Prosilec - Agencija RS za okolje in prostor
+ -Številka: 090-146/2011/4
Kategorije: Kršitev postopka, Stroški
POVZETEK
Prosilec je vložil pritožbo zoper odločbo, s katero je organ odločil o dostopu do vlog in na podlagi teh vlog izdana vodna dovoljenja za oskrbo s pitno vodo na območju občine Vransko, pri čemer je prosilec zatrjeval, da se je njegova zahteva nanašala na vloge in dovoljenja izdana Občini Vransko in ne za območje te občine. Prosilec je vložil tudi pritožbo zoper račun. Pooblaščenec je ugotovil, da je organ res napačno (preširoko) razumel zahtevo prosilca in posledično zaračunal previsoke stroške. Na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP je zato izpodbijano odločbo in račun v odpravil ter sam rešil zadevo.
ODLOČBA
Številka: 090-146/2011/4
Datum: 4. 11. 2011
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E in 65/2008-ZUP-F; v nadaljevanju ZUP) in 4. točke prvega odstavka 279. člena ZUP, o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 20. 7. 2011, zoper odločbo Agencije Republike Slovenije za okolje, Vojkova 1b, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 09001-44/2011-3, z dne 30. 6. 2011 in zoper račun organa št. 2523-11-00618, z dne 30. 6. 2011, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Naslednji deli odločbe Agencije Republike Slovenije za okolje št. 09001-44/2011-3, z dne 30. 6. 2011 so nični:
- 1. točka izreka v delu, ki se nanaša na fotokopije odločb št. 35504-98/2003, z dne 16. 7. 2003, št. 35527-48/2004, z dne 12. 2. 2008, št. 25526-26096/2004, z dne 7. 4. 2008, št. 35537-63/2009, z dne 30. 10. 2009 in na fotokopije vlog in prilog, ki se vodijo pod št. 35504-98/2003, št. 35527-48/2004, št. 35526-26069/2004 in št. 35537-63/2009;
- 2. točka izreka;
- 3. točka izreka.
2. Pritožbi prosilca zoper 4. točko izreka odločbe Agencije Republike Slovenije za okolje št. 09001-44/2011-3, z dne 30. 6. 2011 se ugodi in se 4. točka izreka odločbe odpravi.
3. Pritožbi prosilca zoper račun Agencije Republike Slovenije za okolje št. 2523-11-00618, z dne 30. 6. 2011 se ugodi in se račun odpravi.
4. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Organ je dne 9. 5. 2011 prejel zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je prosilec uvodoma navedel, da se nanaša na Vlogo in vodno pravico oz. vodno dovoljenje Občini Vransko in k dovoljenju povezano dokumentacijo za oskrbo stanovalcev občine s pitno vodo ali uporabo za druge namene iz zajetja pitne vode za območje občine, ki vsebuje opis, obseg in način rabe vodnega dobra. Pri tem je prosilec zahteval, da mu organ posreduje fotokopije:
1. Vloge predlagatelja za oskrbo stanovalcev občine s pitno vodo ali uporabo za druge potrebe iz zajetja občine in k njej povezane listine, ki jo je moral predlagatelj vložiti do 10. 8. 2004 v skladu s 199. členom Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/2002 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZV-1);
2. Vodne pravice oziroma vodnega dovoljenja za oskrbo stanovalcev občine s pitno vodo ali uporabo vode za posebne potrebe z območja občine iz zajetja pitne vode Občine Vransko, izdano v skladu z ZV-1;
3. Vloge predlagatelja za vodno pravico občine oz. dovoljenje za oskrbo stanovalcev s pitno vodo iz zajetja pitne vode občine in k njej povezane listine, ki jo je predlagatelj občine vložil v skladu z veljavno zakonodajo;
4. Vodne pravice oz. vodnega dovoljenja za oskrbo stanovalcev z območja občine s pitno vodo ali uporabo za druge namena iz zajetja pitne vode občine Vransko izdano v skladu z veljavno zakonodajo.
Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 09001-44/2011-4, z dne 30. 6. 2011. V obrazložitvi odločbe je navedel, da je bilo v postopku ugotovljeno, da osebna imena in naslovi iz odločb, vlog in njenih prilog, navedenih v 2. točki izreka izpodbijane odločbe, ustrezajo definiciji osebnega podatka v smislu ZVOP-1, prav tako za razkritje teh podatkov ni ustrezne pravne podlage, ki bi dopuščala njihovo razkritje, zato je glede na določila 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v povezavi s 7. členom ZDIJZ odločil, da se zahteva prosilca v delu, ki se nanaša na osebna imena in priimke ter naslove strank, zavrne. V nadaljevanju je organ presodil, da hidrogeološko poročilo, ki je priloga vlog, ki se vodijo pod št. zadeve 35527-16/2009, 35527-8/2009, 35537-63/2009, 35526-284/2007, 35527-133/2008, 35527-134/2008, 35504-98/2003 in 35527-48/2004, predstavljajo avtorskopravno varovano delo, zato je glede na določila drugega odstavka 25. člena ZDIJZ odločil, da se zahteva prosilca za dostop do fotokopij prilog vlog zavrne. Zahtevane informacije - fotokopije hidrogeoloških poročil, ki so kot priloge vlog sestavni del spisne dokumentacije št. 35527-16/2009, 35527-8/2009, 35537-63/2009, 35526-284/2007, 35527-133/2008, 35527-134/2008, 35504-98/2003 in 35527-48/2004, organ prosilcu zaradi varstva avtorskih pravic ne more posredovati v obliki fotokopij, prosilec pa ima možnost da se z njimi seznani z osebnim vpogledom pri organu. Organ je skladno s stroškovnikom, ki je objavljen na spletni strani organa (http://www.arso.gov.si/o%20agenciji/katalog%20informacij%20javnega%20zna%c4%8daja/cenik%20za%20posredovanje%20informacij/), dne 30. 6. 2011 izdal račun št. 2523-11-00618.
Dne 20. 7. 2010 je Pooblaščenec prejel pritožbo prosilca zoper odločbo št. 09001-44/2011-4, z dne 30. 6. 2011. V pritožbi je prosilec navedel, da se je organ na zahtevo sicer odzval z dopisom št. 09001-33/2011-2, z dne 20. 5. 2011, v katerem je zmotno ocenil zahtevo za dostop do kopij verodostojnih listin vloge občine za odločbo vodne pravice oz. vodno dovoljenje za oskrbo s pitno vodo iz zajetja občine Vransko, kot naj bi jo občini Vransko, v skladu z določili ZV-1, potrdil organ po 199. členu ZV-1. V posledici zmotnega tolmačenja zahteve, da pritožnik zahteva več kot 100 (sto) vlog oz. listine k vsem izdanim vodnim dovoljenjem oskrbovanih objektov na območju občine Vransko, je pritožnik organ opozoril, da se zahteva nanaša na vodno pravico oskrbe s pitno vodo izdano občini Vransko (ne na zasebna zajetja kot je napačno razumel in odločil organ). Prosilec je pojasnil, da se zahteva nanaša na kopije vloge Občine Vransko na organ za vodno dovoljenje oz. vodno pravico Občini Vransko za oskrbo stanovalcev občine (javni vodovod), ki jo je moral organ občine vložiti na organ najkasneje do 10. 8. 2004 v skladu z veljavno zakonodajo in ZV-1. Organ se je na zahtevo odzval, vendar v nasprotju z zahtevo posredoval količino in listine po lastnem izboru. Tolmačenja zahteve in pravne pomoči stranki ni zahteval oz. nudil. Organ v izreku, ko odloča o predmetu odločanja in vseh zahtevkih strank, pod točko 1., izkrivlja zahtevo pritožnika in v nadaljevanju izreka opravičuje izstavljen račun. Trditev, da se zahteva nanaša na fotokopije odločb, vlog in prilog po izboru oz. zahtevi stranke, ne drži. Ravno tako ne drži trditev pod točko 2., da se zahtevek stranke nanaša na navedene fotokopije odločb od št. 35526-284/2007, z dne 15. 2. 2008 do št. 35526-182/2004. Trditev organa pod točko 3., da je stranka zahtevala hidrološka poročila kot priloge k vlogam, ki jih je organ zavrnil, ne drži. V posledici napačne razlage zahtevka in navedb stranke je pod točko 4. naveden strošek v višini 41,86 EUR, ki jih pritožnik iz vseh pritožbenih razlogov zavrača. Pritožnik oporeka nepopolnost prejetih listin k vlogam in vodnemu dovoljenju Občine Vransko (Braslovče in Polzela) za oskrbo s pitno vodo občanov občine iz zajetja pitne vode Občine Vransko (občini Polzela in Braslovče), v korist javnega vodovoda (VD). Od prejetih listin 2,225 kg pritožnik v skladu z dano obvezo, v dopisu z dne 6. 6. 2011 priznava organu stroške prejetih listin 53 x A4 format (cca 72 strani):
- VD občini:
- št. 35527-637/2004, z dne 27. 3. 2008 Zajetje (Smečka);
- št. 35527-134/2008-2, z dne 6. 11. 2009 (Merince 1);
- št. 35527-133/2008-3, z dne 6. 11. 2009 (Jakov dol);
- št. 35527-135/2008-2, z dne 6. 11. 2009 (Merince 2);
- št. 35527-8/2009-4, z dne 15. 10. 2010 (Tešova 1);
- št. 35527-16/2008-2, z dne 9. 4. 2010 (Tešova 2);
- VD za zasebni vodovod za lastno uporabo pitne vode:
- št. 35537-13679/2004, z dne 8. 1. 2008 (zajetje Krbula);
- št. 35526-40/2010-9, z dne 29. 4. 2010 (oba brez vlog in k dovoljenju povezanih listin).
Prosilec je na koncu pritožbe še pojasnil, da je odprava napak nepopolnosti listin k vlogam in odločbam oz. k vodnemu dovoljenju Občine Vransko in predloženega dovoljenja zasebnega vodovoda v teku in v pristojnem reševanju z uradno osebo odgovorno za dostop do informacij javnega značaja. Prejem zahtevanih vlog k odločbi organa oz. pravici zasebnega vodovoda je v teku.
Ker je bila pritožba prosilca poslana neposredno Pooblaščencu, je bila z dopisom št. 0900-143/2011/5, z dne 25. 7. 2011 odstopljena organu, skladno z drugim odstavkom 239. člena ZUP. Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je z dopisom št. 09001-44/2011-6, z dne 4. 8. 2011 na podlagi 245. člena ZUP odstopil Pooblaščencu kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Pri tem je organ pojasnil, da je bila zahteva prosilca z dne 9. 5. 2011 s strani upravnega organa tolmačena kot zahteva za dostavo fotokopij vlog in njihovih prilog (med katere po trenutno veljavni zakonodaji sodi tudi hidrogeološko poročilo) ter na njihovi podlagi izdanih vodnih dovoljenj za oskrbo s pitno vodo ter za drugo rabo na območju Občine Vransko. Glede na določila ZV-1 in na njegovi podlagi sprejetih podzakonskih predpisov se izdaja vodno dovoljenje za oskrbo s pitno vodo fizičnim osebam (lastna oskrba s pitno vodo) in občinam (oskrba s pitno vodo, ki se izvaja kot gospodarska javna služba), prav tako je vodnih zajetij, ki se rabijo za zgoraj navedene namene, v Občini Vransko več. Tolmačenju, ki ga je organ povzel tudi v dopisu št. 09001-33/2011-2, z dne 20. 5. 2011, ni pritožnik, vse do vložene pritožbe z dne 26. 7. 2011, nikoli ugovarjal, čeprav mu je bilo v navedenem dopisu predstavljeno, da njegova zahteva (kot jo je razumel organ) zajema več kot 100 postopkov. V tem dopisu ga je organ celo usmeril na uporabo spletnih aplikacij, ki bi mu pomagale konkretizirati njegovo zahtevo, kar bi tako za prosilca, kot tudi za organ predstavljalo bistveno zmanjšanje stroškov.
Ker so se izjave prosilca in navedbe organa v izpodbijani odločbi razlikovale, je Pooblaščenec z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali organ z zahtevanimi informacijami javnega značaja razpolaga, dne 25. 8. 2011 pri organu opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP. In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank po teoretičnih izvajanjih pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
Organ je na ogledu in camera pojasnil, da obstajata dve vrsti vodnih dovoljenj, in sicer za lastno oskrbo in za oskrbo s pitno vodo, ki se izvaja kot gospodarska javna služba. Organ je razumel, da se vloga prosilca nanaša na obe vrsti vodnih dovoljenj na območju Občine Vransko. Poudaril je, da je bila prva zahteva prosilca precej nejasna, zato je predmet njegove zahteve težko določil. Organ je pojasnil, da je prvo zahtevo v delu, ko je zapisano »uporabo za druge namene iz zajetja pitne vode za območje občine« razumel kot zahtevo za posredovanje dokumentacije, ki se nanaša na obe vrsti dovoljenj za celotno območje občine. Če bi bil dopis prosilca z dne 6. 6. 2011 samostojna celota, bi se organ lahko strinjal, da se zahteva prosilca dejansko nanaša le na vodna dovoljenja, ki so bila izdana Občini Vransko, ne pa tudi na vodna dovoljenja, izdana fizičnim osebam. Vendar pa ob upoštevanju prve zahteve prosilca in njegovega dopisa, ki ga je organ prejel 15. 7. 2011, organ razume zahtevo prosilca kot zahtevo za posredovanje vseh dokumentov v zvezi z vsemi izdanimi vodnimi dovoljenji za območje celotne občine Vransko. Organ se zato s pritožbenimi navedbami prosilca ne strinja in v celoti vztraja pri svoji odločitvi. Organ je pojasnil, da pod zahtevo za posredovanje vloge razume, da prosilec zahteva posredovanje vloge, skupaj s prilogami, saj je oboje skupaj dejansko celotna vloga. Hidrogeološka poročila so avtorsko delo, zato jih lahko pride prosilec vpogledati, kopirati pa jih organ ne sme. Vsebina hidrogeoloških poročil je različna, saj ni natančno nikjer predpisana, zato vsak avtor takšno poročilo izdela na različen način. Organ ima na spletni strani objavljene smernice za izdelavo hidrogeološkega poročila, ki so le okvirno navodilo avtorjem, ki ni podprto s pravnimi predpisi. Organ je še opozoril, da na dejstvo, da se zahteva prosilca nanaša na vsa vodna dovoljenja na območju Občine Vransko, kaže tudi dopis prosilca, ki ga je organ prejel dne 15. 7. 2011, v katerem prosilec z ničemer ne zatrjuje, da je prejel preveč dokumentov, temveč ravno nasprotno – od organa je celo zahteval, da mu posreduje dodatne dokumente, ki se nanašajo na vloge fizičnih oseb. Glede dokumentov, ki jih prosilec v pritožbi navaja kot »VD za zasebni vodovod za lastno uporabo pitne vode«, organ pojasni, da gre za vloge fizičnih oseb in ne za vloge, ki jih je vložila Občina Vransko, o čemer se je prepričal z vpogledom v te dve zadevi. Organ pojasni, da je tudi te dve zadevi posredoval prosilcu, in sicer naknadno po elektronski pošti, kar je navedeno tudi v uradnem zaznamku z dne 14. 7. 2011. Poudaril je še, da je prosilca po prejemu njegove zahteve obvestil, da je evidenca o podeljenih vodnih pravicah javno dostopna na svetovnem spletu in da ta evidenca vsebuje podatke, na podlagi katerih bi prosilec svojo zahtevo lahko bolj natančno specificiral, saj se tam nahajajo osnovni podatki o vseh izdanih vodnih dovoljenjih. Prosilec si pri dopolnjevanju zahteve ni pomagal s podatki iz te evidence, kljub temu, da ga je organ z namenom, da bi prosilcu pomagal, s tem seznanil. Organ je pojasnil, da stroške za posredovanje informacij javnega značaja praviloma zaračunava na podlagi določb Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja in zato nima ne posebnega stroškovnika, ne soglasja Ministrstva za javno upravo. V konkretnem primeru pa je organ izdal račun na podlagi stroškovnika, ki ga ima sprejetega za posredovanje fotokopij, vendar ne za namene posredovanja informacij javnega značaja. Prosilčeva navedba, da »odprava napak nepopolnosti listin k vlogam in odločbam oz. k vodnemu dovoljenju Občine Vransko in predloženega dovoljenja zasebnega vodovoda v teku in v pristojnem reševanju z uradno osebo odgovorno za dostop do informacij javnega značaja. Prejem zahtevanih vlog k odločbi organa oz. pravici zasebnega vodovoda je v teku.« se po mnenju organa nanaša na posredovanje dokumentov, ki jih je prosilec navedel v dopisu, ki ga je organ prejel dne 15. 7. 2011. Zahtevane dokumente je organ posredoval prosilcu, kar izhaja iz že omenjenega uradnega zaznamka.
Pritožba je utemeljena.
1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Prosilec v pritožbi zatrjuje, da je organ zmotno tolmačil njegovo zahtevo z dne 9. 5. 2011, s tem ko je presodil, da prosilec zahteva več kot sto vlog oz. listin k vsem izdanim vodnim dovoljenjem oskrbovanih objektov na območju Občine Vransko. Prosilec zatrjuje, da se je njegova zahteva nanašala na vodno pravico oskrbe s pitno vodo izdano Občini Vransko in ne na zasebna zajetja, kot je napačno razumel in odločil organ. Pooblaščenec ugotavlja, da se ta del pritožbe nanaša delno na 2. točko izreka izpodbijane odločbe v celoti, v 1. točki izreka pa prosilec izpodbija le del, ki se nanaša na fotokopije odločb št. 35504-98/2003, z dne 16. 7. 2003, št. 35527-48/2004, z dne 12. 2. 2008, št. 25526-26096/2004, z dne 7. 4. 2008, št. 35537-63/2009, z dne 30. 10. 2009 in na fotokopije vlog in prilog, ki se vodijo pod št. 35504-98/2003, št. 35527-48/2004, št. 35526-26069/2004 in št. 35537-63/2009, kar bo podrobno razloženo v nadaljevanju. Nadalje iz pritožbenih navedb prosilca izhaja, da ni zahteval dostopa do hidroloških poročil, o dostopu do katerih je organ odločil v 3. točki izreka izpodbijane odločbe. Prosilec zavrača tudi plačilo zneska, o katerem je organ odločil v 4. točki izreka obrazložitve izpodbijane odločbe in ga navedel v izpodbijanem računu, ker je organ do tega zneska prišel na podlagi napačne razlage njegove zahteve.
Organ v dopisu št. 09001-44/2011-6, z dne 4. 8. 2011 v celoti vztraja pri odločitvi, kot izhaja iz izpodbijane odločbe, zato je moral Pooblaščenec najprej ugotoviti, kaj je bil predmet zahteve prosilca, nato pa še, ali je organ prosilcu za posredovanje zahtevane dokumentacije upravičeno zaračunal znesek 41,86 EUR.
2. Informacije javnega značaja, ki so predmet obravnavane zahteve
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
Pooblaščenec ob tem pojasnjuje, da je temeljno načelo ZDIJZ zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov, ki usmerja proces odločanja javnih oblasti k odpiranju za vse, z namenom, da lahko vsi, predvsem državljani oz. občani, tvorno sodelujejo pri sprejemanju odločitev in da lahko pridobivajo vse javne informacije o delu javnih organov. Organ mora namreč prosilcu dati tiste informacije, katerih vsebina je takšna, kot jo želi prejeti prosilec, ne glede na to, kako prosilec poimenuje zahtevani dokument. Ker se v skladu s četrtim odstavkom 27. člena ZDIJZ postopek s pritožbo izvaja po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek, je potrebno zahtevo po opredelitvi informacije javnega značaja obravnavati v duhu procesnega načela varstva pravic stranke, podrobneje določenega v 7. členu ZUP. Po tej določbi morajo organi pri postopanju in odločanju strankam omogočiti, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice; pri tem morajo skrbeti za to, da stranke ne uveljavljajo svojih pravic v škodo pravic drugih in ne v nasprotju z javno koristjo, določeno z zakonom ali drugim predpisom. V četrtem odstavku istega člena je določeno še, da mora organ skrbeti, da nevednost in neukost stranke in drugih udeležencev v postopku nista v škodo pravic, ki jim gredo po zakonu. Načela upravnega postopka so tako temeljno razlagalno merilo tudi v postopku dostopa do informacij javnega značaja. Po oceni Pooblaščenca je, upoštevaje zgoraj navedene določbe, treba zahtevo za dostop do informacij javnega značaja obravnavati v okviru vsebine zahteve in je ni dopustno širiti, še zlasti ne v primerih, ko to vpliva na višino stroškov, ki jih organ zaračuna prosilcu za posredovane dokumente, saj takšno ravnanje nedvomno ne bi bilo v korist stranki.
Po preučitvi zahteve prosilca, poziva organa št. 09001-33/2011-2, z dne 20. 5. 2011 in odgovora prosilca na ta poziv z dne 6. 6. 2011, Pooblaščenec ugotavlja, da so utemeljene pritožbene navedbe, s katerimi prosilec zatrjuje, da so premet njegove zahteve »vloge za pridobitev vodnega dovoljenja za neposredno rabo vode za oskrbo s pitno vodo, ki se izvaja kot gospodarska javna služba«, ki jih je kot prosilec vložila Občina Vransko in na podlagi teh vlog izdana vodna dovoljenja. To izhaja tako iz navedb v zahtevi (»Zahteva za kopije /…/ se nanaša na vlogo in vodno pravico oz. vodno dovoljenje Občini Vransko /…/ in k dovoljenju povezano dokumentacijo…«), kakor tudi iz dopisa prosilca z dne 6. 6. 2011 (»…vas pozivam, da o zahtevi, ki se jasno nanaša na vodno pravico oz. vodno dovoljenje Občini Vransko za oskrbo s pitno vodo, odločite…«). Navedbe organa, da se zahteva prosilca nanaša tako na vodna dovoljenja za lastno oskrbo, kakor tudi na vodna dovoljenja za oskrbo s pitno vodo, ki se izvaja kot gospodarska javna služba, ki so bila izdana za območje Občine Vransko, ne zdržijo resne pravne presoje. Kot izhaja iz zgornjih navedb, je prosilec večkrat podaril, da želi prejeti dokumentacijo v zvezi z vodnimi dovoljenji, ki so bila izdana Občini Vransko in ne za območje Občine Vransko, iz česar jasno izhaja, da so predmet njegove zahteve le vodna dovoljenja za oskrbo s pitno vodo, ki se izvaja kot gospodarska javna služba, ki so bila izdana za območje Občine Vransko, saj Občini Vransko vodna dovoljenja za lastno oskrbo niso bila izdana.
Teh ugotovitev Pooblaščenca ne more ovreči navedba organa na ogledu in camera, da je prosilec z dopisom, ki ga je organ prejel dne 15. 7. 2011, zahteval tudi dostop do dokumentov, ki se nanašajo na vloge fizičnih oseb. Prosilec je namreč v tistem trenutku razpolagal le z izpodbijano odločbo, v kateri so bile navedene številke posameznih zadev, ne da bi mu bilo pojasnjeno, katere izmed teh zadev se nanašajo na vloge za izdajo vodnih dovoljenj za lastno oskrbo oziroma na vloge za oskrbo s pitno vodo, ki se izvaja kot gospodarska javna služba. Prosilec se je zato lahko šele po prejemu konkretnih dokumentov seznanil z njihovo vsebino in posledično ugotovil, ali je konkreten dokument sploh zahteval z vlogo z dne 9. 5. 2011. Prosilec zato takrat, ko je zahteval, da mu organ posreduje še manjkajoče dokumente, ki jih organ najverjetneje pomotoma ni posredoval prosilcu že skupaj z izpodbijano odločbo, ni mogel vedeti, na katero vrsto vodnega dovoljenja se le-ti sploh nanašajo. Dopisa prosilca z dne 15. 7. 2011 zato ni mogoče šteti kot privolitev za posredovanje dokumentacije, ki se nanaša na vsa vodna dovoljenja, izdana za območje Občine Vransko, kot to zmotno domneva organ.
Pooblaščenec je na podlagi vsega navedenega ugotovil, da se zahteva prosilca z dne 9. 5. 2011, v povezavi z dopisom z dne 6. 6. 2011, nanaša na vloge in na podlagi teh vlog Občini Vransko izdana vodna dovoljenja za oskrbo s pitno vodo, ki se izvaja kot gospodarska javna služba. Predmet zahteve prosilca so naslednje vloge:
- št. 35527-16/2009-1, z dne 12. 1. 2009;
- št. 35527-8/2009-1, z dne 12. 1. 2009;
- št. 35527-637/2004-4, z dne 11. 8. 2004;
- št. 35527-637/2004-3, z dne 11. 8. 2004;
- št. 35527-637/2004-2, z dne 10. 8. 2004;
- št. 35527-637/2004-1, z dne 10. 8. 2004;
- št. 35527-135/2008-1, z dne 29. 12. 2008;
- št. 35527-134/2008-1, z dne 29. 12. 2008;
- št. 35527-133/2008-1, z dne 29. 12. 2008.
Predmet zahteve prosilca so tudi na podlagi navedenih vlog izdana naslednja vodna dovoljenja oziroma odločbe:
- št. 35527-16/2009-2, z dne 9. 4. 2010;
- št. 35527-8/2009-4, z dne 15. 10. 2010;
- št. 35527-637/2004, z dne 27. 3. 2008;
- št. 35527-135/2008-2, z dne 6. 11. 2009;
- št. 35527-134/2008-2, z dne 6. 11. 2009;
- št. 35527-133/2008-3, z dne 6. 11. 2009.
Pooblaščenec je ugotovil, da organ z vsemi zahtevanimi dokumenti razpolaga in da se le-ti pri organu nahajajo v materializirani obliki, saj jih je organ Pooblaščencu izročil na ogledu in camera. Upoštevaje vse navedeno je Pooblaščenec zaključil, da vsi navedeni dokumenti izpolnjujejo vse pogoje za obstoj informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ, zahtevi za dostop do teh dokumentov pa je organ ugodil s 1. točko izreka izpodbijane odločbe, ki ji prosilec v tem delu niti ne oporeka. Na tem mestu je Pooblaščenec ugotovil, da iz navedb prosilca in organa izhaja, da je prosilec vse dokumente, ki jih je zahteval z vlogo z dne 9. 5. 2011 v povezavi z dopisom z dne 6. 6. 2011, tudi že prejel. Pritožba prosilca se zato niti ne nanaša na navedene dokumente, temveč na to, o čemer je organ odločal preko zahtevka prosilca.
Pritožbene navedbe prosilca, ki se nanašajo na »VD za zasebni vodovod za lastno uporabo pitne vode«, glede na vse navedeno za ta pritožbeni postopek, ki se nanaša le dokumente v zvezi z vodnimi dovoljenji za oskrbo s pitno vodo, ki se izvaja kot gospodarska javna služba, niso pravno relevantne, zato se Pooblaščenec do teh navedb v tem postopku ni posebej opredeljeval.
Iz vsega navedenega izhaja, da prosilec v pritožbi utemeljeno zatrjuje, da ni zahteval dostopa do odločb št. 35504-98/2003, z dne 16. 7. 2003, št. 35527-48/2004, z dne 12. 2. 2008, št. 25526-26096/2004, z dne 7. 4. 2008, št. 35537-63/2009, z dne 30. 10. 2009 in do vlog in prilog, ki se vodijo pod št. 35504-98/2003, št. 35527-48/2004, št. 35526-26069/2004 in št. 35537-63/2009, o dostopu do katerih je organ med drugim odločil v 1. točki izreka izpodbijane odločbe. Nadalje je Pooblaščenec ugotovil, da držijo navedbe prosilca, iz katerih izhaja, da ni zahteval dostopa do odločb, vlog in prilog, o katerih je organ odločil v 2. točki izreka izpodbijane odločbe. Nobeden izmed dokumentov, ki so navedeni v tem odstavku, namreč ni povezan z vodnimi dovoljenji, ki so bila izdana Občin Vransko, temveč gre za vodna dovoljenja, ki so bila izdana drugim subjektom na območju Občine Vransko, kar pa, kot je pojasnjeno že zgoraj, ni predmet zahteve prosilca z dne 9. 5. 2011 v povezavi z dopisom z dne 6. 6. 2011.
Organ je v 3. točki izreka odločal o dostopu do prilog vlog (hidrogeološko poročilo), prosilec pa v pritožbi zatrjuje, da ne drži, da je te dokumente sploh zahteval. Pooblaščenec je ugotovil, da prosilec v svoji zahtevi z dne 9. 5. 2011 ni izrecno zahteval dokumentov, ki jih je Občina Vransko priložila vlogam za izdajo vodnih dovoljenj za oskrbo s pitno vodo, ki se izvaja kot gospodarska javna služba. V dopisu št. 09001-33/2011-2, z dne 20. 5. 2011 je organ prosilcu pojasnil, da dokumenti, ki se nanašajo na izdajanje vodnih dovoljenj, obsegajo vloge, priloge in vodna dovoljenja ter prosilca pozval, da navede konkretne primere, ki ga zanimajo. Dne 6. 6. 2011 je prosilec organu poslal odgovor na ta dopis, v katerem svoje zahteve ni razširil še na priloge vlog, ampak je vztrajal pri svoji zahtevi z dne 9. 5. 2011, torej pri zahtevi za posredovanje vlog in vodnih dovoljenj. Upoštevaje navedeno je Pooblaščenec ugotovil, da prosilec kljub temu, da ga je organ poučil, da razpolaga tudi s prilogami k vlogam za izdajo vodnega dovoljenja, za dostop do le-teh ni zaprosil. Pritožbene navedbe prosilca so zato v tem delu utemeljene.
Izhajajoč iz ugotovljenega dejanskega stanja je Pooblaščenec ugotovil, da je organ v določenem delu vodil postopek po ZDIJZ brez zahteve prosilca in da prosilec v vodenje tega postopka izrecno ali molče ni privolil.
128. člen ZUP določa, da je organ v zadevah, v katerih je po zakonu ali po naravi stvari za začetek upravnega postopka in za sam postopek potrebna zahteva stranke, pristojen začeti in voditi postopek samo, če je taka zahteva podana. Iz določb ZDIJZ (glej 15. člen in nadaljnje) nedvomno izhaja, da se postopek dostopa do informacij javnega značaja vodi na zahtevo prosilca. Drugi odstavek 17. člena ZDIJZ obenem določa, da mora prosilec v zahtevi opredeliti informacijo, s katero se želi seznaniti in na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis). V kolikor zahteva prosilca, tudi po pozivu organa, ni ustrezno dopolnjena, organ tako zahtevo zavrže (19. člen). Iz same narave zadeve tako izhaja, da se mora prosilec v postopku po ZDIJZ opredeliti glede vsebine informacije, s katero se želi seznaniti in glede načina seznanitve, sicer organ postopka po ZDIJZ ne more voditi, ker zahteve prosilca ne more vsebinsko obravnavati.
Pooblaščenec je ugotovil, da v obravnavanem primeru pogoj iz 128. člena ZUP ni bil izpolnjen v delu, ko je organ odločal o dostopu do:
- odločb št. 35504-98/2003, z dne 16. 7. 2003, št. 35527-48/2004, z dne 12. 2. 2008, št. 25526-26096/2004, z dne 7. 4. 2008, št. 35537-63/2009, z dne 30. 10. 2009 in do vlog in prilog, ki se vodijo pod št. 35504-98/2003, št. 35527-48/2004, št. 35526-26069/2004 in št. 35537-63/2009, o čemer je organ odločil v 1. točki izreka izpodbijane odločbe;
- odločb, vlog in prilog, o čemer je organ odločil v 2. točki izreka izpodbijane odločbe;
- hidrogeoloških poročil, o čemer je organ odločil v 3. točki izreka izpodbijane odločbe.
Kot je podrobno pojasnjeno že v prejšnjih odstavkih te obrazložitve, prosilec za dostop do teh dokumentov ni vložil pisne zahteve za dostop do informacij javnega značaja. Prav tako glede navedenih dokumentov prosilec v postopek po ZDIJZ ni pristal kasneje, niti izrecno niti molče, kar izhaja zlasti iz pritožbenih navedb prosilca, ki se nanašajo zoper odločitev organa preko njegovega zahtevka z dne 9. 5. 2011 v povezavi z dopisom z dne 6. 6. 2011.
Upoštevaje vse navedeno je Pooblaščenec, v skladu z 280. členom ZUP po uradni dolžnosti na podlagi 4. točke prvega odstavka 279. člena ZUP 1. točko izreka izpodbijane odločbe v delu, ki se nanaša na fotokopije odločb št. 35504-98/2003, z dne 16. 7. 2003, št. 35527-48/2004, z dne 12. 2. 2008, št. 25526-26096/2004, z dne 7. 4. 2008, št. 35537-63/2009, z dne 30. 10. 2009 in na fotokopije vlog in prilog, ki se vodijo pod št. 35504-98/2003, št. 35527-48/2004, št. 35526-26069/2004 in št. 35537-63/2009, 2. točko izreka izpodbijane odločbe in 3. točko izreka izpodbijane odločbe izrekel za nične, ker je organ v navedenih delih izdal odločbo brez zahteve prosilca (128. člen ZUP), prosilec pa pozneje ni izrecno ali molče v to privolil.
3. Stroški posredovanja informacij javnega značaja
Upravno sodišče RS je v sodbi št. U 278/2008-23, z dne 20. 10. 2009 zavzelo stališče, da je ZDIJZ predpis, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Gre torej za zakon, ki ureja določena postopkovna vprašanja, se pa na več mestih sklicuje tudi na uporabo postopkovnih pravil, ki jih določa ZUP. Takšno napotilo za uporabo določb zakona, ki ureja splošni upravni postopek, izhaja tudi iz določbe četrtega odstavka 27. člena ZDIJZ, umeščenega v 3. poglavje zakona z naslovom »Pritožbeni postopek«, ki določa, da se postopek s pritožbo izvaja po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Po presoji sodišča je to določba, ki jo mora Pooblaščenec (kot napotilo za uporabo določb ZUP) uporabiti tudi v primerih, ko se spor nanaša na določitev višine stroškov posredovanja informacij. Po mnenju Upravnega sodišča RS mora Pooblaščenec upoštevati, da je pritožba zoper izdano odločbo lahko uperjena tudi zoper odločitev o stroških.
Ob navedenem Pooblaščenec opozarja na specifično ureditev stroškov v določbah ZDIJZ. ZDIJZ namreč napotuje na podzakonski predpis, konkretno na Uredbo o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/05, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Uredba), ki med drugim podrobno določa zaračunljivost stroškov posredovanja informacij javnega značaja prosilcem. V 20. členu Uredbe je natančno določen način plačila stroškov, ki izrecno določa, da organ izda prosilcu račun, iz katerega mora biti razvidna specifikacija stroškov v skladu z Uredbo. Iz navedenega izhaja, da sta zakonodajalec in Vlada RS postopke s stroški v okviru dostopa do informacij javnega značaja uredila bistveno drugače, kot je to določeno v ZUP. Organ o stroških dostopa do informacij javnega značaja tako ne odloča v okviru meritorne oz. vsebinske presoje, ali gre za informacije javnega značaja, temveč ločeno izda račun, ki mora biti specificiran. Zoper takšno odločitev o stroških (t.j. račun) pa je, na podlagi zgoraj opisanega stališča Upravnega sodišča RS, dopustna pritožba pri Pooblaščencu.
Ker se pritožba prosilca nanaša na določitev višine stroškov posredovanja informacij, se je Pooblaščenec v nadaljevanju spustil v vsebinsko presojo, ali je organ utemeljeno zaračunal stroške posredovanja informacij javnega značaja v 4. točki izreka izpodbijane odločbe in v računu organa št. 2523-11-00618, z dne 30. 6. 2011, in sicer v višini 41,86 EUR.
Nobenega dvoma ni, da organ lahko v skladu s 34. členom ZDIJZ prosilcu zaračuna materialne stroške za posredovanje informacij javnega značaja, vendar le v primeru, če pri tem izpolni oziroma zadosti vsem zakonskim določbam, ki urejajo zaračunljivost stroškov posredovanja informacij. V prvem odstavku 35. člena ZDIJZ je določeno, da Vlada predpiše okvirni stroškovnik, na podlagi katerega organ določi svoj stroškovnik, v skladu s katerim zaračunava materialne stroške iz 34. člena. Na podlagi navedene določbe je Vlada v Uredbi v 19. členu predpisala okvirni cenik za posredovanje informacij javnega značaja, ki je splošen in velja za vse zavezane organe. Vsak posamezen organ pa lahko, v skladu s tretjim odstavkom 19. člena Uredbe v povezavi s 35. členom ZDIJZ, za storitve, ki niso naštete v splošnem stroškovniku, pridobi svoj stroškovnik, ki ga mora potrditi oziroma dati soglasje ministrstvo, pristojno za upravo. Pri tem je organ dolžan, v skladu s 36. členom ZDIJZ, svoj stroškovnik iz 35. člena ZDIJZ objaviti v svojem katalogu informacij javnega značaja ter ga dati na vpogled vsakemu prosilcu. Če organ ne ravna v skladu z navedeno zakonsko določbo, in ne objavi stroškovnika v svojem katalogu informacij javnega značaja, ne more od prosilca zahtevati plačila stroškov po stroškovniku, saj je slednje v nasprotju s pravno varnostjo in načelom zakonitosti. Organ je tudi dolžan prosilca opozoriti na plačilo stroškov in, če prosilec to zahteva, mu mora organ vnaprej sporočiti višino stroškov, ki mu jih bo zaračunal za posredovanje informacij. Če se zahteva prosilca nanaša na informacijo večjega obsega, lahko organ zahteva od prosilca vnaprejšnji polog odmerjenega zneska za kritje stroškov posredovanja zahtevane informacije (tretji in četrti odstavek 36. člena ZDIJZ).
Vsebinska presoja stroškov posredovanja informacij je torej dvostopenjska. Primarno je treba ugotoviti, ali je organ prosilca opozoril na plačilo stroškov in kateri stroškovnik je podlaga za odločanje o stroških v konkretnem primeru. Šele ob navedenih predpostavkah, ki morata biti podani kumulativno, je na vrsti presoja utemeljenosti same višine stroškov.
Pooblaščenec je ugotovil, da je organ prosilca v dopisu št. 09001-33/2011-2, z dne 20. 5. 2011 opozoril, da mu bo »ob plačilu materialnih stroškov, tukajšnji upravni organ posredoval tudi prepis, fotokopije ali elektronski zapis zahtevane informacije«. Navedeno besedilo Pooblaščenec šteje kot opozorilo na plačilo stroškov. Po vpogledu na spletno stran organa (http://www.arso.gov.si/o%20agenciji/katalog%20informacij%20javnega%20zna%C4%8Daja/cenik%20za%20posredovanje%20informacij/) je Pooblaščenec ugotovil, da organ določa cene posredovanja informacij javnega značaja na podlagi okvirnega cenika, ki je določen v Uredbi in za ta namen nima sprejetega stroškovnika, kot je predviden v tretjem odstavku 19. člena ZDIJZ. Kot izhaja iz samih zneskov, ki so navedeni v izpodbijanem računu (fotokopiranje A3 0,10 EUR, fotokopiranje A4 (dvostransko) 0,10 EUR, fotokopiranje A4 (enostransko) 0,5 EUR), organ v konkretnem primeru ni izstavil računa na podlagi okvirnega cenika iz Uredbe, ki za te storitve določa drugačne cene (ena stran fotokopije formata A3 0,13 EUR, ena stran fotokopije formata A4 0,06 EUR). To je na ogledu in camera potrdil tudi sam organ, ki je pojasnil, da je v konkretnem primeru izdal račun na podlagi stroškovnika, ki ga ima sprejetega za posredovanje fotokopij, vendar ne za namene posredovanja informacij javnega značaja.
V pritožbenem postopku se je izkazalo, da organ pri izstavitvi izpodbijanega računa oziroma za določitev stroškov v 4. točki izreka izpodbijane odločbe ni uporabil določb Uredbe, ki v konkretnem primeru predstavljajo zakonito podlago za zaračunavanje stroškov za posredovanje informacij javnega značaja, s čimer je ravnal v nasprotju z 19. členom Uredbe. Organ torej ni izpolnil ene izmed dveh predpostavk, ki morata biti izpolnjeni kumulativno, da zaračunavanje stroškov posredovanja informacij lahko opredelimo kot skladno z ZDIJZ. Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da je organ prosilcu zaračunal stroške posredovanja informacij javnega značaja v nasprotju z veljavnimi predpisi, zaradi česar organ na podlagi 4. točke izreka izpodbijane odločbe in računa organa št. 2523-11-00618, z dne 30. 6. 2011 ni upravičen zaračunati stroškov posredovanja informacij javnega značaja.
Na podlagi navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da organ v konkretnem primeru prosilcu lahko zaračuna le materialne stroške fotokopiranja in poštnine po Uredbi. Glede na ugotovitve o obsegu zahteve prosilca, ki so podrobno pojasnjene v 2. točki obrazložitve te odločbe, je prosilec upravičen do informacij javnega značaja, ki obsegajo 69 strani, cena ene strani fotokopije formata A4 pa znaša 0,06 EUR, kar skupaj znaša 4,14 EUR. V skladu s 5. odstavkom 5. člena Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011; ZDDV-1) je strošek oproščen plačila davka na dodano vrednost. Organ bi lahko zaračunal tudi poštnino za pošiljanje informacij po pošti skladno z veljavnim cenikom za poštne storitve. Poštnina za pošiljanje informacij po veljavnem ceniku za poštne storitve (Cenik poštnih storitev v notranjem prometu, ki velja od 29. 6. 2011) v konkretnem primeru ne bi presegla 4,17 EUR, kolikor stane pošiljanje priporočenega pisma, ki tehta od 1000 g do 2000 g (69 dokumentov formata A4 pa tehta bistveno manj, op. Pooblaščenca).
Pooblaščenec tako ugotavlja, da bi stroški organa za posredovanje informacij v konkretnem primeru lahko znašali največ 8,31 EUR. Četrti odstavek 20. člena Uredbe določa, da organ zaradi ekonomičnosti ne zaračuna materialnih stroškov posredovanja informacij javnega značaja, ki ne presegajo 10 EUR (z vključenim DDV). Glede na navedeno določbo in izračunane stroške, ki znašajo manj kot 10 EUR, organ v konkretnem primeru ni upravičen zaračunati stroškov posredovanja informacij javnega značaja.
Pooblaščenec je pritožbi prosilca zoper 4. točko izreka izpodbijane odločbe in zoper račun organa št. 2523-11-00618, z dne 30. 6. 2011 ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP 4. točko izreka izpodbijane odločbe in izpodbijani račun št. 2523-11-00618, z dne 30. 6. 2011 v celoti odpravil ter sam rešil zadevo. Pooblaščenec je ugotovil, da organ v konkretnem primeru ni upravičen do povračila stroškov s strani prosilca.
4. Zaključek
Pooblaščenec je o pritožbi prosilca odločil, kot izhaja iz izreka te odločbe.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila :
Jasna Rupnik, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka