I z dne 11. 7. 2011 pritožbo kot dovoljeno in pravočasno, vloženo s strani upravičene osebe, odstopil Pooblaščencu. Organ je v dopisu navedel še, da od svoje odločitve ne odstopa.
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali zahtevane informacije javnega značaja pri organu obstajajo, je Pooblaščenec pri organu dne 13. 9. 2011, v prisotnosti ravnateljice in poslovne sekretarke pri organu, opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP.
Pritožba je utemeljena.
1. Predmet presoje Pooblaščenca
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Pooblaščenec je zato v nadaljevanju presojal, ali dokumenti, ki jih je prosilec zahteval dne 27. 5. 2011 in glede katerih je organ prosilcu zavrnil dostop, obstajajo.
2. Organ kot zavezanec po ZDIJZ
Subjekti, ki so po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ zavezani za posredovanje informacij javnega značaja, so državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.
V skladu z določbo drugega odstavka 7. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/2007, uradno prečiščeno besedilo 5, v nadaljevanju ZOFVI) se lahko osnovna šola in gimnazija ustanovita kot vzgojno-izobraževalni zavod ali kot organizacijska enota vzgojno-izobraževalnega ali drugega zavoda. Zakon o zavodih (Uradni list RS, št. 12/92, ter spremembe in dopolnitve, v nadaljevanju ZZ) v drugem odstavku 1. člena podrobneje določa, da so zavodi organizacije, ki se med drugim ustanovijo za opravljanja dejavnosti vzgoje in izobraževanja. V 3. členu pa ZZ določa, da se za opravljanje javnih služb ustanovijo javni zavodi. Javni zavodi so najštevilčnejša kategorija oseb javnega prava v Republiki Sloveniji in se organizirajo na področju kulture (gledališča, muzeji, knjižnice, arhivi), zdravstva in socialnega varstva (bolnišnice, lekarne), šolstva (osnovne, srednje in visoke šole oziroma univerze) in drugih podobnih ti. negospodarskih področjih, kot tudi na številnih gospodarskih področjih. Javni zavodi so zavezanci za posredovanje informacij javnega značaja po ZDIJZ tudi, če nimajo pravne subjektivitete, saj so praviloma izvajalci javnih služb in zato zavezanci kot takšni (podrobneje glej doktorsko disertacijo Urške Prepeluh - Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 131).
Iz navedenih določb torej izhaja, da je organ zavezanec po ZDIJZ, tudi v skladu z novejšo terminologijo slovenske zakonodaje na področju upravnega prava, t. i. zavezanec javnega sektorja. Obenem velja poudariti še, da gre pri osnovnih šolah za izvajanje javne službe in sicer vzgoje in izobraževanja, zato je vsaka osnovna šola zavezanec v skladu s 1. členom ZDIJZ ne le zato, ker je javni zavod, temveč tudi zato, ker izvaja javno službo.
Pooblaščenec je v obravnavanem primeru moral ugotoviti, ali gre pri zahtevanih informacijah za informacije javnega značaja v smislu ZDIJZ. Ker se je organ v svoji odločbi skliceval na to, da zahtevanih dokumentov nima in ker prosilčeva pritožba izhaja iz domneve o njihovem obstoju, je bilo v pritožbenem postopku treba, v skladu z definicijo informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, razjasniti vprašanje, ali zahtevani dokumenti sploh obstajajo oziroma, ali organ z njimi razpolaga.
3. Splošno o informacijah javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj v prvem odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (zavezanci). ZDIJZ ima nedvomno močan vpliv na delovanje javnega sektorja, in sicer ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja.
Po načelu prostega dostopa iz 5. člena ZDIJZ so informacije javnega značaja prosto dostopne, vsak prosilec pa ima na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja, in sicer bodisi na vpogled, bodisi njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. Pomembno je, da prosilcu ni treba izkazati pravnega interesa, torej upravičenega razloga za dostop. Načelo prostega dostopa pa pomeni tudi, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev, razen, v kolikor so določene informacije izvzete iz prostega dostopa.
Informacija javnega značaja je po določilu prvega odstavka 4. člena informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:
1) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
Po ZDIJZ je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa.
Informacija mora torej biti povezana z delovnim področjem organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti (podrobneje glej doktorsko disertacijo Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 148).
To dejstvo napeljuje na zaključek, da so zahtevani dokumenti že sami po sebi povezani z delom organa, saj gre za informacije, ki se nanašajo na stopnjo izobrazbe zaposlenih v javnem zavodu – osnovni šoli, kjer je stopnja izobrazbe in obveza opravljanja strokovnega izpita za posamezna delovna mesta predpisana z zakonom – konkretno je to Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (UL RS št. 16/07, UPB5 s spremembami, v nadaljevanju ZOFVI).
ZOFVI v 92. do 94. členu določa, da vzgojno-izobraževalno in drugo strokovno delo v javnem vrtcu oziroma šoli opravljajo vzgojitelji, pomočniki vzgojiteljev, učitelji, predavatelji višjih šol, svetovalni delavci, knjižničarji in drugi strokovni delavci, ki z njimi sodelujejo pri izvajanju strokovnih nalog, potrebnih za nemoteno delovanje vrtca oziroma šole (v nadaljnjem besedilu: strokovni delavci). Strokovni delavci izvajajo vzgojno-izobraževalno delo v skladu z zakonom in javno veljavnimi programi tako, da zagotavljajo objektivnost, kritičnost in pluralnost ter so pri tem strokovno avtonomni. Strokovni delavci morajo obvladati slovenski knjižni jezik, imeti ustrezno izobrazbo, določeno s tem zakonom in drugimi predpisi, ter opravljen strokovni izpit v skladu s tem zakonom.
Znanje slovenskega knjižnega jezika se preverja pri strokovnem izpitu. Pri učiteljih, ki niso diplomirali na slovenskih univerzah, se znanje slovenskega knjižnega jezika preverja ob prvi namestitvi. Izobrazbo za strokovne delavce, v primerih, ko to določa zakon, pa tudi stopnjo izobrazbe, določi minister, potem, ko si je pridobil mnenje pristojnega strokovnega sveta. Ustrezne delovne izkušnje ter kriterije za vidne dosežke na strokovnem področju za pridobitev naziva predavatelj višje šole določi Strokovni svet Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje.
Strokovni delavci v javni osnovni šoli so učitelj, šolski svetovalni delavec, knjižničar, laborant in drugi strokovni delavci.
Učitelj, knjižničar in svetovalni delavec morajo imeti visokošolsko izobrazbo ustrezne smeri in pedagoško izobrazbo.
Na podlagi ZOFVI je bil med drugimi podzakonskimi akti sprejet tudi Pravilnik o smeri izobrazbe strokovnih delavcev v devetletni osnovni šoli ( UL RS št. 57/99, 8/01, 64/01, 73/03, 72/07 in 90/08, v nadaljevanju Pravilnik). V tem pravilniku je kot smer strokovne izobrazbe določen študijski program za pridobitev izobrazbe, po katerem se pridobi strokovni naslov v skladu z zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih (UL RS št. 47/98), pri posameznih predmetih pa tudi študijski program za izpopolnjevanje.
Pravilnik določa pogoje izobrazbe za učitelje za posamezne predmete, na primer za slovenščino določa naslednje: Učitelj slovenščine od prvega do petega razreda je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program razrednega pouka. Učitelj slovenščine v šestem razredu in v tretjem obdobju je lahko, kdor je končal enopredmetni ali dvopredmetni univerzitetni študijski program iz slovenščine. Kdor je izpolnjeval pogoje za poučevanje slovenščine do uveljavitve tega pravilnika, lahko poučuje slovenščino tudi v devetletni osnovni šoli. (več o tem glej Pravilnik).
Zahtevani dokumenti (dosežena strokovna izobrazba in opravljanje strokovnega izpita), ki po vsebini predstavljajo izpolnjevanje z zakonom določenih pogojev za določeno delovno mestu pri organu, so torej informacija javnega značaja, saj gre za dokumente, ki jih je organ pridobil v okviru svojih pristojnosti in so neposredno povezani z delom organa. S tem je izpolnjen prvi kriterij za informacijo javnega značaja.
2) organ mora z njo razpolagati,
3) nahajati se mora v materializirani obliki.
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja je Pooblaščenec pri organu dne 13. 9. 2011, v prisotnosti ravnateljice in poslovne sekretarke organa, opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP.
In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank, po teoretičnih izvajanjih, pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ, sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
Organ je Pooblaščencu predložil seznam zaposlenih, Pooblaščenec pa je organ hkrati pozval, da naj za vsakega zaposlenega na seznamu, pripravi še personalno mapo. Organ je v personalnih mapah za vse zaposlene na seznamu našel dokumente o doseženi strokovni izobrazbi ter potrdila o opravljenem strokovnem izpitu.
Drugo in tretje merilo za informacijo javnega značaja je torej prav tako izpolnjeno, saj organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga, kar je ugotovil Pooblaščenec pri ogledu in camera pri organu, dne 13. 9. 2011.
Pooblaščenec na podlagi vsega navedenega ugotavlja, da so glede na zahtevo prosilca predmet nadaljnje presoje Pooblaščenca naslednji dokumenti:
- potrdilo o opravljeni maturi na Gimnaziji Ljubljana Šiška ……………., št. 215 z dne 27. 7. 1998,
- potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu …………….. z dne 14. 5. 1992,
- diploma ………………………, št. 339/05-06 z dne 4. 4. 2006,
- potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu ……………. z dne 12. 12. 1989,
- diploma …………………., št. 01-882/95-1 z dne 6. 11. 1995,
- potrdilo o končanem visokošolskem študiju …………………, št. 261/83-84,
- potrdilo o uspešno končanem izpopolnjevanju strokovne izobrazbe na Filozofski fakulteti ………………, št. PAI-177/93 z dne 23. 12. 1993,
- potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu …………………… z dne 4. 4. 1985,
- potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu ……………………. z dne 29. 5. 1986,
- diploma ……………………., št. RŠ.:7660/84-R z dne 24. 2. 1984,
- potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu ……………….. z dne 10. 12. 1991,
- diploma ……………….., št. RŠ.:10701/91-R z dne 15. 1. 1991,
- potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu ……………………… z dne 14. 12. 2005,
- diploma ………….. št. 485/04-05 z dne 23. 6. 2005,
- potrdilo o diplomiranju ……………….. z dne 20. 12. 2010, št. diplome 6484/10-R,
- potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu …………………… z dne 26. 5. 2011,
- diploma …………….., št. 66/92-93 z dne 25. 2. 1993,
- potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu ………………. z dne 25. 10. 1990,
- potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu ………………. z dne 7. 6. 1990,
- diploma ……………………….., št. 232 z dne 27. 11. 2003,
- diploma ………………… št. RŠ.:10150/89-R z dne 5. 9. 1989,
- potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu ……………………. z dne 20. 12. 1989,
- diploma ……………………, št. RŠ.: 6298/81-R z dne 23. 11. 1981,
- potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu …………………… z dne 24. 12. 1982,
- diploma ………………, št. 228/95-96 z dne 18. 6. 1996,
- potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu ……………….. z dne 17. 2. 1998,
- potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu ………………. z dne 4. 6. 1982,
- diploma …………….., št. 59/09-10 z dne 22. 6. 2010,
- diploma …………….., št. 01-330/93-1 z ne 2. 11. 1993,
- potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu ……………… z dne 14. 3. 1984,
- potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu ……………….. z dne 14. 3. 1986,
- diploma ……………., št. RŠ.: 6900/82-R z dne 22. 11. 1982,
- potrdilo o diplomiranju ………………, št. 06-1823/10 z dne 3. 9. 2010,
- potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu ……………… z dne 10. 4. 1986,
- diploma …………………., št. 6197/09I z dne 8. 4. 2010,
- začasno potrdilo o opravljenem programu ………………… z dne 20. 6. 2011,
- diploma ……………………., št. 698/05-06 z dne 11. 9. 2006,
- diploma …………………., št. 988 z dne 16. 3. 1992,
- potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu …………………….. z dne 18. 5. 1993,
- potrdilo o opravljenem diplomskem izpitu ……………………, št. 60-601/79 z dne 12. 9. 1979,
- potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu ………………. z dne 23. 4. 1982,
- potrdilo o opravljenem magisteriju ………………….., št, MAG-158/2008 z dne 15. 1. 2009,
- potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu ……………………….. z dne 27. 3. 2003,
- diploma ……………………, št. 2589/00-R z dne 28. 2. 2000,
- potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu ………………… z dne 12. 2. 2003,
- diploma ……………………, št. 3056/01-R z dne 22. 6. 2001,
- potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu ………………….. z dne 18. 12. 1990,
- diploma …………………….., št. RŠ.: 10511/90-R z dne 4. 9. 1990,
- potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu ………………… z dne 27. 6. 2011,
- potrdilo o diplomiranju …………………….., št. 1663/10-R z dne 28. 6. 2010,
- potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu ……………………… z dne 8. 3. 1985,
- diploma …………………., št. RŠ.: 7747/84-R dne 25. 4. 1984,
- potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu …………………. z dne 4. 11. 2009,
- diploma ……………, št. 128/05-06 z dne 1. 12. 2005,
- potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu ……………… z dne 20. 11. 2006,
- diploma ………………….., št. DO2825 z dne 28. 11. 2002,
- diploma ……………………., št. 280/06-07 z dne 28. 2. 2007,
- dopis Mnistrstva za šolstvo in šport glede statusa strokovnega izpita ……………………., št. 1006-5/2007 z dne 23. 3. 2007,
- diploma ………………, št. 859/82 z dne 8. 6. 1982,
- potrdilo o uspešno končanem izpopolnjevanju strokovne izobrazbe ………………… z dne 23. 9. 1998,
- potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu ……………….. z dne 31. 5. 1983,
- diploma …………….., št. 4/236/312-80 z dne 28. 4. 1980,
- diploma ………………….., št. RŠ-8761/86.R z dne 23. 6. 1986,
- potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu ……………………. z dne 21. 4. 1987,
- potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu ……………………. z dne 1. 3. 1988,
- diploma …………………., št. 5877/091 z dne 3. 2. 2009,
- potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu ………………. z dne 18. 4. 1991,
- potrdilo o strokovni izobrazbi ………………., št. RŠ.:10625/90-I z dne 10. 10. 1990,
- potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu ………………….. z dne 14. 11. 1996,
- diploma ……………….., št. 184/87-88 z dne 20. 4. 1988,
- potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu ………………. z dne 6. 11. 2007,
- diploma …………….., št. 441/05-06 z dne 8. 5. 2006,
- potrdilo o uspešno končanem izpopolnjevanju strokovne izobrazbe …………………., št. 01-1257/07,
Pooblaščenec poudarja, da ni pristojen za ugotavljanje ali določen učitelj, ki je sklenil delovno razmerje pri organu za določen ali nedoločen čas, resnično izpolnjuje vse z zakonom določene pogoje. Pooblaščenec je glede na svojo pristojnost ugotavljal, ali pri organu obstajajo dokumenti o dokončani strokovni izobrazbi in strokovnem izpitu učiteljev, kot je zahteval prosilec v zahtevi, in ali ti dokumenti predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja.
4. Dostop
Če zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih določa zakon.
Osebni podatki
Pooblaščenec je ob vsebinskem pregledu vseh v prejšnji točki navedenih dokumentov ugotovil, da vsi vsebujejo podatke, ki predstavljajo osebne podatke v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007, v nadaljevanju ZVOP-1). Pooblaščenec je v nadaljevanju presojal, ali osebni podatki v navedenih dokumentih predstavljajo varovane osebne podatke.
3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov, je Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007, v nadaljevanju ZVOP-1). Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1).
Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Pooblaščenec je z vpogledom v zahtevano dokumentacijo ugotovil, da dokumenti vsebujejo naslednje osebne podatke:
1. ime, priimek, rojstni datum, kraj in občino rojstva, domači naslov (ulica in kraj s poštno številko), smer oziroma vrsto in stopnjo strokovne izobrazbe, podatek o opravljenem strokovnem izpitu, datum opravljanja strokovnega izpita, datum diplomiranja oziroma zaključka strokovne izobrazbe javnih uslužbencev;
2. ime, priimek, delovno mesto oz. funkcijo ter podpis oseb zaposlenih pri organu, ki je izdal potrdila oziroma dokumente, ki so predmet odločanja.
Osebni podatki pod točko 1:
Upoštevaje zgoraj navedeno definicijo osebnega podatka se postavlja vprašanje, ali gre pri navedenih podatkih za osebne podatke in ali ti podatki predstavljajo t.i. kategorijo varovanih osebnih podatkov. Posameznik, ki je sklenil delovno razmerje v javnem sektorju za konkretno določeno delovno mesto, je določljiv že na podlagi podatka o imenu in priimku osebe, saj je mogoče na podlagi omenjenega podatka, skupaj s podatkom o zaposlitvi, osebo identificirati brez velikega napora, brez velikih stroškov in to ne zahteva veliko časa. Iz navedenega tako izhaja, da gre pri teh podatkih nedvomno za osebne podatke. V zvezi z vprašanjem, ali ti podatki predstavljajo varovane osebne podatke, pa je treba upoštevati tudi določbo prve alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, v kateri je navedeno, da se ne glede na določbo prvega odstavka (kjer je opredeljenih enajst izjem, zaradi katerih se dostop do informacije zavrne), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. (tajni podatki) in 5. do 8. točke prvega odstavka, ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.
Po določbi 1. člena ZJU je javni uslužbenec posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju. Javni sektor so v skladu z drugim odstavkom 1. člena ZJU državni organi in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter druge osebe javnega prava, če so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti. Oseba, zaposlena v javnem sektorju, ima bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti zaradi načela odprtosti, ki terja transparentno delovanje organa s ciljem čim večje udeležbe državljanov pri izvajanju oblasti. Na tej teoretični podlagi temelji tudi določba tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri so ne glede na varstvo osebnih podatkov prosto dostopni tisti osebni podatki, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca.
Glede dostopa do osebnih podatkov zaposlenih pri organu, ki so navedeni v zahtevanih dokumentih, Pooblaščenec pojasnjuje tudi, da v skladu z doktrino pričakovane zasebnosti, ki jo je leta 1997 prevzelo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice v primerih Halford v. Združeno kraljestvo (25. 6. 1997, Reports, 1997-III) in Copland v. Združeno kraljestvo (3. 4. 2007, Appl. No. 62617/00), nato pa še Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi U-I-25/95, javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in tistih delov iz uspešne prijave na delovno mesto, ki izkazujejo kvalifikacije osebe, potrebne za določeno delovno mesto. Pooblaščenec na podlagi navedenega ugotavlja, da ime, priimek, smer oziroma vrsta in stopnja strokovne izobrazbe, podatek o opravljenem strokovnem izpitu, datum opravljanja strokovnega izpita, datum diplomiranja oziroma zaključka strokovne izobrazbe ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov.
V obravnavanem primeru je podana zahteva po dokumentih, ki so med drugim povezani z zaposlitvijo javnih uslužbencev, kar pomeni, da je treba upoštevati zgoraj navedeni tretji odstavek 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se posredovanje informacije, ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena (kamor sodi tudi varstvo osebnih podatkov, ki ga določa 3. točka), dovoli, če gre za podatke, ki so povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca.
Vendar pa je Pooblaščenec z vpogledom v dokumentacijo tudi ugotovil, da ta v dokumentih vsebuje tudi osebne podatke, ki se ne nanašajo na delovno razmerje javnega uslužbenca oziroma niso v nikakršni zvezi z njim, npr. rojstni datum, kraj rojstva, občina rojstva, domači naslov (ulica in kraj s poštno številko). Navedeni osebni podatki niso v neposredni zvezi z njihovim delom. Pooblaščenec glede navedenih podatkov ugotavlja, da gre za kategorijo varovanih osebnih podatkov, saj ne gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, neposredno povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca.
Kadar dokument, ki je sicer informacija javnega značaja, vsebuje tudi varovane osebne podatke, je treba omogočiti t.i. delni dostop, in sicer s prekritjem navedenih osebnih podatkov. Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljen v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005 in št. 119/2007) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. 21. člen Uredbe določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek).
Osebni podatki pod točko 2:
Glede osebih podatkov pod točko 2 Pooblaščenec pojasnjuje, da gre za osebe, ki v konkretnem primeru opravljajo javno funkcijo in s svojim podpisom jamčijo za verodostojnost izdanih dokumetov. Pri osebah, ki nastopajo kot izvrševalci javne funkcije, je torej obseg varovanih osebnih podatkov pomembno zmanjšan, in sicer tako, da njihova imena in priimki, delovno mesto oziroma funkcija, strokovna izobrazba ter lastnoročni podpis ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov. Ker navedene osebe v konkretnem postopku nastopajo kot predstavniki oziroma zastopniki (npr. dekan) izdajateljev listin, njihovo ime in priimek, skupaj s strokovno izobrazbo, delovnim mestom oziroma funkcijo ter lastnoročnim podpisom v konkretnem primeru ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov.
Pooblaščenec je glede osebnih podatkov in delnega dostopa odločil, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe.
5. Obstoj drugih izjem za dostop do informacij javnega značaja
Pooblaščenec je po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 247. člena ZUP izvedel preizkus, ali v konkretnem primeru morda obstaja katera izmed preostalih možnih izjem iz 6. člena ZDIJZ. Z natančnim pregledom zahtevanih dokumentov je Pooblaščenec ugotovil, da v njih ni nobenih drugih izjem od prosto dostopnih informacij.
6. Sklepno
Iz obrazložitve te odločbe je razvidno, da je prvostopenjski organ napačno ugotovil dejstva in da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka, ker se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, zato je Pooblaščenec pritožbi prosilca ugodil in na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP odločbo organa odpravil, sam odpravil pomanjkljivosti ter rešil zadevo tako, kot izhaja iz izreka odločbe.
V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (UL RS, št. 106/2010-UPB5; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Petra Lešnik Kromar, univ. dipl. prav.,
Svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka