Prosilec - Inšpektorat RS za okolje in prostor
+ -Številka: 090-144/2011/11
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK
Prosilec je zahteval fotokopije zapisnika, pisno pojasnilo in izjavo zavezanca, odločbo generalnega inšpektorja, pritožbo zavezanca in odločbo Ministrstva za okolje in prostor, ki se nanašajo na točno določen inšpekcijski spis gradbenega inšpektorja. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga, saj se predmetni spis v fizični obliki nahaja na Upravnem sodišču. Pooblaščenec je pri organu tudi preveril ali dokumenti obstajajo v elektronski obliki, pri čemer je ugotovil, da organ leta 2006 še ni bil opremljen s skenerjem, zaradi česar zahtevana dokumentacija v elektronski obliki ne obstaja. Pooblaščenec ob reševanju pritožbe ni mogel posumiti, da organ prve stopnje razpolaga s zahtevanimi dokumenti, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. Pooblaščenec je namreč ugotovil, da je organ pripravljen sodelovati s prosilcem pri reševanju njegove zahteve, saj je zahtevo prosilca odstopil organu, ki naj bi z zahtevanimi dokumenti razpolagal.
ODLOČBA
Številka: 090-144/2011/11
Datum: 6. 9. 2011
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G, v nadaljevanju ZUP) in 1. odstavka 248. člena ZUP, o pritožbi …. (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Dunajska 47, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 090-44/2011-4 z dne 5. 7. 2011, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor št. 090-44/2011-4 z dne 5. 7. 2011 se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 29. 6. 2011 na organ naslovil dopis, v katerem navaja, da je gradbeni inšpektor območne enote Koper, pisarna v Sežani, dne 9. 2. 2006 zoper ... uvedel inšpekcijski postopek zaradi nelegalno zgrajenih objektov, ki so jih zgradili na kmetijskem zemljišču parcele št. 1627/1 k.o. Povir, katera je predmet postopka vračanja nacionaliziranega premoženja .... V zvezi s tem prosilec, kot upravičenec in stranka v postopku vračanja nacionaliziranega premoženja ..., zahteva, da mu organ posreduje fotokopije dokumentov iz inšpekcijske zadeve št. 356-008/2006:
- Zapisnik inšpekcijskega postopka, z dne 9. 2. 2006;
- Pisno pojasnilo in izjavo zavezanca v zvezi s predmetom nadzora;
- Odločbo generalnega inšpektorja št. 356-2008/2006, z dne 8. 3. 2010;
- Pritožbo zavezanca na citirano odločbo;
- Odločbo Ministrstva za okolje in prostor št. 0612-112/2010/2, z dne 19. 10. 2010, na pritožbo zavezanca.
Organ je dne 4. 7. 2011 na območno enoto Koper, pisarna v Sežani, naslovil dopis, v katerem jih poziva po zahtevanih dokumentih (skenirane v elektronski obliki ali v obliki kopij po navadni pošti). Organ v dopisu dodatno navaja, da je zahtevane dokumente v elektronski obliki, preko programa Lotus Notes (SPIS 4), iskal že sam, vendar jih ni našel.
Dne 5. 7. 2011 je organ s strani območne enote Koper, pisarna v Sežani, prejel odgovor na poziv, v katerem je navedeno, da je bila zoper odločbo II. stopnje št. 0612-112/2010 z dne 19. 10. 2010, v zvezi z inšpekcijsko odločbo št. 356-008/2006 z dne 8. 3. 2010, vložena tožba. Spis je bil zaradi navedenega razloga dne 13. 12. 2010 posredovan na Ministrstvo za okolje in prostor in se še vedno nahaja na Upravnem sodišču.
Organ je o zahtevi prosilca nato odločil z odločbo št. 090-44/2011-4 z dne 5. 7. 2011, s katero je zahtevo prosilca zavrnil. V odločbi organ navaja, da je uradna oseba najprej preverila ali obstaja inšpekcijski spis št. 356-008/2006 pri organu v elektronski obliki in ugotovila, da tega spisa v bazi podatkov (Lotus Notes, SPIS 4) ni. Nato je preverila še na območni enoti Koper, pisarna v Sežani, in od gradbenega inšpektorja dobila odgovor, da se predmetni spis ni vodil v elektronski obliki, saj gre za starejši spis in da se spis v fizični obliki, zaradi vložene tožbe zoper odločbo II. stopnje, v povezavi z inšpekcijsko odločbo, trenutno nahaja na Upravnem sodišču. Organ fizično ne razpolaga s predmetnim inšpekcijskih spisom, zato prosilcu ne more posredovati zahtevanih dokumentov.
Zoper odločbo organa je prosilec dne 19. 7. 2011 vložil pritožbo na prvostopenjski organ, saj odločitev organa v izpodbijani odločbi smatra za napačno. Prosilec navaja, da gre za spis iz leta 2006, zaradi česar ne verjame oziroma se mu zdi nemogoče, da gradbeni inšpektor predmetnega spisa ni vodil v elektronski obliki. Prosilec meni, da bi moral organ, če ne bi razpolagal z zahtevanimi dokumenti, zahtevo odstopiti organu, ki je pristojen za reševanje oziroma z zahtevanimi dokumenti razpolaga. Ker organ tega ni storil, je prosilec prepričan, da organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga. V zvezi z zadevo št. 356-008/2006 prosilec še navaja, da je napisal že kar nekaj vlog, katere je posredoval tudi organu. Dne 5. 8. 2010 (pred vložitvijo tožbe) je prosilec pristojnemu inšpektorju organa posredoval zahtevo, da se mu posreduje fotokopijo zapisnika inšpekcijskega nadzora z dne 9. 2. 2006 in se ga pisno seznani z ugotovitvami pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora, izrečenimi ukrepi in drugimi podatki potrebnimi za uveljavljanje svojih pravic. Odgovora in zaprošenih listin prosilec od gradbenega inšpektorja ni dobil. Nato je prosilec dne 2. 2. 2011 in ponovno dne 8. 6. 2011 na Ministrstvo za okolje in prostor vložil pritožbo zaradi molka organa prve stopnje, ker pristojni gradbeni inšpektor, kljub njegovim pritožbam in zahtevam, še vedno ni odločal o vseh nelegalno zgrajenih objektih, ki so predmet prosilčevih prijav z dne 15. 12. 2003, 23. 2. 2009 in 12. 4. 2010, ker ni dobil odgovorna na zahtevo z dne 5. 8. 2010 in ker mu ni posredoval zapisnika inšpekcijskega nadzora. Ministrstvo za okolje in prostor je z dopisom z dne 10. 2. 2011 inšpektorja pozvalo, naj o zahtevi prosilca odloči, pritožbo z dne 8. 6. 2011 pa je odstopilo v obravnavo organu.
Prvostopenjski organ je pritožbo zoper odločbo odstopil Pooblaščencu dne 1. 8. 2011.
Pooblaščenec je z namenom razjasnitve dejanskega stanja dne 4. 8. 2011 pri organu opravil ogled in camera na podlagi 11. člena ZInfP.
Ogled in camera brez prisotnosti javnosti in strank po teoretičnih izvajanjih pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
Organ je Pooblaščencu na ogledu in camera pojasnil, da ima preko Lotus Notes-a (SPIS 4) elektronski dostop do spisov vseh območnih enot v Sloveniji. Zahtevani dokumenti v elektronski obliki ne obstajajo, saj so s strani območne enote Koper, pisarna v Sežani, dobili pojasnilo, da v letu 2006 pisarna še ni bila opremljena s skenerjem, zaradi česar dokumentacija v elektronski obliki ne obstaja. Pooblaščenec je pregledal program Lotus Notes pod tekočo in arhivsko zbirko »prostor« (v tej zbirki se nahajajo zadeve, ki se nanašajo na gradbeno inšpekcijo) in iskal zahtevane dokumente, pri čemer zahtevanih dokumentov ni našel. Glede odločbe št. 0612-112/2010/2 z dne 19. 10. 2010 organ pojasni, da je odločba in vsi ostali zahtevani dokumenti, del spisa št. 356-008/2006, ki se v fizični obliki nahaja na Upravnem sodišču. Spis št. 0612-112/2010 sodi pod Ministrstvo za okolje in prostor, do katere elektronske oblike (Lotus Notes) organ nima dostopa, zato z njo ne razpolaga.
Pooblaščenec je organ opozoril na 20. člen ZDIJZ, na podlagi katerega je organ dolžan, v primeru, ko prejme zahtevo, z zahtevano informacijo pa ne razpolaga, nemudoma zahtevo odstopiti organu, ki je glede na vsebino pristojen za njeno reševanje oziroma z zahtevanimi informacijami razpolaga, in o tem obvestiti prosilca.
Organ je dne 5. 8. 2011 zahtevo prosilca, ki se nanaša na odločbo Ministrstva za okolje in prostor št. 0612-112/2010/2 z dne 19. 10. 2010, odstopil Ministrstvu za okolje in prostor, zahtevo prosilca, ki se nanaša na inšpekcijski spis št. 356-008/2006 pa je odstopil Upravnemu sodišču. Dopis je organ posredoval v vednost tako prosilcu kot Pooblaščencu.
Pooblaščenec je dne 5. 8. 2011 prosilcu posredoval zapisnik o ogledu in camera, v katerem ga je pozval na morebitne ugovore oziroma nasprotne argumente oziroma da se pisno izreče o navedenih ugotovitvah Pooblaščenca.
Prosilec je dne 21. 8. 2011 na Pooblaščenca naslovil odgovor na poziv, v katerem navaja, da je pristojnemu gradbenemu inšpektorju iz območne enota Koper, pisarna v Sežani, že dne 5. 8. 2010 poslal zahtevo za posredovanje fotokopij zapisnika inšpekcijskega nadzora in pisno seznanilo z ugotovitvami pri opravljanju inšpekcijskega nadzora, izrečenimi ukrepi in drugimi podatki s katerimi razpolaga. Prosilec dodatno navaja, da je proti koncu minulega leta po telefonu poklical direktorja organa g. Srečka Valiča in takratnega vodjo območne enote v Kopru g. Tomislava Umerja ter ju zaprosil, da gradbenega inšpektorja, g. Adrijana Bastjančiča, pozovejo k posredovanju zahtevanih dokumentov in drugih podatkov s katerimi razpolaga. Iz razgovora z njima je prosilec ugotovil, da sta z zadevo seznanjena, da inšpektor postopka ni vodil v elektronski obliki ni bilo govora. Prosilec je večkrat poklical tudi gradbenega inšpektorja, nazadnje dne 28. 1. 2011, po izdaji odločbe Ministrstva za okolje in prostor, ter ga ponovno zaprosil, da se mu posreduje zahtevane dokumente. Gradbeni inšpektor je prosilcu odgovoril, da mu je odgovor že posredoval in da k temu nima kaj dodati, listin, katere so predmet zahteve, pa mu ni dolžan posredovati, saj ni stranka v postopku inšpekcijskega nadzora, da pa mu bo omogočil vpogled v te dokumente, v kolikor se bo zglasil v njegovi pisarni. Dne 31. 1. 2011 je prosilec od gradbenega inšpektorja prejel dopis oziroma obvestilo, v katerem se ga obvešča, da je bila dne 8. 3. 2010, zaradi nelegalno zgrajenih objektov, zoper …., izdana odločba. Da se prosilcu zahtevanih dokumentov ne more posredovati, ker se z njimi ne razpolaga oziroma ker je spis na Upravnem sodišče, v dopisu ni bilo navedeno. Prosilec je prepričan, da gradbeni inšpektor z zahtevanimi dokumenti razpolaga v fizični obliki (kopiji) ali v elektronski obliki (v računalniku). Meni, da bi bilo gradbenega inšpektorja potrebno pozvati, da mu zahtevane dokumente posreduje, kot je to storila glavna kmetijska inšpektorica, ko je zahteval od kmetijskega inšpektorja enake dokumente, ki pa mu jih sprva prav tako ni želel posredovati. Prosilec meni, da zahtevanih dokumentov od gradbenega inšpektorja ni dobil iz razloga, ker v letu 2006 inšpekcijska pisarna v Sežani še ni bila opremljena s skenerjem, temveč zato, ker je v interesu zavezanca, da člani …. ne ugotovijo, ali so bili objekti na zemljišču parcele št. 1627/1 zgrajeni legalno ali ne. Prosilec še navede, da je organ dne 4. 8. 2011 njegovo zahtevo odstopil Upravnemu sodišču in Ministrstvo za okolje in prostor, pri čemer je od Ministrstva za okolje in prostor zahtevane informacije že dobil, od Upravnega sodišča pa še ne.
Pooblaščenec je dne 25. 8. 2011 na gradbenega inšpektorja g. Adrijana Bastjančiča iz območne enota Koper, pisarna v Sežani, naslovil poziv, v katerem ga poziva k posredovanju fotokopij dokumentov (če z njimi razpolaga) oziroma, da se pisno opredeli do navedb prosilca, ki so razvidne iz dopisa prosilca z dne 21. 8. 2011, ki je bil priloga pozivu.
Dne 30. 8. 2011 je Pooblaščenec prejel odgovor na poziv, v katerem gradbeni inšpektor navaja, da fotokopij zahtevanih dokumentov ne more posredovati, saj je celoten spis od meseca decembra 2010 na Upravnem sodišču. Dodatno pojasnjuje, da je zadeva iz leta 2006 in da se predmetni spis takrat ni vodil v elektronski obliki, saj za to ni bilo tehničnih možnosti. Inšpekcijska pisarna v Sežani je bila namreč šele od leta 2009 povezana z mrežo Lotus Notes, leta 2011 pa še s skenerji za pripenjanje dokumentov.
Pritožba ni utemeljena.
1. Predmet presoje Pooblaščenca
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
2. Pojem informacije javnega značaja
Ustavna pravica dostopa do informacij javnega značaja je opredeljena v drugem odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Ustava RS). Konkretizacijo te pravice predstavlja ZDIJZ, v katerem je urejen postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (1. člen ZDIJZ). Organ v konkretnem primeru v skladu s 1. členom ZDIJZ nedvomno spada med zavezance za posredovanje informacij javnega značaja.
ZDIJZ posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, in sicer ne le v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v delu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V prvem in drugem odstavku 5. člen ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Če organ zahtevo za dostop delno ali v celoti zavrne, mora o zahtevi prosilca odločiti z odločbo na podlagi drugega odstavka 22. člena ZDIJZ. Pooblaščenec poudarja, da organ zahtevo zavrne tudi v primeru, če zahtevana informacija ne obstaja oziroma če organ z zahtevano informacijo ne razpolaga.
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa. Pomembno torej je, da je informacija povezana z uradnim delom organa in jo je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).
Organ je v konkretni zadevi dostop do informacij zavrnil, saj po njegovem mnenju niso izpolnjeni vsi pogoji iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ, ker zahtevane informacije ne obstajajo.
V obravnavanem primeru ni sporno, da organ sodi med organe, zavezane po ZDIJZ, zahtevane informacije pa izvirajo iz njegovega delovnega področja.
Ker se je organ skliceval na to, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, zahteva in pritožba prosilca pa izhajata iz domneve o obstoju zahtevanih dokumentov, je bilo v pritožbenem postopku treba najprej razjasniti vprašanje, ali organ z zahtevanimi informacijami razpolaga oziroma ali zahtevani dokument pri organu obstajajo.
3. Obstoj informacije javnega značaja
Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo, kot to pravilno navaja tudi organ v izpodbijani odločbi.
Pooblaščenec ob reševanju pritožbe ni mogel posumiti, da organ prve stopnje razpolaga s zahtevanimi dokumenti, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. Pooblaščenec namreč ugotavlja, da je organ pripravljen sodelovati s prosilcem pri reševanju njegove zahteve, saj je zahtevo prosilca odstopil organu, ki naj bi z zahtevanimi dokumenti razpolagal.
Glede na navedeno Pooblaščenec ne vidi razlogov, da bi podvomil v pojasnilo organa oziroma v dejstvo, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, saj ne vidi razlogov, zakaj bi organ prosilcu prikrival, da z zahtevanimi dokumenti razpolaga.
Pri tem Pooblaščenec izrecno pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Ob tem je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Pooblaščenec je namreč organ, ki je na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato Pooblaščenec, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83).
Pooblaščenec poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokumenti pri organu ne obstajajo, poleg tega Pooblaščenec tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, vendar je v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP). Zato Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevi prosilca ni mogoče ugoditi, ker mu organ dokumentov, s katerim ne razpolaga, ne more posredovati.
4. Zaključek
Po preučitvi celotne zadeve Pooblaščenec zaključuje, da dokumenti, ki so predmet obravnavane pritožbe, pri organu ne obstajajo, kar pomeni, da »kriterij materializirane oblike« v konkretnem primeru ni izpolnjen, torej ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ. Na tej podlagi je Pooblaščenec na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP pritožbo prosilca zoper odločbo št. 090-44/2011-4 z dne 5. 7. 2011, kot neutemeljeno zavrnil.
Kot je že bilo povedano, so zavezanci v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij, niso pa dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Pooblaščenec je nedvomno ugotovil, da zahtevani dokumenti ne obstajajo.
Pooblaščenec tudi meni, da že iz same dokumentacije, ki se nanaša na zahtevo prosilca, izhaja, da je organ pripravljen sodelovati s prosilcem pri reševanju njegove zahteve, saj je zahtevo prosilca odstopil organu, ki naj bi z zahtevanimi dokumenti razpolagal. Glede na navedbe Pooblaščenec ne vidi razlogov, ki bi kazali na to, da želi organ nekaj prikriti.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Tanja Peršin, dipl.upr.ved.,
Raziskovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka