Prosilec - Inšpektorat RS za okolje in prostor
+ -Številka: 090-143/2011/10
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK
Prosilec je od organa zahteval posredovanje tahografov vseh vozil, ki so sodelovala v določeni izvršbi organa. Pooblaščenec je pritožbo prosilca zavrnil, ker je ugotovil, da organ ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti.
ODLOČBA
Številka: 090-143/2011/10
Datum: 19. 9. 2011
Informacijski pooblaščenec po namestnici pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/48 z dne 17. 8. 2009, (v nadaljevanju Pooblaščenec), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07 – ZUP-E, 65/08 – ZUP-F; 8/10 – ZUP-G, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……….. (v nadaljevanju prosilec), z dne 19. 7. 2011, zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Dunajska 47, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 090-18/2011-39 z dne 15. 7. 2011, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 17. 6. 2011 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahteval posredovanje tahografov vseh vozil, ki so sodelovala v izvršbi organa št. 356-02-72/2004, za vse dni navedene izvršbe, ki je potekala v času od 12. do 15. 10. 2010 na naslovu Vodmatska 8, Ljubljana.
Dne 15. 7. 2011 je organ izdal odločbo, v kateri je zahtevo prosilca v celoti zavrnil zaradi neobstoja zahtevanega dokumenta.
Prosilec se je dne 19. 7. 2011 na navedeno odločbo pritožil in navedel, da ne verjame, da organ ni pridobil zahtevanih dokumentov, saj so le-ti podlaga za pravilni izračun stroškov izvršbe. Dne 20. 7. 2011 je prosilec dopolnil pritožbo z dodatnimi argumenti, zakaj meni, da organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga.
Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje Pooblaščencu, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom, št. 090-18/2011-53 z dne 3. 8. 2011.
Pooblaščenec je dne 4. 8. 2011 z namenom pridobitve dodatnih pojasnil pri organu opravil ogled in camera, o katerem je bil pripravljen zapisnik št. 090-143/2011/2.
Dne 4. 8. 2011 je Pooblaščenec navedeni zapisnik o ogledu in camera posredoval prosilcu in ga pozval, da mu posreduje morebitne ugovore oz. nasprotne argumente oz. da se pisno izreče o v zapisniku podanih ugotovitvah Pooblaščenca.
Prosilec je dne 17. 8. 2011 odgovoril s podajo dodatnih argumentov o tem, zakaj naj bi organ razpolagal z zahtevanimi dokumenti in priložil Pogodbo o rušenju objektov in izvedbi drugih del po izvršljivih upravnih odločbah št. 2522-10-000012 z dne 21. 4. 2010, sklenjeno med organom in izvajalcem izvršb, ki je bila tudi podlaga za izračun stroškov v izvršbi št. 356-02-72/2004.
Pooblaščenec je dne 31. 8. 2011 organ pozval za dodatna pojasnila in zahteval predložitev ponudbe in cenika izvajalca, na katero se sklicuje pogodba, ki jo je Pooblaščencu posredoval prosilec.
Dne 9. 9. 2011 je organ odgovoril na poziv Pooblaščenca in predložil zahtevano dokumentacijo.
Pritožba ni utemeljena.
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj v prvem odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ ima nedvomno močan vpliv na delovanje javnega sektorja, in sicer ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja, torej tudi vseh inšpekcijski organov kot organov državne uprave. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
Pojem informacije javnega značaja je opredeljen v 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2.) organ mora z njo razpolagati,
3.) nahajati se mora v materializirani obliki.
Glede pogoja iz prve točke Pooblaščenec pojasnjuje, da je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).
Pooblaščenec ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ in da zahtevane informacije spadajo v njegovo delovno področje, saj je prosilec zahteval dokumente, ki naj bi nastali v okviru postopka izvršbe, ki ga v skladu s svojimi pristojnostmi vodi organ.
V obravnavani zadevi je tako ključno vprašanje, ali organ z dokumentom razpolaga v materializirani obliki. Kot izhaja iz opredelitve informacije javnega značaja, je namreč s pojmom informacija javnega značaja mišljena le informacija, ki že obstaja v materializirani obliki in s katero organ že razpolaga, ni pa organ po določbah ZDIJZ dolžan informacije pridobiti za potrebe prosilca, če z njo še ne razpolaga.
Pri tem Pooblaščenec izrecno pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Ob tem pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen k prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Pooblaščenec je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato Pooblaščenec, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, ki ne obstaja v materializirani obliki. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca.
Na ogledu in camera in v posredovanih dodatnih pojasnilih z dne 7. 9. 2011 je organ Pooblaščencu pojasnil, da zahtevane dokumentacije (tahografe vozil, ki sodelujejo pri izvršbi) nima, saj mu področna zakonodaja ne nalaga, da bi jo pridobil. Organ izvajalca izvršbe izbere v postopkih javnega naročanja. V izvršilnih postopkih se izvajalcu izvršbe priznajo vsi stroški, ki mu nastanejo z opravljenim delom v upravni izvršb (stroški za prevoz, pripravo orodja in strojev, čakanje pri delu, priprava izvršbe ipd.). V vseh primerih, ko se javno naročilo oddaja za nedoločene celote, torej za dela, ki se opravljajo po posameznem primeru ali naročilu, ki se ga lahko »izmeri« šele po opravljenem delu, se plača ves porabljen čas in drugi nastali stroški (stroški prevoza, priprave orodja in strojev, čakanje pri delu, priprava izvršbe ipd.).
V konkretnem primeru je pravna podlaga za izračun stroškov pogodba št. 2522-10-000012 z dne 21. 4. 2010, sklenjena med organom in izvajalcem del pri izvršbi, izvajalko Silvo Bračko s.p. (v nadaljevanju: Pogodba) na podlagi prej izvedenega postopka javnega naročila. Obračun in plačilo stroškov izvršbe sta natančneje določena v 13. in 15. členu Pogodbe. Iz drugega odstavka 13. člena Pogodbe izhaja, da se izvedena dela obračunajo v skladu s ponudbo in cenikom izvajalca, ki sta sestavni del te pogodbe. Iz obrazca št. 3 ponudbe št. 03/2010 ponudnice Silve Bračko s.p. (v nadaljevanju: Ponudba), na podlagi katere je bila sklenjena Pogodba, izhaja navedba cen urnih postavk delovne sile, urnih postavk strojne ure, tonskega kilometra in stojnine. Dodatno so še pripeti ceniki delovne sile, mehanizacije,materialov v gramoznici bezena ter gradbenih odpadkov za prevzem odpada v gramoznici bezena. Iz navedenega cenika torej izhaja, da je zaračunavanje stroškov prevoza možno tako po tonskem kilometru kot po urni postavki strojne ure (kamiona).
Organ ima pri tem po svojih navedbah možnost izbire izplačevati povračilo stroškov prevoza glede na število porabljenih ur ali glede na tonski kilometer (teža vozila in prevožena pot), upošteva pa bolj ugodno možnost. Pri kratkih vožnjah je ceneje zaračunavati tonski kilometer, pri daljših vožnjah pa se zaračuna ura kamiona. Kot primer je organ navedel, da se v primeru 15 tonskega kamiona za poln kamion pri ceni po tonskem kilometru za vsak kilometer zaračuna 5,25 EUR (15 x 0,35 EUR). Tako je pri prevoženih 4 kilometrih vrednost 21 EUR. Če je razdalja večja, je seveda večji tudi znesek. Ura kamiona pa stane 22 EUR, zaradi česar je ugodneje, da se nad 4,3 km prevožene poti zaračunava ure kamiona in ne tonske kilometre kamiona. Glede na to, da je nosilec stroškov izvršbe prosilec, je bilo zanj torej ugodneje zaračunavanje po urah kamiona in ne po tonskem kilometru. Zato se je organ v konkretnem primeru odločil za zaračunavanje po urah in ne po tonskem kilometru. Tahografi kamionov zato za izračun stroškov izvršbe niso bili potrebni in jih organ ni pridobil.
Med samo izvršbo izvajalec vodi dnevnik, iz katerega je razviden potek izvršbe in opravljanje samih del. Inšpektor o poteku izvršbe in opravljanju del vodi inšpekcijski zapisnik. Iz obeh dokumentov je razvidno, kakšno je bilo število porabljenih ur, število delavcev, vrsta in števila strojev ipd. Izvajalec po opravljenih delih v zvezi s posamezno inšpekcijsko odločbo (v skladu s 15. členom Pogodbe) izstavi račun za opravljeno delo po zaključku del. Inšpekcijski zapisnik je osnova za ugotavljanje, ali je cena zaračunana pravilno. Račun, ki ga izstavi izvajalec, se preveri glede cen po ceniku in pogodbi ter glede količin in drugih del po inšpekcijskem zapisniku, tudi po gradbenem dnevniku izvajalca. Na podlagi vseh računov se izda sklep o stroških.
Pooblaščenec je ob vpogledu v račun št. 10247, ki je bil podlaga za izplačilo stroškov poti v primeru izvršbe št. 356-02-72/2004, ter ob vpogledu v gradbeni dnevnik, ki je bil voden v zvezi z navedeno izvršbo, ugotovil, da je organ dejansko stroške poti izračunal na podlagi ur strojev in ne na podlagi tonskih kilometrov. Ob upoštevanju argumentacije organa in dejstva, da dejansko že sama pogodba (oz. priloga ponudbe) omogoča zaračunavanje tako po uri kot po tonskem kilometru, ter vse navedene dokumentacije, Pooblaščenec nima razumnega razloga, da organu ne bi verjel, da zahtevanih tahografov dejansko nikoli ni pridobil in zato z njimi ne razpolaga.
Glede na navedbe prosilca Pooblaščenec poudarja, da ni pristojen ugotavljati, ali je organ dolžan zahtevano dokumentacijo posedovati ali ne, in ali je bila izvršba izvedena pravilno ali ne, niti ni pristojen ugotavljati, ali so bili stroški izvršbe št. 356-02-72/2004 izračunani pravilno. Pooblaščenec je v skladu s svojimi pristojnostmi v predmetnem postopku ugotavljal zgolj, ali zahtevani dokumenti predstavljajo informacijo javnega značaja in ali organ z njimi razpolaga.
Ob upoštevanju vsega navedenega je Pooblaščenec ugotovil, da dokumenti, ki jih zahteva prosilec, pri organu ne obstajajo v materializirani obliki, in bi jih moral organ šele pridobiti, česar pa ni dolžan storiti. Pooblaščenec je tako ugotovil, da pritožba prosilca ni utemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP kot neutemeljeno zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Maja Lubarda,
svetovalka pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.
namestnica pooblaščenke