Prosilec - Okrajno sodišče v Velenju
+ -Številka: 090-148/2011/5
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK
Prosilec je od organa zahteval fotokopije listin zapisnikov, vodenih pod urbarjalno št. 11”=212, ki naj bi bili podlaga za nastanek ročno vodene zemljiške knjige. Organ je zahtevo prosilcev zavrnil z obrazložitvijo, da z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ z zahtevanimi dokumenti res ne razpolaga in da v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka, zato je pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil.
ODLOČBA
Številka: 090-148/2011/5
Datum: 29. 9. 2011
Informacijski pooblaščenec po namestniku pooblaščenke mag. Andreju Tomšiču (v nadaljevanju: Pooblaščenec) izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZInfP), in drugega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi ………. (v nadaljevanju: prosilec), z dne 20.06.2011, zoper sklep Okrajnega sodišča v Velenju, Prešernova 1, 3320 Velenje (v nadaljevanju: organ), št. Rz 213/2011 Su 160003/2011-15 z dne 20.05.2011, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca se kot neutemeljena zavrne.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilec je dne 07.03.2011 na organ naslovil zaprosilo za dostop do informacij javnega značaja, v katerem je od organa zahteval posredovanje fotokopij listin zapisnikov, vodenih pod urbarjalno št. 11”=212, ki naj bi bili podlaga za nastanek ročno vodene zemljiške knjige, vl. št. 5, k.o. Sveti Florjan, k.o. Radmirje in k.o. Bočna in ki naj bi jih prosilec dobil na vpogled pri organu dne 06.04.2009.
Organ je po pozivih Pooblaščenca v pritožbenem postopku zaradi molka organa izdal sklep št. Rz 213/2011 Su 160003/2011-15 z dne 20.05.2011, s katerim je dostop prosilca do želenih informacij zavrnil. Organ je v obrazložitvi sklepa navedel, da je iz zahteve prosilca z dne 07.03.2011 razumel, da prosilec želi dostop do urbarja, torej knjige, ki so jih sicer vodili zemljiški gospodje in v katere so vpisovali podatke o kmetijskih gospodarstvih oziroma zemljiščih, preden so se ti podatki začeli vpisovati v zemljiške knjige. Organ je zahtevo prosilca zavrnil iz razloga, ker z zahtevanim urbarjem št. 11”=212, po katerem so bili sicer povzeti prvi vpisi v staro papirnato zemljiško knjigo za k.o. Florjan pri Gornjem Gradu, ne razpolaga. Organ je navedel, da kljub številnim poizvedbam pri Arhivu RS ni uspel ugotoviti, ali je zahtevani urbar še ohranjen in kdo oziroma kje ga hrani.
Pooblaščenec je dne 05.08.2011 od organa prejel pritožbo prosilca z dne 20.06.2011 kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi. Prosilec je v pritožbi zavrnil navedbe organa, da z urbarjem št. 11”=212 ne razpolaga, in navedel, da mu je zapisnike vodene pod urbarjalno št. 11”=212 dne 06.04.2009 na vpogled prinesla ……….. Predenj naj bi položila odprt dokument treh ali štirih listov, kjer naj bi bil med drugimi vpisi tudi isti zapisnik kot v ročno vodeni zemljiški knjigi A list vl. št. 5 z dne 07.04.1885, št. zapisnika 1200. Na nasprotni strani naj bi bili zapisniki na podlagi regulacijske poravnave z dne 26.10.1866, št. 1171, trikrat v rdeči barvi, pod njim pa zapisniki trikrat v črni barvi. Prosilec je v pritožbi zatrjeval, da se urbar 11”=212 ne nahaja v Deželnem arhivu v Gradcu, niti v Zgodovinskem arhivu v Celju, v Arhivu RS ali v arhivu Nadškofije v Ljubljani, ampak, da ga hrani organ. Prosilec je v pritožbi oporekal še vsebinsko resničnost zapisov v vl. št. 5 ročno vodene zemljiški knjigi za k.o. Sveti Florjan oziroma jih komentiral, ter zatrjeval, da je bila posestvu Lepičnik vl. št. 5 storjena neizmerna krivica.
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali zahtevane informacije obstajajo, je Pooblaščenec pri organu dne 23.09.2011 na podlagi 11. člena ZInfP opravil t. i. ogled in camera (procesno dejanje brez prisotnosti stranke), o čemer je sestavil zapisnik o ogledu št. 090-148/2011/4.
Pritožba ni utemeljena.
1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Prosilec mora v skladu z drugim odstavkom 238. člena ZUP v pritožbi navesti, zakaj odločbo izpodbija.
Pooblaščenec na tem mestu pojasnjuje, da v okviru predmetnega pritožbenega postopka ni pristojen za presojanje resničnosti vsebine dokumentov, ki so predmet zahteve, kot tudi ni pristojen za obravnavanje stvarnopravnih vprašanj, zato se do navedb prosilca, ki se nanašajo na pristnost in pravilnost zapisov ter do prosilčevih navedb stvarnopravne narave, ne bo opredelil.
Pojem informacije javnega značaja
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz citiranega 1. odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
• da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le-ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
• da organ z njo razpolaga,
• da se informacija nahaja v materializirani obliki.
Pooblaščenec ugotavlja, da v konkretnem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja v skladu z ZDIJZ. V konkretnem primeru pa je sporno, ali zahtevana informacija izvira iz delovnega področja organa in ali organ z zahtevano informacijo razpolaga.
2. Ali zahtevani zapisnik izvira iz delovnega področja organa?
Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Informacija mora torej biti povezana z delovnim področjem organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti (podrobneje glej doktorsko disertacijo Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 148). Informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, je informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma dejavnostjo organa (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 82).
Zahteva prosilca se nanaša na dokumentacijo, ki vsebinsko smiselno zagotovo ne izvira iz delovnega področja organa, saj okrajno sodišče ni pristojno za hrambo arhivskega gradiva z zgodovinsko vrednostjo. Za tak sklep je treba razumeti, kaj urbar sploh je. Urbarji so bili seznami dohodkov zemljiškega gospostva od podložnikov (seznami vasi in hub), ki so jih začeli sestavljati približno v 13. Stoletju, z namenom preglednejšega nadzora nad dohodki. Običajno so bili ti seznami v obliki vezane knjige, predstavljajo pa tipičen pojav za režim zemljiškega gospostva, ki so jih sestavljali in ponovno obnavljali do konca fevdalne dobe. Podlago za uvedbo oziroma preuredbo zemljiške knjige (neenotne in nepregledne zemljiške knjige so se namreč pojavljale že prej) pa je dal šele splošni zakon o zemljiški knjigi iz leta 1871, ki so mu sledili deželni zakoni (za večino slovenskih dežel leta 1874).
Zemljiško knjigo danes v skladu z veljavnim 2. členom Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03, 37/08-ZST-1, 45/08, 28/09, 79/10-Odl.US: U-I-85/09-8, 25/11; v nadaljevanju: ZZK-1) nastavi in vodi pristojno zemljiškoknjižno sodišče. Pooblaščenec je na ogledu in camera dne 23.09.2011, kot to izhaja iz zapisnika št. 090-148/2011/4, po namestnici Pooblaščenke in raziskovalki, z vpogledom v staro ročno vodeno zemljiško knjigo št. 1 – 55 za Sveti Florjan ugotovil, da je v vložku št. 5 na vrhu lista A z arhaično pisavo zapisano »Urb: 11”=212 ad Oberburg« in da je celoten vložek št. 5 dejansko mogoče fizično vzeti iz sicer vezane stare ročno vodene zemljiške knjige št. 1 – 55, za Sveti Florjan, s trdimi platnicami. Med zapisi v arhaični pisavi je v vložku A mogoče razbrati tudi zapis » /…/ 7. /nečitljivo/ 1885 Z 1200 /…/ « in v nadaljevanju » /…/ 1866 Z 1171 /…/«.
Kot izhaja iz lista B stare zemljiške knjige 1 – 55 za Sveti Florjan, je bil v zemljiško knjigo sicer prevzet zapis iz urbarja 11”=212, ki se nanaša na leto 1846, vendar iz zapisa ne izhaja, kdaj je bil ta zapis prevzet v predmetno zemljiško knjigo. Prvi vpis v vložek št. 5 predmetne zemljiške knjige je bil v list B opravljen 18. avgusta 1887.
Pooblaščenec ugotavlja, da je teoretično sicer mogoče, da bi organ urbar 11”=212, v postopku nastavitve zemljiške knjige za katastrsko občino Sveti Florjan, neznanega dne med letom 1846 in letom 1887 kljub vsemu pridobil v okviru svojih pristojnosti, vendar pa je Pooblaščenec prepričan, da organ z zahtevanim urbarjem res ne razpolaga, iz treh razlogov:
- prvič, organ je, kot to izhaja iz dokumentov, ki jih Pooblaščenec hrani v predmetnem upravnem spisu, prosilcu posredoval vse zgodovinske izpiske iz predmetne zemljiške knjige, kot tudi fotokopije predmetne zemljiške knjige in ga že z dopisom št. Rz 87/2011 z dne 17.02.2011, kot odgovor na prejšnje zahteve prosilca obvestil, da zahtevani urbar morda hrani Arhiv RS, ki med drugim hrani gradiva zemljiških gospostev od 13. stoletja dalje;
- drugič, ne glede na to, da bi moral po veljavnih predpisih organ zahtevani urbar kot podlago za vpis v zemljiško knjigo trajno hraniti v zbirki listin (glej zap. št. 12 1. odstavka 5. člena Navodila o izločanju dokumentarnega gradiva (Ur. l. RS, št. 52/01 in 77/02; v nadaljevanju: Navodilo), se Pooblaščenec zaveda, da je bila v času vzpostavitve zemljiške knjige za Sveti Florijan nekje med letom 1846 in letom 1887 zakonodaja drugačna in ni nujno zahtevala trajne hrambe celotnih urbarjev in drugih takratnih evidenc, iz katerih so se določeni podatki prevzemali v nastajajoče zemljiške knjige, poleg tega pa se je organiziranost in krajevna ter stvarna pristojnost sodišč v modernejši zgodovini (torej novejši od leta 1846) razgibano spreminjala in ni mogoče upravičeno pričakovati, da je zahtevani urbar prešel prav v hrambo organa, pri čemer se je Pooblaščenec na ogledu in camera dne 23.09.2011 prepričal, da organ z zahtevnim urbarjem, kot tudi z nobenim drugim urbarjem, ne razpolaga in
- tretjič, iz pritožbenih navedb prosilca (kot tudi iz zahteve prosilca z dne 07.03.2011 in odgovora organa Ministrstvu za pravosodje št. Su 020400/2010-85 z dne 10.08.2010) je mogoče nedvoumno sklepati, da je prosilec dne 06.04.2009 videl vložek št. 5 za k.o. Sveti Florjan, ki ga je fizično mogoče vzeti iz stare ročno vodene zemljiške knjige s trdimi platnicami (in je označena s št. 1 – 55), v katerem se, kot že zgoraj navedeno, nahaja tako zapis Urb: 11”=212, kot tudi zapisa » /…/ 7. /nečitljivo/ 1885 Z 1200 /…/ « in v nadaljevanju » /…/ 1866 Z 1171 /…/«.
Poleg tega Pooblaščenec zavrača navedbe prosilca, da dokumentacija, ki jo je prosilec priložil pritožbi z dne 20.06.2011 (fotokopija dokumenta, označenega kot »notarsko pismo«, na vrhu katerega je z arhaično pisavo navedeno » /nečitljivo/ 2911 en 1887«, fotokopija dokumenta, ki se zaključi z zapisom »Graz am 26. October 1866«, in fotokopija dokumenta, na vrhu katerega je zapisano »/nečitljivo/ 1171 en 1866«), potrjuje njegovo trditev, da organ z zahtevanim urbarjem razpolaga, saj med navedenimi dokumenti in hrambo urbarja pri organu ne vidi nikakršne povezave.
Pooblaščenec na podlagi vsega navedenega in dokumentov, ki se nahajajo v upravnem spisu ugotavlja, da organ z urbarjem 11”=212, kot tudi ne z zapisniki s takšno oznako, ne razpolaga. Na tem mestu je potrebno pojasniti še, da če organ z zahtevanim dokumentom ne razpolaga, ni zavezan k temu, da dokument naknadno pridobi. Organ ni dolžan ustvariti, pridobiti, obnoviti ali nadomestiti dokumenta, ki ni (več) v njegovi posesti oziroma s katerim ne razpolaga. Zavezanci morajo omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni kreirati novega dokumenta, zbirati informacij ali pridobiti dokumentov, s katerimi ne razpolagajo več (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83).
3. Kršitev pravil postopka
Pooblaščenec je v skladu z določbo drugega odstavka 247. člena ZUP po uradni dolžnosti preizkusil, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev pravil postopka.
Pooblaščenec je ugotovil, da je organ sicer zamudil rok 20 delovnih dni, v katerem bi moral odločiti o zahtevi prosilca, vendar to ne spremeni dejstva, da je odločil o zahtevi prosilca. Posamični akt, s katerim je odločil o zahtevi prosilca, je sicer nepravilno poimenoval »sklep«, vendar glede na to, da akt vsebuje vse obvezne sestavine in značilnosti odločbe v skladu z ZUP, Pooblaščenec zgolj napačnega poimenovanja sicer postopkovno pravilno izdanega posamičnega akta ne more šteti za bistveno kršitev pravil postopka.
4. Sklepno
Upoštevaje zgornje argumente ter na podlagi dokumentov, ki se nahajajo v upravnem spisu št. 090-148/2011, je Pooblaščenec zaključil, da organ z dokumenti, ki so predmet zahteve prosilca, ne razpolaga, zaradi česar pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi. Pooblaščenec je po uradni dolžnosti ugotavljal tudi, ali je v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka in ugotovil, da organ ni napravil bistvenih kršitev pravil postopka, zato je pritožbo prosilca, na podlagi drugega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
5. Odločitev o stroških
Posebni stroški v tem postopku niso nastali, zato je Pooblaščenec odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila :
Tina Kraigher, univ. dipl. prav.,
raziskovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
mag. Andrej Tomšič,
namestnik pooblaščenke