Mikro+Polo d.o.o. - Onkološki inštitut Ljubljana
+ -Številka: 090-147/2011/12
Kategorije: Javna naročila, Poslovna skrivnost
POVZETEK
Pooblaščenec je ugodil pritožbi prosilca, ki je od Onkološkega inštituta Ljubljana zahteval dostop do kopij relevantnih strani iz ponudb ponudnikov Sanolabor in Kefo (določene sklope javnega naročila). Prosilec je zahteval podatke za navedena ponudnika iz kolon označenih z "komercialno (tržno) ime", "proizvajalec" in "kataloška številka". Pooblaščenec je ugotovil, da je organ zavezanec, da dokument obstaja, vendar pa del dokumenta ponudnika Sanolabor (in sicer kolone označene s "komercialno (tržno) ime", "proizvajalec" in "kataloška številka") predstavlja izjemo od prostega dostopa do informacij - izjemo poslovne skrivnosti. Vendar pa ti podatki predstavljajo izjemo od izjem po 3. odstavku 6. člena ZDIJZ, ker gre za podatke o porabi javnih sredstev. Zato sta oba zahtevana dokumenta obeh ponudnikov prosto dostopni informaciji javnega značaja. Zaradi navedenega je Pooblaščenec pritožbi prosilca v celoti ugodil.
ODLOČBA
Številka: 090-147/2011/12
Datum: 11.10.2011
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005, 51/2007-ZUstS- A; ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 - uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2; ZDIJZ) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/1999, s spremembami in dopolnitvami; ZUP), o pritožbi Mikro+Polo d.o.o., Zagrebška 22, 2000 Maribor, (v nadaljevanju prosilec), ki ga zastopa direktor Tomaž Hočevar, zoper zavrnilno odločbo št. 03-AŽ-204/2011, z dne 25.07.2011, Onkološkega inštituta Ljubljana, Zaloška 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi Mikro+Polo d.o.o., Zagrebška 22, 2000 Maribor, zoper zavrnilno odločbo št. 03-AŽ-204/2011, z dne 25.07.2011, Onkološkega inštituta Ljubljana, Zaloška 2, 1000 Ljubljana se ugodi in se izpodbijana odločba v celoti odpravi. Organ je dolžan prosilcu v roku 31 dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:
- stran 14 (od 36 strani) dokumenta Ponudbeni predračun, Javno naročilo: sukcesivna dobava potrošnega materiala za potrebe laboratorijev Onkološkega inštituta Ljubljana za obdobje dveh let, št. javnega naročila JN-B-0010/2011-POG, ponudnika Kefo d.o.o., z dne 09.06.2011,
- strani 9 in 10 (od 13 strani) dokumenta Ponudbeni predračun, Javno naročilo: sukcesivna dobava potrošnega materiala za potrebe laboratorijev Onkološkega inštituta Ljubljana za obdobje dveh let, št. javnega naročila JN-B-0010/2011-POG, ponudnika Sanolabor d.d., z dne 09.06.2011.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 18.07.2011 na organ naslovil pisno zahtevo za dostop do naslednjih informacij:
- kopije relevantnih strani iz ponudb ponudnikov Sanolabor in Kefo, in sicer za JN 4497/2011, za Sanolabor za sklop 51 in za Kefo za sklop 75. Prosilec konkretno zahteva podatke za navedena ponudnika iz kolon označenih z: komercialno (tržno) ime, proizvajalec in kataloška številka.
Organ je dne 25.07.2011 izdal odločbo št. 03-AŽ-204/2011, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil, ker, kot navaja, gre za informacije, ki sta jih izbrana ponudnika označila kot poslovno skrivnost. Poleg tega je organ navedel, da je ponudnik Sanolabor d.d. hkrati z vložitvijo ponudbe naročnika obvestil, da je celotno dokumentacijo označil kot zaupno – kot poslovno skrivnost družbe. To velja tako za podatek o proizvajalcu, naziv artikla in kataloško oznako. Prav tako je kot poslovno skrivnost podatke o proizvajalcih, kodah proizvajalcev in specifikacije ponujenih artiklov označil ponudnik Kefo d.o.o. ter o tem skupaj z vloženo ponudbo obvestil naročnika. Organ poleg tega navaja, da iz obvestil družb Kefo d.o.o. z dne 09.06.2011 in Sanolabor d.d. z dne 10.06.2011, ki sta ju ponudnika naslovila na organ, izhaja, da sta ponudnika pravočasno (v roku za oddajo ponudb ter pred vložitvijo zahteve za dostop do informacij javnega značaja) pisno obvestila naročnika (torej organ), katere podatke mora ta varovati kot poslovno skrivnost v postopku javnega naročanja št. JN 4497/2011. Prav tako je organ v odločbi navedel, da je prosilcu že omogočil dostop do podatkov, ki so javni, da pa so na podlagi subjektivnega kriterija varovani podatki, ki v ponudbah obeh ponudnikov v obrazcu naročnika predstavljajo oznako o proizvajalcu, nazivu artikla (komercialno ime) in kataloško številko ter, da v tem delu ne gre za podatke, ki bi bili po zakonu javni.
Prosilec se je na odločbo pritožil organu dne 02.08.2011. Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je z dopisom št. 03-AŽ-212/2011, z dne 03.08.2011, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje Pooblaščencu, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Dne 05.08.2011 je Pooblaščenec prejel od organa odstopljeno pritožbo prosilca, in sicer se ta ne strinja z odločbo organa, saj gre po njegovem mnenju za podatke, ki so javni in ne morejo biti varovani z utemeljitvami, kot jih je navedel organ v svoji odločbi št. 03-AŽ-204/2011. Zato prosilec zahteva, da organ spremeni svojo odločitev in mu posreduje vse zahtevane informacije.
Pooblaščenec je po naknadnem pozivu od organa pridobil dokumenta, ki vsebujeta zahtevane informacije, in sicer gre za stran 14 (od 36 strani) dokumenta Ponudbeni predračun, Javno naročilo: sukcesivna dobava potrošnega materiala za potrebe laboratorijev Onkološkega inštituta Ljubljana za obdobje dveh let, št. javnega naročila JN-B-0010/2011-POG, s strani ponudnika Kefo d.o.o. z dne 09.06.2011 in za strani 9 in 10 (od 13 strani) dokumenta Ponudbeni predračun, Javno naročilo: sukcesivna dobava potrošnega materiala za potrebe laboratorijev Onkološkega inštituta Ljubljana za obdobje dveh let, št. javnega naročila JN-B-0010/2011-POG, s strani ponudnika Sanolabor d.d. z dne 09.06.2011.
Pritožba je utemeljena.
1. Pojem informacije javnega značaja
Pojem informacije javnega značaja je opredeljen v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati,
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa. Pojem delovno področje po ZDIJZ se namreč razteza na vsak podatek, ki je nastal v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).
Če zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj katere izmed izjem, ki jih določa ZDIJZ. Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katero izmed izjem, določenih v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Le–ta taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije.
Upoštevaje vse navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da ni sporno, da zahtevani dokumenti predstavljajo informacije javnega značaja, saj so izpolnjeni vsi trije osnovni kriteriji, po katerih lahko opredelimo informacijo javnega značaja: informacija izvira iz delovnega področja organa, organ z njo razpolaga, informacija pa se obenem nahaja v materializirani (pisni) obliki, saj je organ Pooblaščencu zahtevane dokumente tudi posredoval. Na podlagi navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da sta zahtevana dokumenta:
• stran 14 (od 36 strani) dokumenta Ponudbeni predračun, Javno naročilo: sukcesivna dobava potrošnega materiala za potrebe laboratorijev Onkološkega inštituta Ljubljana za obdobje dveh let, št. javnega naročila JN-B-0010/2011-POG s strani ponudnika Kefo d.o.o. z dne 09.06.2011 (v nadaljevanju: zahtevani dokument ponudnika Kefo d.o.o.) in
• strani 9 in 10 (od 13) dokumenta Ponudbeni predračun, Javno naročilo: sukcesivna dobava potrošnega materiala za potrebe laboratorijev Onkološkega inštituta Ljubljana za obdobje dveh let, št. javnega naročila JN-B-0010/2011-POG s strani ponudnika Sanolabor d.d. z dne 09.06.2011 (v nadaljevanju: zahtevani dokument ponudnika Sanolabor d.d.).
Ker zahtevani dokumenti izpolnjujejo vse tri pogoje, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, je vprašanje le še, ali so podatki, ki jih zahteva prosilec, prosto dostopni oz. ali obstaja razlog za zavrnitev njene zahteve zaradi obstoja katere izmed izjem po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ.
2. Stranski udeleženci v postopku
V postopku dostopa do informacij javnega značaja na podlagi pisne zahteve se subsidiarno uporabljajo določbe ZUP (drugi odstavek 15. člena ZDIJZ). Iz tega razloga mora organ po uradni dolžnosti skrbeti, da se postopka udeležijo vsi tisti, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločitev organa (44. člen ZUP). V postopek mora torej pritegniti vse tiste subjekte, katerih pravice ali pravne koristi bi z ugoditvijo zahtevi za dostop do informacij javnega značaja utegnile biti prizadete in jim omogočiti udeležbo v postopku.
V obravnavani zadevi družbi Kefo d.o.o., Brnčičeva 29, Ljubljana (v nadaljevanju: Kefo d.o.o.) in Sanolabor d.d., Leskoškova 4, Ljubljana (v nadaljevanju: Sanolabor d.d.) nastopata kot izbrana ponudnika v postopku javnega naročila »Dobava potrošnega materiala za potrebe laboratorijev Onkološkega inštituta Ljubljana« št. JN-B0010/2011-POG, ki se na portalu javnih naročil vodi pod št. JN4497/2011 (v nadaljevanju javno naročilo št. JN4497/2011). Del dokumentacije tega javnega naročila je predmet prosilčeve zahteve, konkretna dokumenta, ki sta predmet tega pritožbenega postopka, pa sta izdelali družbi Kefo d.o.o. in Sanolabor d.d., in sicer je:
• zahtevani dokument ponudnika Kefo d.o.o. (stran 14/36 dokumenta Ponudbeni predračun, Javno naročilo: sukcesivna dobava potrošnega materiala za potrebe laboratorijev Onkološkega inštituta Ljubljana za obdobje dveh let, št. javnega naročila JN-B-0010/2011-POG s strani ponudnika Kefo d.o.o. z dne 09.06.2011) izdelala družba Kefo d.o.o.;
• zahtevani dokument ponudnika Sanolabor d.d. (strani 9 in 10 (od 13) dokumenta Ponudbeni predračun, Javno naročilo: sukcesivna dobava potrošnega materiala za potrebe laboratorijev Onkološkega inštituta Ljubljana za obdobje dveh let, št. javnega naročila JN-B-0010/2011-POG s strani ponudnika Sanolabor d.d. z dne 09.06.2011) pa je izdelala družba Sanolabor d.d.
Zahtevani dokument ponudnika Kefo d.o.o. je to podjetje označilo kot zaupno s spremnim dopisom, ki je del razpisne dokumentacije, ki jo je to podjetje poslano organu. Iz tega dopisa, ki ga je od organa pridobil tudi Pooblaščenec, izhaja, da so »vsi podatki o proizvajalcih, kodah proizvajalcev in specifikacije ponujenih artiklov« poslovna skrivnost podjetja in jih kot take označujejo kot ZAUPNO. Sam zahtevani dokument podjetja Kefo d.o.o., ki je prav tako del razpisne dokumentacije, pa ne vsebuje morebitne oznake 'poslovna skrivnost' ali 'zaupno'.
Zahtevani dokument ponudnika Sanolabor d.d. je to podjetje označilo kot zaupno s spremnim dopisom in Sklepom o zaupnosti podatkov številka JB16/2011, ki je del razpisne dokumentacije, ki jo je to podjetje poslano organu. Iz tega dopisa in sklepa, ki ju je od organa pridobil tudi Pooblaščenec, izhaja, da so poslovna skrivnost podjetja Sanolabor d.d. vsi deli ponudbene dokumentacije družbe Sanolabor d.d. za navedeno javno naročilo Dobava potrošnega materiala za potrebe laboratorijev Onkološkega inštituta Ljubljana, št. javnega naročila JN-B-0010/2011-POG, ki so v desnem zgornjem kotu označeni z oznako ZAUPNO, razen tistih delov, ki predstavljajo merilo izbora in so javni. V omenjenem sklepu je še navedeno, da so z navedenim sklepom seznanjeni vsi zaposleni v družbi Sanolabor d.d., in so dolžni varovati navedene podatke kot poslovno skrivnost, ter jih brez posebnega pooblastila ne smejo posredovati tretjim osebam v nobeni obliki. Kršitev poslovne skrivnosti je lahko razlog za odpoved delovnega razmerja, kršitelj (tudi tretje osebe) pa odgovarjajo kazensko in odškodninsko. Prav tako Pooblaščenec po vpogledu v zahtevani dokument ponudnika Sanolabor d.d. ugotavlja, da je oznaka ZAUPNO zabeležena na vseh straneh dokumenta.
Zato je Pooblaščenec, zaradi ocenitve vpliva odločbe Pooblaščenca na njune pravice in pravne koristi, družbi Kefo d.o.o. in Sanolabor d.d. pozval, da se opredelita, ali zahtevane informacije, ki se nanašajo na posamezno podjetje, zanje predstavljajo katero izmed izjem, določenih v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, in sicer družbo Kefo d.o.o. za dokument Ponudbeni predračun, z dne 09.06.2011, Javno naročilo: Sukcesivna dobava potrošnega materiala za potrebe laboratorijev Onkološkega inštituta Ljubljana za obdobje dveh let, št. javnega naročila JN-B-0010/2011-POG, Kefo, Trgovina in proizvodnja d.o.o. (strani 4/36 do vključno 15/36), družbo Sanolabor d.d. pa za dokument Ponudbeni predračun, z dne 09.06.2011, Javno naročilo: Sukcesivna dobava potrošnega materiala za potrebe laboratorijev Onkološkega inštituta Ljubljana za obdobje dveh let, št. javnega naročila JN-B-0010/2011-POG, Sanolabor d.d. (13 strani).
Družba Kefo d.o.o. se je na poziv Pooblaščenca odzvala z dopisom z dne 06.09.2011, v katerem je navedla, da dovoljuje prosilcu dostop do kopij relevantnih strani njihove ponudbe za javno naročilo št. JN 4497/2011 za sklop 75 in vpogled v podatke iz kolon označenih z: komercialno (tržno) ime, proizvajalec in kataloška številka, za omenjeni sklop 75.
Družba Sanolabor d.d. pa je na poziv Pooblaščenca odgovorila z dopisom z dne 24.08.2011 in prijavila svojo udeležbo v postopku ter pojasnila, da predstavljajo podatki, ki jih zahteva prosilec, po njenem mnenju poslovno skrivnost tako po subjektivnem kot tudi po objektivnem kriteriju«. Kot še navajajo, je subjektivni kriterij izpolnjen s Sklepom o zaupnosti podatkov JB16/2011 ter spremljajočim dopisom, s katerima družba »jasno in nedvoumno opredeljuje vsebino ponudbe kot zaupno«. Poleg tega navedeni stranski udeleženec še navaja, da je z oznako »zaupno« označil tudi vsako stran ponudbene dokumentacije, ki jo izrecno opredeljuje kot zaupno. S tem je družba po njenem mnenju zadostila subjektivnemu kriteriju določitve poslovne skrivnosti po 1. odstavku 39. člena ZGD-1.
Ob tem pa družba Sanolabor d.d. navaja tudi, da je po njihovem mnenju izpolnjen tudi pogoj za objektivni kriterij obsoja poslovne skrivnosti, saj je že iz »opredelitve v predloženi izjavi vsaki tretji osebi, ki pride v stik s predmetnimi podatki, nedvomno znana njihova zaupna narava.« Družba Sanolabor v svojem odgovoru še dodaja, da gre za podatke, ki bistveno vplivajo na tržni položaj stranskega udeleženca na slovenskem trgu in, ki zato pomenijo konkurenčno prednost podjetja na trgu. Po njihovem mnenju ti podatki po vsebini pomenijo tržno prednost in bi njihovo razkritje v povezavi z drugimi že razkritimi podatki, pomenilo izgubo tržne pozicije ter s tem povzročitev nenadomestljive škode, katere višine pa ni mogoče oceniti, saj čas in količina bodočih javnih razpisov nista znana.
3. Varstvo poslovne skrivnosti kot izjema po 2. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ
Organ v izpodbijani odločbi zatrjuje, da podatki: oznaka o proizvajalcu, nazivu artikla (komercialno ime) in kataloška številka v zahtevanem dokumentu ponudnika Kefo d.o.o. in zahtevanem dokumentu ponudnika Sanolabor d.d. predstavljajo poslovno skrivnosti na podlagi subjektivnega kriterija v skladu z 39. členom ZGD-1, ter da jih je kot take organ dolžan varovati. Organ še navaja, da navedeni podatki niso javni po zakonu in kot taki ne predstavljajo podatkov, ki jih v skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZGD-1, ni mogoče določiti kot poslovno skrivnost. Po mnenju organa je v obravnavanem primeru javni podatek v ponudbi posameznega ponudnika na podlagi 22. člena Zakona o javnih naročilih zgolj ponujena cena, ne pa tudi ostali podatki, ki ne predstavljajo merila za izbiro in jih je ponudnik označil kot poslovno skrivnost.
Pooblaščenec ugotavlja, da se organ v izpodbijani odločbi ter stranski udeleženec družba Sanolabor d.d. s tem sklicujeta na obstoj izjeme po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na podlagi katere je izjema od prosto dostopnih informacij podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Za presojo obstoja te izjeme v konkretnem primeru je treba najprej opredeliti poslovno skrivnost, predvsem pa dejstvo, kdaj posamezen podatek oziroma informacija pridobi in kdaj izgubi status poslovne skrivnosti. Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZGD-1) v 39. členu poslovno skrivnost definira po subjektivnem (prvi odstavek) in objektivnem kriteriju (drugi odstavek). Za poslovno skrivnost se štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom (subjektivni kriterij), ne glede na to pa tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (objektivni kriterij). Medtem, ko je pri subjektivnem načinu določitve poslovne skrivnosti vrsta podatka odvisna od volje podjetja, pa mora biti pri objektivnem kriteriju potreba po varstvu očitna – gre le za tiste podatke, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (glej Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2006; v nadaljevanju Komentar ZGD-1). Poleg tega Pooblaščenec opozarja, da ZGD-1 v tretjem odstavku 39. člena izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev.
Pooblaščenec je tako za vsakega od ponudnikov, katerih ponudbi sta predmet zahteve, najprej ugotavljal, ali zahtevani dokumenti predstavljajo poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju. V primeru, da so izpolnjeni kriteriji za obstoj poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju, presoja obstoja poslovne skrivnosti po objektivnem kriteriju ni potrebna.
Subjektivni kriterij se odraža v tem, da upravičenec sam s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Po tem kriteriju ni pomembno vprašanje, kakšen pomen imajo zaupni podatki za podjetje. Nosilec lahko kot poslovno skrivnost določi tudi morebitne manj pomembne podatke, saj je določitev prepuščena njemu samemu. Za izpolnitev tega kriterija mora biti podana izrecna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Ta odredba je lahko dana v splošnem aktu (npr. v pravilniku o poslovni skrivnosti), lahko pa je tudi posamična. Zaradi določnosti in preprečevanja nejasnosti mora biti odredba pisna, z njo pa morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati (komentar ZGD-1 k prvemu odstavku 39. člena). S pisnim sklepom mora družba določiti tudi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 40. člena ZGD-1). Tem zahtevam je treba dodati tudi zahtevo, ki velja za vse normativne akte. Odredba ne sme veljati za nazaj. Kar pomeni, da so lahko kršitve poslovne skrivnosti samo tista dejanja, ki so bila kot taka določena že v času, ko je odredba veljala (komentar ZGD-1 k prvemu odstavku 39. člena).
Ključna vprašanja za presojo pravilnosti izpodbijane odločbe z vidika aplikacije izjeme varstva poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju so v konkretnem primeru:
• obstoj in veljavnost sklepa o poslovni skrivnosti,
• ali sklep o poslovni skrivnosti zajema zahtevane dokumente oziroma katere podatke iz zahtevane dokumentacije zajema in
• ali so med zahtevanimi dokumenti, ki so zajeti s sklepom o poslovni skrivnosti, tudi dokumenti in podatki, ki jih ni mogoče razglasiti za poslovno skrivnost, zaradi česar ne predstavljajo izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja.
V primeru, da informacija ne predstavlja poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju, je treba za zahtevana dokumenta ugotoviti, ali je mogoče govoriti o obstoju poslovne skrivnosti po objektivnem kriteriju po 2. odst. 39. člena ZGD-1. Za to pa je nujno, da je potreba po varstvu očitna, kar pomeni, da je ali bi lahko bilo vsaki povprečni osebi jasno, da podatek mora biti zaupen že po svoji vsebini. Zakon pa dodaja še eno določitev; z izdajo podatka bi nastala občutna škoda (škodni test). Upoštevati je treba, da so lahko predmet poslovne skrivnosti samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost podjetja v kakršnemkoli pogledu in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju podjetja. Ne morejo pa biti kot poslovna skrivnost zajeti podatki, ki ne vplivajo na tržni konkurenčni položaj (več o tem glej Komentar ZGD, 39. člen, str. 194 do 196). Dokazno breme glede obstoja poslovne skrivnosti po 2. odstavku 39. člena ZGD-1 je primarno na podjetju, čigar podatki naj bi se s poslovno skrivnostjo varovali. Družba oz. podjetje ima praviloma vsa ustrezna znanja in izkušnje o trgu, na katerem deluje in natančno ve, kaj, kako in zakaj bi lahko vplivalo na konkurenčni položaj družbe. Takšno je tudi stališče Upravnega sodišča RS v sodbi pod opr. št. U 32/2008-25 z dne 8. 10. 2008 in pod opr. št. U 284/2008-35 z dne 27. 5. 2009.
Pri presoji, ali gre za poslovno skrivnost po 2. odst. 39. čl. ZGD-1, so se v teoriji razvile smernice, ki so bile Pooblaščencu v pomoč pri oceni, ali bi razkritje določenega podatka družbi očitno povzročilo občutno škodo. Vprašanje, ali katerakoli posamezna informacija prestavlja poslovno skrivnost, je dejansko vprašanje, pri katerem je treba upoštevati naslednje okoliščine:
1. obseg, v katerem je informacija znana izven kroga poslovanja (družbe);
2. obseg, v katerem je informacija znana zaposlenim in drugim osebam, vključenim v poslovanje (družbe);
3. obseg ukrepov, ki jih je družba uporabila za varovanje zaupnosti informacije;
4. vrednost informacije za družbo in njene konkurente;
5. količina truda in denarnih sredstev, ki jih je družba porabila za razvoj informacije (in)
6. preprostost ali težavnost postopanja, s katerim bi drugi informacijo lahko pridobili ali duplicirali.
Pooblaščenec je zato v nadaljevanju najprej ugotavljal:
• obstoj subjektivnega oz. objektivnega kriterija za družbo Kefo d.o.o. za zahtevani dokument ponudnika Kefo d.o.o. (stran 14/36 dokumenta Ponudbeni predračun, Javno naročilo: sukcesivna dobava potrošnega materiala za potrebe laboratorijev Onkološkega inštituta Ljubljana za obdobje dveh let, št. javnega naročila JN-B-0010/2011-POG s strani ponudnika Kefo d.o.o. z dne 09.06.2011) in zatem
• obstoj subjektivnega oz. objektivnega kriterija za družbo Sanolabor d.d. za zahtevani dokument ponudnika Sanolabor d.d. (strani 9 in 10 (od 13) dokumenta Ponudbeni predračun, Javno naročilo: sukcesivna dobava potrošnega materiala za potrebe laboratorijev Onkološkega inštituta Ljubljana za obdobje dveh let, št. javnega naročila JN-B-0010/2011-POG s strani ponudnika Sanolabor d.d. z dne 09.06.2011).
a) dokument družbe Kefo d.o.o.
Pooblaščenec je po pregledu prejete dokumentacije ugotovil, da ni podatkov o tem, da bi družba Kefo d.o.o. sprejela sklep o opredelitvi zahtevanega dokumenta, kot poslovne skrivnosti. Navedeni ponudnik je le z obvestilom z dne 09.06.2011, ki ga je poslal organu kot del dokumentacije javnega naročila št. JN4497/2011, podatke vsebovane v zahtevanem dokumentu te družbe opredelil kot zaupne. S tem obvestilom je ponudnik organ obvestil, da predstavljajo poslovno skrivnosti družbe Kefo d.o.o. podatki o proizvajalcih, kodah proizvajalcev in specifikacije ponujenih artiklov za predmetno javno naročilo, ki jih kot take označujejo kot ZAUPNO. Pooblaščenec po pregledu dokumentacije ugotavlja, da nobena stran zahtevanega dokumenta tega ponudnika ne vsebuje oznake ZAUPNO.
V okviru pritožbenega postopka pred Pooblaščencem pa je družba Kefo d.o.o. na poziv Pooblaščenca odgovorila, da dovoljuje dostop do kopij relevantnih strani svoje ponudbe za javno naročilo št. JN 4497/2011 za sklop 75 in vpogled v podatke iz kolon označenih z: komercialno (tržno) ime, proizvajalec in kataloška številka za omenjeni sklop 75, iz česar izhaja, da je družba umaknila oznako poslovna skrivnost za zahtevani dokument. Na podlagi navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da niso izpolnjeni pogoji za obstoj poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju, saj je v prvi vrsti družba tista, ki o tem presoja. Iz dopisa družbe Kefo d.o.o. Pooblaščencu št. 090-147/2011/8 z dne 24.08.2011 pa izhaja, da družba ocenjuje, da navedeni dokument zanjo ne predstavlja poslovne skrivnosti.
Zato Pooblaščenec za zahtevani dokument ponudnika Kefo d.o.o. ugotavlja, da ta ne predstavlja izjeme poslovne skrivnosti po 2. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
b) dokument družbe Sanolabor d.d.
Pooblaščenec je po pregledu prejete dokumentacije ugotovil, da je družba Sanolabor d.d. sprejela Sklep o zaupnosti podatkov št. JB16/2011 z dne 10.06.2011, ki ga je skupaj z dopisom poslala organu. Z dopisom z dne 10.06.2011 je ponudnik organ obvestil, da predstavlja poslovno skrivnost družbe Sanolabor d.d. v skladu z ZGD-1 celotna dokumentacija za predmetno javno naročilo, ki je v desnem zgornjem kotu označena z oznako »ZAUPNO«, razen tisti elementi ponudbe, ki »predstavljajo merilo izbora in so javni«. Ob tem je ponudnik v zahtevanem dokumentu, t.j. v predračunu, izrecno opredelil kot zaupno vse podatke razen tistih, ki predstavljajo merilo izbora in so javni. To so v predračunu po mnenju ponudnika Sanolabor d.d.: podatek o proizvajalcu, nazivu artikla in kataloški oznaki. S tem je stranski udeleženec kot svojo poslovno skrivnost opredelil del podatkov, ki jih vsebuje zahtevani dokument, ki je del dokumentacije javnega naročila št. JN4497/2011, saj gre za strani 9 in 10 (od 13) ponudbenega predračuna družbe Sanolabor d.d. v tem javnem naročilu.
Organ je obstoj poslovne skrivnosti zatrjeval sklicujoč se na prejeti sklep ponudnika in oznako »zaupno«, ki se nahaja na navedenem dokumentu. Prav tako se je na navedeni sklep sklicevala tudi sama družba Sanolabor d.d., ki se je v postopek na poziv Pooblaščenca vključila z dopisom št. 090-147/2011/9 z dne 24.08.2011 kot stranski udeleženec. Iz tega izhaja, da je bil organ ob odločanju o obstoju informacij javnega značaja seznanjen s tem, da obstaja navedeni sklep, ki je, kot navaja družba Sanolabor d.d., podlaga za obstoj poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju. Pooblaščenec si je ogledal zahtevani dokument in ugotovil, da so vse strani zahtevanega dokumenta, ki so predmet presoje, označene z vidno oznako »ZAUPNO«.
Iz vsebine zahtevanega dokumenta ponudnika Sanolabor d.d. je mogoče razbrati, da ta dokument sodi v okvir dokumentacije, ki jo družba šteje kot poslovno skrivnost, saj je zahtevani dokument v desnem zgornjem kotu označen z oznako »ZAUPNO«. Vendar pa na podlagi navedb ponudnika ne predstavljajo poslovne skrivnosti vsi podatki iz tega dokumenta. Pooblaščenec po pregledu zahtevanega dokumenta ponudnika Sanolabor d.d. ugotavlja, da dokument vsebuje naslednje podatke o izdelkih, ki so predmet javnega naročila, in sicer podatke o: št. sklopov javnega naročila, delovni šifri OI (t.j. organa – onkološkega inštituta), nazivu artikla, kataloški številki, dodatnih zahtevah, enoti mere (EM), predvideni letni količini (EM), komercialnem (tržnem) imenu, proizvajalcu, ponujenem pakiranju (EM), stopnji DDV v %, ceni/EM v € brez DDV, ceni/EM v € z DDV, vrednosti/pakiranje v € z DDV, vrednosti v € brez DDV, vrednosti v € z DDV in opombe, pri čemer pod rubriko opombe ni vpisov.
Ponudnik sam je v navedenem sklepu iz varstva izvzel podatke, ki predstavljajo merilo in so javni. V spremnem dopisu, ki ga je poslal organu skupaj s sklepom, pa je izrecno opredelil, da predstavljajo v zahtevanem dokumentu t.j. v predračunu, poslovno skrivnost zgolj naslednji podatki: podatek o proizvajalcu, nazivu artikla in kataloški oznaki. Na podlagi navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da del podatkov, ki jih vsebuje zahtevani dokument ponudnika Sanolabor d.d., in sicer podatki o: enoti mere (EM), predvideni letni količini (EM), ponujenem pakiranju (EM), stopnji DDV v %, ceni/EM v € brez DDV, ceni/EM v € z DDV, vrednosti/pakiranje v € z DDV, vrednosti v € brez DDV, vrednosti v € z DDV, št. sklopov javnega naročila, delovni šifri OI (t.j. organa – onkološkega inštituta), o komercialnem (tržnem) imenu in dodatnih zahtevah, nedvomno ne izpolnjujejo pogoja obstoja poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju, saj jih kot takih ni opredelil ponudnik.
Ponudnik Sanolabor d.d. se je v dopisu poslanem Pooblaščencu na njegov poziv opredelil, da predstavljajo vsi zahtevani podatki t.j. komercialno (tržno) ime, proizvajalec in kataloška številka, poslovno skrivnost družbe Sanolabor d.d. tudi po objektivnem kriteriju.
Pooblaščenec tako ugotavlja, da zgolj podatki o: proizvajalcu, nazivu artikla, komercialnem (tržnem) imenu in kataloški oznaki, ki jih vsebuje zahtevani dokument ponudnika Sanolabor d.d., izpolnjujejo prva dva kriterija za obstoj poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju, kot jo opredeljuje ZGD-1 v 39. členu, saj zanje obstaja veljaven sklep družbe Sanolabor d.d. Zato za te podatke Pooblaščenec ni preverjal še obstoja poslovne skrivnosti po objektivnem kriteriju. Ob tem je Pooblaščenec upošteval voljo oz. tolmačenje ponudnika, kateri podatki predstavljajo merilo in so javni. Te je namreč že sam ponudnik v navedenem sklepu iz varstva izvzel. Pooblaščenca pa tolmačenje ponudnika ne zavezuje pri nadaljnjem presojanju, kateri podatki dejansko ne morejo biti opredeljeni kot poslovna skrivnost v skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZGD-1.
Zato je za navedene podatke Pooblaščenec v nadaljevanju sam preverjal izpolnjevanje tretjega kriterija, in sicer, ali gre za podatke, ki jih ni mogoče razglasiti za poslovno skrivnost. ZGD-1 namreč v tretjem odstavku 39. člena opredeljuje, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni. Navedena določba velja tako v primeru subjektivnega kriterija, kot tudi objektivnega kriterija, torej, da se za poslovno skrivnost niti po subjektivnem niti po objektivnem kriteriju ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Gre za t.i. absolutno javne podatke, tj. podatke, na katerih razkritje volja »prizadetega« poslovnega subjekta nima vpliva.
V zvezi s tem je pomembno:
• določilo ZDIJZ, ki v tretjem odstavku 6. člena določa, da se ne glede na obstoj izjeme varstva poslovne skrivnosti dostop do informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev;
• določilo drugega odstavka 22. člena Zakona o javnem naročanju ZJN-2 (Uradni list RS, št. 128/2006, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZJN-2), iz katerega izhaja, da so javni podatki: količina iz specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe, v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe pa tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril.
Izhajajoč iz navedenega Pooblaščenec poudarja, da v kolikor se v zahtevanem dokumentu družbe Sanolabor d.d. nahaja kateri izmed zgoraj navedenih podatkov, ti že po zakonu ne morejo biti označeni kot poslovna skrivnost. Pri presojanju obstoja poslovne skrivnosti je treba upoštevati, da mnogi podatki, ki jih vsebuje zahtevana dokumentacija, predstavljajo pogoj oziroma merilo za izbor. To izhodišče vodi v zaključek, da je vrsto podatkov, ki jih je dopustno razkriti javnosti (ker izkazujejo izpolnjevanje pogojev in meril za izbor v postopku javnega naročila) deležna nižjega nivoja varstva z vidika varovanja poslovne skrivnosti. Ob tem Pooblaščenec opozarja še na odločbo Državne revizijske komisije št. 018-22/2006-33-554, ki je glede navedenega odločila, da pri presoji, kateri ponudbeni dokumenti so zaupne narave in kateri javni, naročnik ni nujno vezan na izrecno oznako ponudnika. Na eni strani je namreč naročnik dolžan varovati kot zaupne vse tiste ponudbene dokumente, ki sicer niso označeni kot zaupni, a predstavljajo objektivno poslovno skrivnost, na drugi strani pa je dolžan konkurenčnim ponudnikom omogočiti vpogled tudi v tiste ponudbene dokumente, ki jih ponudnik označi za zaupne, vendar vsebujejo podatke, ki so že po zakonu javni ali pa pomenijo kršitev zakona oziroma dobrih poslovnih običajev. Državna revizijska komisija je odločila (že v več primerih), da javnega dela ponudbe ne predstavljajo le tisti podatki, ki so objavljeni ob javnem odpiranju ponudb, temveč tudi podatki, na podlagi katerih naročnik ugotavlja izpolnjevanje zahtev iz razpisne dokumentacije ter ocenjuje in razvršča ponudbe ter skladno z merili iz razpisne dokumentacije izbere najugodnejšo ponudbo. Javnost mora namreč imeti, preko dostopa do informacij javnega značaja, možnost preveriti, ali je predložena ponudba zadostila vsem pogojem in merilom, ki jih je postavil naročnik. Na ta način pride do izraza nadzorna funkcija pravice dostopa do informacij javnega značaja, ki preprečuje slabo upravljanje in napake pri izvajanju oblasti, med njimi tudi napake v postopkih oddaje javnih naročil.
Po pregledu obvestila o naročilu organa št. objave JN4497/2011, datum objave 04.05.2011, ki se nanaša na predmetno javno naročilo, Pooblaščenec še ugotavlja, da so podatki o proizvajalcu, nazivu artikla in kataloški oznaki, del dokumentacije javnega naročila, ki jo je pripravil organ kot naročnik. Te podatke namreč vsebuje predpripravljen obrazec 'Ponudbeni predračun', ki je bil del razpisne dokumentacije. Ti podatki so bili v konkretnem postopku javnega naročila tako vnaprej znani vsem, zato ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti. Zahtevani dokument namreč predstavlja s strani ponudnika Sanolabor d.d. izpolnjen obrazec 'Ponudbeni predračun' za navedeno javno naročilo. Kot taki ti podatki nikakor ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti tudi iz razloga, ker so neizogibno povezani z ugotavljanjem izpolnjevanja pogojev predmetnega javnega naročila in posledično s porabo javnih sredstev, pri čemer ne gre spregledati dejstva, da je Sanolabor d.d. izbrani ponudnik v tem javnem naročilu (kar izhaja iz Odločitve o oddaji javnega naročila št. JN-B-0010/2011-POG z dne 07.07.2011).
Pooblaščenec v zvezi s tem še dodaja, da zahtevani dokument, poleg zgoraj navedenih podatkov, ki ne predstavljajo poslovne skrivnosti po 39. členu ZGD-1, ker jih ponudnik niti ni opredelil kot takih, vsebuje zgolj za proizvajalca Žitnik (sklop 50 navedenega javnega naročila) in za proizvajalca Partec (sklop 51 navedenega javnega naročila) še podatke o komercialnem (tržnem) imenu ponujenih izdelkov za navedena sklopa. To rubriko obrazca 'Ponudbeni predračun' je izpolnil ponudnik Sanolabor d.d. Kot ugotavlja Pooblaščenec, so ti podatki za proizvajalca Partec že javno dostopni preko spleta na spletni strani: http://www.partec.com/cms/upload/CellTricsEnglish.pdf, torej gre za podatke, ki so že javno dostopni in ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti.
Glede na dejstvo, da so podatki proizvajalcu, nazivu artikla in kataloški oznaki za zahtevane izdelke opredeljeni že v sami v razpisni dokumentaciji, pa predstavljajo po mnenju Pooblaščenca podatki o komercialnem (tržnem) imenu ponujenih izdelkov tudi podatek o izpolnjevanju pogojev, saj je le iz njih mogoče ugotoviti, ali gre pri izbranih izdelkih dejansko za izdelke, ki jih je kot predmet javnega naročila zahteval naročnik. Kot taki ti podatki torej ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti. Glede na to, da je organ javno naročilo razpisal za konkretne, v razpisni dokumentaciji in ponudbenem predračunu zelo podrobno opredeljene izdelke, tako z vidika proizvajalca, kot z vidika tipa in vrste izdelka, ti namreč predstavljajo bistven pogoj za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev javnega naročila. Kot merilo za izbor je organ v razpisni dokumentaciji, v točki 1.16, opredelil zgolj »najnižjo ceno«. Izpolnjevanje pogoja v javnem naročilu tako pomeni podlago, da se ponudnik sploh lahko uvrsti v naslednji kriterij »najnižje cene«. Zato je po mnenju Pooblaščenca dostop do teh informacij treba zagotoviti tudi iz razloga, ker je le na ta način mogoče preveriti, ali so v kriteriju »najnižja cena« dejansko konkurirale le tiste ponudbe, ki izpolnjujejo vse zahtevane pogoje. Zgolj na ta način pa je mogoče presojati utemeljenost odločitve o dodelitvi javnega naročila izbranim ponudnikom.
Ob tem Pooblaščenec opozarja tudi na tretji odst. 6. čl. ZDIJZ, ki določa, da se, ne glede na morebiten obstoj izjeme iz 1. odst. tega člena (torej tudi obstoj poslovne skrivnosti), dostop do zahtevanih informacij javnega značaja dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.
Kot je bilo že pojasnjeno, gre v obravnavanem primeru za dokument, ki je nastal v postopku javnega naročila, v okviru katerega bo organ kot naročnik izbranemu ponudniku Sanolabor, d.d. za dobavljeni material izplačeval sredstva iz javnih sredstev. Pri tem je seveda povsem irelevantno, da je postopek javnega naročanja, na podlagi ZJN-2, v smislu izbora najboljšega ponudnika že zaključen. Temeljno načelo javnega naročanja, torej načelo transparentnosti, se namreč ne zaključi z odločitvijo o oddaji naročila, ali s podpisom pogodbe, temveč se njegova uporaba razteza tudi v postopku samega izvrševanja podpisane pogodbe. Nadzor širše javnosti je namreč potreben vedno in vselej, ko gre za porabo javnih sredstev. Temu je namenjen tudi 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, kot institut nadzora, ki omogoča vsem, da se lahko seznanijo s podatki o porabi javnih sredstev. V okviru pritožbenega postopka, tako z vidika organa, kot tudi ponudnika Sanolabor, d.d., ni bilo izpostavljeno kot sporna seznanitev prosilca s ceno, torej s skupnim podatkom o porabi za predmetno javno naročilo. Pooblaščenec ob tem pojasnjuje, da se s slednjim podatkom javnost sicer dejansko seznani s podatkom o porabi javnih sredstev, tudi za kakšen namen so bila porabljena, vendar pa podatek kot tak ne omogoči takšnega nadzora javnosti, ki naj bi ga institut transparentnosti zasledoval, to pa je spodbujanje oziroma zagotavljanje učinkovite in poštene konkurence ter smotrno porabo javnih sredstev. Slednje je mogoče zagotoviti zgolj s tem, da se javnosti omogoči tudi dostop do podatka o izpolnjevanju pogojev, v konkretnem primeru torej s podatki o izdelkih, ki jih bo organ nabavil za določeno ceno. Le podatek o ceni skupaj s podatkom o izdelkih, ki so bili predmet javnega naročila, zagotavlja učinkovit nadzor nad smotrno porabo javnih sredstev. Takšnemu stališču Pooblaščenca je pritrdilo tudi Upravno sodišče v sodbi pod opravilno številko U 284/2008-35 z dne 27.05.2009.
Pooblaščenec na tem mestu omenjal tudi izjavo predsednika Računskega sodišča RS, Igorja Šoltesa, ki je bila objavljena v Delu, januarja 2007, v kateri je poudaril, da mora javnost izvedeti, kako gospodarno se ravna z javnimi sredstvi. Opozoril pa je tudi na izjemno pomembno področje, to je skrbništvo nad pogodbami. Citat: »Nekateri naročniki namreč menijo, da je postopek zaključen, če se ta konča brez revizije oziroma ko je revizija zavrnjena. Nikakor! Takrat se šele začne! Zanima nas vprašanje, ali je blago, ki je predmet javnega naročanja, ustrezno oziroma takšno, kot je bilo zahtevano v pogodbi. Ali je bilo dobavljeno pravočasno? So bila plačila izvedena v predpisanih rokih? Precej pogosto se namreč zgodi, da storitev, še posebej pa blago, ne ustreza zahtevam v razpisni dokumentaciji. Ta del nadzora nad izvrševanjem pogodbe je dostikrat pomanjkljiv«. V tem smislu torej razpisan pogoj glede vrste blaga, ki je predmet javnega naročila, ne more biti opredeljen kot poslovna skrivnost, saj brez podatka o tem ni mogoče izvrševati nadzora nad tem, ali je bil dejansko izbran izdelek, ki je predmet razpisa in naprej, ali so bila dejansko javna sredstva porabljena za ta izdelek.
Ker gre v obravnavanem primeru za poslovno razmerje z državnim organom, se mora, glede na navedeno, vsak, ki vstopa v tako razmerje, še dodatno zavedati, da je njegova svoboda pri določitvi podatkov za poslovno skrivnost omejena, ravno zaradi zahteve po transparentnem delovanju državnih organov, zlasti pri porabi javnih sredstev, ko se troši denar davkoplačevalcev.
Pooblaščenec na podlagi vsega navedenega ugotavlja, da podatki iz zahtevanega dokumenta ponudnika Sanolabor d.d., ki jih je kot poslovno skrivnost opredelil ponudnik Sanolabor d.d., t.j. podatki o proizvajalcu, nazivu artikla in kataloški oznaki, sicer predstavljajo poslovno skrivnost po 39. členu ZGD-1 in posledično izjemo po 2. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, vendar pa gre za podatke o porabi javnih sredstev, za katere se dostop dovoli na podlagi 3. odstavka 6. člena ZDIJZ ne glede na obstoj izjeme po ZDIJZ. Iz navedenega izhaja, da tudi ti podatki posledično ne predstavljajo izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja. V preostalem delu Pooblaščenec na podlagi zgoraj navedenih ugotovitev ugotavlja, da ostali podatki, ki jih vsebuje zahtevani dokument ponudnika Sanolabor d.d., ne predstavljajo niti izjeme po 2. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ in da gre za prosto dostopne informacije javnega značaja.
4. Sklepno
Pooblaščenec je po uradni dolžnosti, na podlagi drugega odstavka 247. člena ZUP izvedel preizkus, ali v konkretnem primeru morda, poleg izjeme iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, obstaja možnost še za obstoj katere izmed drugih izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ugotovil je, da zahtevana dokumenta ne vsebujeta drugih informacij, ki bi lahko predstavljale izjemo iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Po opravljenem preizkusu, izvedenem po drugem odstavku 247. člena ZUP, Pooblaščenec ugotavlja, da so bili v odločbi prve stopnje zmotno presojeni dokazi in da je bil v zvezi s tem napačno uporabljen pravni predpis, na podlagi katerega je organ odločil o zadevi. Organ namreč pri odločanju na prvi stopnji ni upošteval tretjega odstavka 39. člena ZGD-1, ki določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni in v zvezi s tem 22. člena ZJN-2 ter tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Zato je Pooblaščenec, na podlagi prvega odstavka 252. čl. ZUP, izpodbijano odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ je prosilcu dolžan posredovati v izreku navedena dokumenta.
Drugi odstavek 5. člena ZDIJZ določa, da ima vsak prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo, ali njen elektronski zapis. Drugi odstavek 17. člena v 2. točki ZDIJZ nadalje določa, da mora prosilec v zahtevi opredeliti, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis). Iz vsega zapisanega sledi, da je prosilec tisti, ki odloča, v kakšni obliki želi prejeti zahtevano informacijo. Zato mora organ prosilcu posredovati dokumente, navedene v 1. točki izreka te odločbe, na način, kot to zahteva prosilec (v obliki fotokopije).
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila :
Alenka Jerše, univ. dipl. prav.,
generalna sekretarka pooblaščenke
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka