Prosilec - Ministrstvo za zdravje
+ -Številka: 090-77/2011/8
Kategorije: Ali dokument obstaja, Osebni podatek
POVZETEK
Prosilec je zahteval posredovanje vseh aktov (zakonskih, podzakonskih, priporočil, dobrih praks…), ki se nanašajo na verifikacijo lekarn in število opravljenih verifikacij lekarn, koliko od njih je bilo uspešno zaključenih in koliko je bilo negativnih odločitev. Organ je del zahteve, ki se nanaša na posredovanje vseh aktov, odstopil v reševanje Lekarniški zbornici, v preostalem delu pa zahtevo prosilca zavrnil, saj ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti oz. bi jih moral na novo ustvariti oz. odgovoriti na zastavljena vprašanja. Pooblaščenec je ugotovil, da organ razpolaga z vlogami, na podlagi katerih se začne verifikacija in z odločbami, ki potrjujejo da lekarna deluje skladno s predpisi. Na podlagi vloženih vlog je mogoče pridobiti podatek o skupini predlagane verifikacije, iz odločb pa podatek o tem, ali je bila verifikacija potrjena in ali lekarna deluje skladno s predpisi. V delu je torej Pooblaščenec organu naložil posredovanje dokumentov, v preostalem delu pa je zahtevo prosilca zavrnil, saj je ugotovil, da organ ne razpolaga z dokumenti.
ODLOČBA
Številka: 090-77/2011/8
Datum: 29. 7. 2011
Informacijski pooblaščenec po namestnici pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/48 z dne 17. 8. 2009 (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51-07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/2010- ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 18. 4. 2011, zoper odločbo Ministrstva za zdravje, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), številka 090-13/2011-8 z dne 6. 4. 2011, v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Odločba Ministrstva za zdravje št. 090-13/2011-8 z dne 6. 4. 2011 se odpravi. Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe prosilcu v elektronski obliki posredovati verifikacijske odločbe, ki so bile izdane v obdobju od 1. 1. 2010 do 6. 4. 2011, ter 1. in 2. točko vlog za verifikacijo lekarn, na podlagi katerih so bile izdane odločbe za verifikacijo v obdobju od 1. 1. 2010 do 6. 4. 2011, in sicer oboje za naslednje lekarne:
- Javni zavod Celjske lekarne - lekarna Slovenske Konjice;
- Javni zavod Celjske lekarne - lekarniška podružnica Loče;
- Javni zavod Celjske lekarne - lekarna Laško;
- Javni zavod Celjske lekarne - kontrolno analizni laboratorij;
- Javni zavod Celjske lekarne - lekarna Radeče;
- Javni zavod Celjske lekarne - lekarna Nova vas;
- Javni zavod Celjske lekarne - lekarna Center;
- Javni zavod Celjske lekarne - lekarna Zreče;
- Javni zavod Celjske lekarne - Galenski laboratorij;
- Javni zavod Celjske lekarne - lekarna Gregorčičeva;
- Javni zavod Celjske lekarne - lekarniška podružnica Kozje;
- Javni zavod Celjske lekarne - lekarna Rogaška Slatina;
- Javni zavod Celjske lekarne - lekarna Lava;
- Javni zavod Celjske lekarne - lekarna Šentjur;
- Javni zavod Dolenjske lekarne Novo mesto - lekarna Metlika;
- Javni zavod Dolenjske lekarne Novo mesto - lekarna Črnomelj;
- Javni zavod Dolenjske lekarne Novo mesto - lekarna Trebnje;
- Javni zavod Dolenjske lekarne Novo mesto - Kontrolno analizni laboratorij;
- Javni zavod Dolenjske lekarne Novo mesto - lekarna Ločna;
- Javni zavod Dolenjske lekarne Novo mesto - lekarna Škocjan;
- Javni zavod Dolenjske lekarne Novo mesto - lekarna Semič;
- Javni zavod Dolenjske lekarne Novo mesto - lekarna Ločna;
- Javni zavod Goriška lekarna Nova Gorica - lekarna Šempeter;
- Javni zavod Gorenjske lekarne - lekarna Podlubnik;
- Javni zavod Gorenjske lekarne - lekarna Preddvor;
- Javni zavod Gorenjske lekarne - lekarna Bohinjska Bistrica;
- Javni zavod Koroška lekarna - lekarna Vuzenica;
- Javni zavod Kraške lekarne Ilirska Bistrica - lekarna Pivka;
- Javni zavod Kraške lekarne Ilirska Bistrica - lekarniška podružnica Divača;
- Javni zavod Kraške lekarne Ilirska Bistrica - lekarniška podružnica Komen;
- Javni zavod Kraške lekarne Ilirska Bistrica - lekarna Ilirska Bistrica;
- Javni zavod Kraške lekarne Ilirska Bistrica - lekarniška podružnica Dutovlje;
- Javni zavod Lekarna Ljubljana - lekarna Sončni dvori;
- Javni zavod Lekarna Ljubljana - lekarna Rakovnik;
- Javni zavod Lekarna Ljubljana - lekarna Levstik;
- Javni zavod Lekarna Ljubljana - lekarna Nove Jarše;
- Javni zavod Lekarna Ljubljana - lekarna Bavarski dvor;
- Javni zavod Lekarna Ljubljana - lekarna Črnuče;
- Javni zavod Lekarna Ljubljana - lekarniška podružnica Stari trg;
- Javni zavod Lekarna Ljubljana - lekarna Polje;
- Javni zavod Lekarna Ljubljana - lekarna Šentvid;
- Javni zavod Mariborske lekarne - lekarna Tezno;
- Javni zavod Mariborske lekarne - lekarna Limbuš;
- Javni zavod Mariborske lekarne - lekarna Kamnica;
- Javni zavod Mariborske lekarne - lekarna Strudenci;
- Javni zavod Mariborske lekarne - lekarna Šentilj;
- Javni zavod Mariborske lekarne - lekarna Pri gradu;
- Javni zavod Obalne lekarne Koper - Galenski laboratorij;
- Javni zavod Pomurske lekarne Murska Sobota - lekarniška podružnica Turnišče;
- Javni zavod Pomurske lekarne Murska Sobota - lekarna BTC;
- Javni zavod Pomurske lekarne Murska Sobota - lekarniška podružnica Dobrovnik;
- Javni zavod Lekarne Ptuj - lekarna Ptuj;
- Javni zavod Lekarne Ptuj - lekarna Gorišnica;
- Javni zavod Lekarne Ptuj - lekarna Budna – Brstje;
- Javni zavod Lekarne Ptuj - lekarna Majšperk;
- Javni zavod Lekarne Ptuj - lekarna Breg;
- Javni zavod Lekarna Slovenska Bistrica - lekarna Center;
- Javni zavod Lekarna Velenje - lekarna Šoštanj;
- Onkološki inštitut Ljubljana - bolnišnična lekarna;
- Psihiatrična bolnišnica Ormož - bolnišnična lekarna;
- Lekarna Duplek - Nevenka Šajber, mag. farm.;
- Lekarna San Simon - Marjana Vivoda, mag. farm.;
- Lekarniška podružnica Pragersko - Miran Golub, mag. farm.;
- Lekarna Naklo - Irena Rupnik Ravnihar, mag. farm.;
- Lekarna Bled - Marta Poljanšek Zupan, mag. farm.;
- Lekarna Dežman - Julijana Dežman, mag. farm.;
- Lekarna Cizej - Andreja Cizej, mag. farm.;
- Lekarna Mačkovec - Sabina Repše Šturm, mag. farm.;
- Lekarna Zupančičeva jama - Suzana Levanič, mag. farm.;
- Lekarna Mlaka - Urška Žbontar, mag. farm.;
- Lekarna Šentjernej - Javni zavod Dolenjske lekarne;
- Lekarna Krško Javni zavod Lekarna Krško;
- Lekarna Šinigoj, koncesionake Barbare Šinigoj;
- Lekarna pod Sv.Rogom, koncesionarke Brede Drenek;
- Lekarna Markovec Koper, koncesionarke Inke Podlogar.
V preostalem delu se zahteva prosilca zavrne.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 1. 3. 2011 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahteval pridobitev informacije v zvezi z akti, ki se uporabljajo pri verifikaciji lekarn. Organ je na podlagi vložene zahteve dne 29. 3. 2011, s skupaj z dopisom št. 090-13/2011-4, prosilcu posredoval Pravilnik o pogojih za opravljanje lekarniške dejavnosti (Uradni list RS, št. 39/2006; v nadaljevanju Pravilnik). Prosilec je na podlagi prejetega Pravilnika na organ naslovil dopis, v katerem je od organa ponovno zahteval posredovanje vseh aktov (zakonskih, podzakonskih, priporočil, dobrih praks…) in dodatno število opravljenih verifikacij lekarn (po skupinah, kot jih opredeljuje Pravilnik) v lanskem in letošnjem letu, koliko od njih je bilo uspešno zaključenih in koliko je bilo izdanih negativnih odločitev. Prosilec je navedel, da se želi z vsebino seznaniti v elektronski obliki, saj ne želi, da bi mu s posredovanjem nastali dodatni stroški.
Organ je dne 5. 4. 2011 z dopisom št. 090-13/2011-7 Lekarniški zbornici Slovenije, na podlagi 20. člena ZDIJZ, odstopil zahtevo prosilca v delu, ki se nanaša na posredovanje dokumentov, na podlagi katerih se opravljajo verifikacije lekarn, kot so priporočila, dobre prakse,... saj je organ ugotovil, da s tovrstnimi dokumenti ne razpolaga.
V preostalem delu zahteve pa je organ odločil z določbo št. 090-13/2011-8, z dne 6. 4. 2011, s katero je zahtevo prosilca zavrnil. V obrazložitvi odločbe je organ najprej povzel zahtevo prosilca, nato pa navedel, da je uradna oseba za posredovanje informacij javnega značaja pri organu izvedla postopek na podlagi ZDIJZ, v katerem je ugotovila, da organ ne razpolaga z dokumenti, na podlagi katerih se opravljajo verifikacije lekarn, kot so priporočila, prakse,… da pa verjetno s temi dokumenti razpolaga Lekarniška zbornica Slovenije, zato je zahtevo prosilca v tem delu, z dopisom št. 090-13/2011-7, z dne 5. 4. 2011, odstopila v reševanje pristojnemu organu. Poleg tega je organ navedel, da je uradna oseba ugotovila, da gradivo izmed zahtevane dokumentacije obsega, poleg že posredovanega Pravilnika, še Zakon o lekarniški dejavnosti (Uradni list RS, št. 36/2004; v nadaljevanju ZLD-UPB1), ki ga je organ prosilcu vročil skupaj z odločbo. Organ je v odločbi navedel, da je uradna oseba preverila obstoj zahtevanih dokumentov v aplikaciji Lotus Notes, kamor se vnaša vsa prispela in odposlana pošta, vendar zahtevane dokumentacije ni našla. Prav tako je obstoj zahtevane dokumentacije preverila pri javnih uslužbencih, ki vsebinsko pokrivajo področje verifikacij lekarn. Pri tem je bilo uradni osebi organa pojasnjeno, da takšni dokumenti ne obstajajo oziroma jih organ nima. Organ je ugotovil, da ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti, kar bi zanj pomenilo, da bi jih moral na novo ustvariti oziroma odgovoriti na zastavljena vprašanja. Na podlagi navedenega je organ zahtevo prosilca za dostop do informacij javnega značaja deloma odstopil v reševanje Lekarniški zbornici Slovenije, v preostalem delu pa zavrnil.
Organ je dne 18. 4. 2011 prejel pritožbo prosilca zoper izpodbijano določbo, v kateri se prosilec sklicuje na določbe Pravilnika, ki določajo, da je potrebno delo v lekarni opravljati v skladu s Pravilnikom, kot tudi v skladu z dobro prakso za lekarne, dobro skladiščno prakso, idr., kar pa po navedbah prosilca ni objavljeno na svetovnem spletu, kjer je dostopen le ZLD-UPB1. Prosilec se je v pritožbi skliceval na 31. člen Pravilnika, ki določa, da Ministrstvo v postopku verifikacije lekarne ugotovi, ali lekarna izpolnjuje s tem pravilnikom predpisane pogoje za opravljanje lekarniške dejavnosti in skladno s svojimi ugotovitvami določi, katera strokovna dela iz 3. člena tega pravilnika lekarna lahko opravlja. Po navedbah prosilca bi tako organ moral razpolagati z vsemi akti (dokumenti), na podlagi katerih izda odločbo o verifikaciji. Poleg tega se prosilec v svoji pritožbi sklicuje na 32. člen Pravilnika, ki med drugim določa, da se postopek verifikacije začne na predlog javnega zavoda ali koncesionarja, ki ga ta vloži v 30 dneh pred potekom odločbe o verifikaciji. Predlog mora vsebovati vlogo, v kateri javni zavod ali koncesionar izjavi, da lekarna izpolnjuje pogoje, določene s tem pravilnikom in opredeli, katera strokovna dela iz 3. člena Pravilnika opravlja. Obrazec izjave predstavlja prilogo 2 Pravilnika. Na podlagi vloge nato Ministrstvo izda odločbo. Prosilec je opozoril še na določbo Pravilnika, ki določa, da se postopek verifikacije opravi vsakih 5 let. Prosilec je navedel, da je organ njegovo zahtevo zavrnil, saj niti v aplikaciji Lotus Notes, niti pri drugih javnih uslužbencih organa, ki vsebinsko pokrivajo področje verifikacij lekarn, ni našel vlog, odločb, zadev, dosjejev ali drugega dokumentarnega gradiva, izdanega v lanskem ali letošnjem letu. Navedeno je prosilca pripeljalo do vprašanja, ali je bila v lanskem ali letošnjem letu, s strani organa, opravljena kakšna verifikacija oziroma, ali je bila v tem obdobju vložena kakšna vloga in izdana odločba ali katerikoli drug akt o verifikaciji. Iz takšnega odgovora prosilec sklepa, da lekarne (tudi novo ustanovljene) delujejo brez dovoljenja.
Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP z dopisom, št. 090-13/2011-11, z dne 20. 4. 2011, odstopil v reševanje Pooblaščencu kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Ker so se izjave prosilca in navedbe prvostopenjskega organa v izpodbijani odločbi razlikovale, je Pooblaščenec z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali organ z zahtevanimi informacijami javnega značaja razpolaga, dne 19. 5. 2011 pri organu opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP.
In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank po teoretičnih izvajanjih pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da lahko Pooblaščenec opravi procesno dejanje v zadevi dostopa do informacij javnega značaja brez prisotnosti stranke, ki zahteva dostop do informacije javnega značaja, če je to potrebno, da se ji pred dokončno odločitvijo Pooblaščenca prepreči dostop do zahtevane informacije. In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank po teoretičnih izvajanjih pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oz. vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice, opredeljenega v 8. členu ZUP, ki določa, da je v postopku treba ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
Organ je na ogledu in camera predstavil postopek verifikacije lekarn in pojasnil, da le-ta poteka na podlagi določb Pravilnika. Verifikacija lekarn se opravi vsakih 5 let, razen če pride v tem obdobju do spremembe v dejavnosti lekarne (npr. razširitev dejavnosti). Postopek verifikacije se začne na podlagi vložene vloge s strani posamezne lekarne. Organ v okviru postopka verifikacije imenuje tričlansko komisijo, ki opravi nadzor pri lekarni. Dva člana komisije sta imenovana s strani Lekarniške zbornice Slovenije, en član pa s strani Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke. Komisija o opravljenem nadzoru pri lekarni izdela zapisnik, na podlagi katerega organ izda odločbo. Podlaga za izdajo odločbe je torej vloga lekarne in zapisnik komisije. Organ je na ogledu in camera pojasnil, da se ne spomni, da bi v postopku verifikacije lekarn kdaj izdal negativno odločitev. Kadar komisija ugotovi nepravilnosti, organ pozove lekarno na dopolnitev in na odpravo ugotovljenih nepravilnosti. Organ je pojasnil, da ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti v obliki, kot jih zahteva prosilec. Organ razpolaga le z odločbami, izdanimi lekarnam v postopku verifikacije, nima pa zbranih podatkov v numerični obliki oziroma v obliki, kot jih zahteva prosilec. Na ogledu in camera se je ugotovilo, da organ razpolaga tudi z vlogami lekarn, iz katerih je mogoče ugotoviti število opravljenih verifikacij po skupinah, kot jih določa Pravilnik v 1. členu ter z odločbami, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti koliko verifikacij je bilo uspešno zaključenih. Kot že navedeno, organ v postopku verifikacije še ni izdal negativne odločbe, zato dokumenti, ki bi izkazovali negativno odločitev, ne obstajajo. Organ je na ogledu in camera pojasnil, da se v primeru ugotovljenih nepravilnosti postopek verifikacije ne zaključi, saj organ lekarno opozori na nepravilnosti in postavi rok, v katerem mora lekarna te nepravilnosti odpraviti. V tem času je postopek še v teku. Organ je Pooblaščencu na ogledu in camera omogočil vpogled v program Lotus Notes, s pomočjo katerega je mogoč vpogled v vse verifikacije. Ugotovilo se je, da so vse verifikacije organa zavedene pod opravilno številko 1600. Ob vpogledu v aplikacijo se je ugotovilo, da le-ta omogoča izpis popisa zadeve, ki še ni zaključena, kar pomeni, da odločba v postopku verifikacije še ni bila izdana. Popis zadeve št. 1600-73/2009 je Pooblaščenec vzel v spis, kar predstavlja prilogo 1 zapisnika z ogleda in camera. Poleg tega je mogoče iz programa Lotus Notes pridobiti tudi izpis popisa zadeve, ki je zaključena z izdano odločbo, ki izkazuje da lekarna izpolnjuje predpisane pogoje. Gre za zadevo št. 1600-94/201, izpis katere je Pooblaščenec vzel v spis in predstavlja prilogo 2 zapisnika z ogleda in camera. Pooblaščenec je v spis vzel tudi primer ene izmed vloženih vlog, na podlagi katere se začne postopek verifikacije lekarn ter primer odločbe, s katero organ verificira lekarno. Na ogledu in camera se je ugotovilo tudi, da izdana odločba v postopku verifikacije ne vsebuje podatka o tem, za katero skupino lekarne, kot jih opredeljuje Pravilnik v 1. členu, je bila opravljena verifikacija. Ta podatek je razviden le iz vloge, s katero se začne postopek verifikacije. Dokumentov o tem, koliko je bilo izdanih negativnih odločitev organ nima, saj takšnih odločitev še ni sprejel. Na ogledu in camera je bilo ugotovljeno, da program Lotus Notes organu ne omogoča izpisa, na podlagi katerega bi bilo mogoče ugotoviti kolikšno število verifikacij je bilo opravljenih, koliko izmed njih jih je bilo uspešno zaključenih in koliko je bilo izdanih negativnih odločitev glede na posamezno obdobje.
Pritožba prosilca je utemeljena.
1. Meje preizkusa pritožbe
Pooblaščenec pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
2. Pojem informacije javnega značaja
Ustavna pravica dostopa do informacij javnega značaja je opredeljena v drugem odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Ustava RS). Konkretizacijo te pravice predstavlja ZDIJZ, v katerem je urejen postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (1. člen ZDIJZ). Organ je v skladu s 14. členom Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 52/2002 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDU-1), organ državne uprave in kot tak nedvomno sodi znotraj kroga organov, ki so zavezanci po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ.
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa. Pomembno je torej, da je informacija povezana z uradnim delom organa in, da jo je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).
Ker se je organ skliceval na to, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, zahteva in pritožba prosilca pa izhajata iz domneve o obstoju zahtevanih dokumentov, je bilo v pritožbenem postopku treba najprej razjasniti vprašanje, ali zahtevani dokumenti obstaja oziroma, če organ z njim razpolaga.
3. Obstoj dokumentov v materializirani obliki
ZDIJZ od organa zahteva posredovanje informacij, ki se že nahajajo v obliki dokumenta. Organ tako ni zavezan ustvariti, pridobiti ali vzpostaviti dokumenta, ki v času zahteve še ne obstaja, kakor tudi ne ponovno pridobiti, obnoviti ali nadomestiti dokumenta, s katerim ne razpolaga več. Organ tako ni dolžan ustvariti novega dokumenta in na novem dokumentu za prosilca zbrati in urediti vseh informacij tako, da bi prosilec lažje razumel ali našel zahtevane podatke. V skladu z mednarodnimi standardi pa gre ZDIJZ razlagati tako, da organ svojo dolžnost v postopku dostopa do informacij javnega značaja izpolni že s tem, da prosilcu posreduje takšne informacije, kot jih ima. Za prosilca mu namreč ni treba ustvariti novega dokumenta, obrazložiti posamezne informacije, izdelati analize, komentarjev ali mnenja k posameznim informacija, ampak je dovolj, če mu da na razpolago »surove« oziroma neobdelane podatke. Iz navedenega sledi, da bi moral organ v konkretnem primeru prosilcu posredovati dokumente, iz katerih bi prosilec sam ugotovil, našel ali razbral, koliko je bilo opravljenih verifikacij lekarn (po skupinah, kot jih opredeljuje Pravilnik) v obdobju od 1. 1. 2010 do 6. 4. 2011, koliko od njih je bilo uspešno zaključenih in koliko je bilo izdanih negativnih odločitev.
Nadalje je potrebno pojasniti, da če zahtevani dokumenti obstajajo in vsebujejo informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj katere izmed izjem, ki jih določa ZDIJZ. Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ določeno izjemo. Ta taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije.
Pooblaščenec je v postopku reševanja pritožbe prosilca moral ugotoviti, ali organ razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec. V konkretnem primeru gre torej za informacije, iz katerih bo mogoče ugotoviti število opravljenih verifikacij lekarn (po skupinah, kot jih opredeljuje Pravilnik), koliko od njih je bilo uspešno zaključenih in koliko je bilo izdanih negativnih odločitev, v obdobju od 1. 1. 2010 do 6. 4. 2011 – to je do datuma, ko je organ odločil o zahtevi prosilca.
3. 1. Dokumenti o negativnih odločitvah v postopku verifikacije lekarn
Kot je bilo ugotovljeno na ogledu in camera, organ ne razpolaga z dokumenti, iz katerih bi bilo mogoče ugotoviti, koliko je bilo izdanih negativnih odločitev v postopku verifikacije lekarn v obdobju od 1. 1. 2010 do 6. 4. 2011. Kot je pojasnil organ, v postopku verifikacije lekarn še nikoli ni izdal negativne odločitve saj, kadar tričlanska komisija ugotovi nepravilnosti, organ lekarno na te nepravilnosti opozori in jo hkrati pozove, da jih v določenem roku odpravi. V primeru ugotovljenih nepravilnosti se tako postopek verifikacije lekarn ne zaključi, je še v teku. Postopek verifikacije lekarn se zaključi, ko organ izda pozitivno odločbo, s katero lekarni podeli verifikacijo. Organ torej ne razpolaga z dokumenti, iz katerih bi bilo razvidno, koliko je bilo izdanih negativnih odločb, saj tovrstnih odločitev ne sprejema oziroma jih še ni sprejel.
Pooblaščenec na podlagi navedenega ne vidi razumnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa o neobstoju negativnih odločb v postopku verifikacije lekarn. V podporo prepričanju Pooblaščenca, da verjame navedbam organa o neobstoju kateregakoli izmed zahtevanih dokumentov, je zlasti dejstvo, o katerem se je Pooblaščenec prepričal z vpogledom v program Lotus Notes na ogledu in camera. Pooblaščenec je namreč na ogledu in camera z vpogledom v progam Lotus Notes ugotovil, da organ pod opravilno številko 1600, pod katero sicer vodi postopek verifikacije, resnično ne vodi nobene odločbe, s katero bi zavrnil verifikacijo posamezni lekarni. Pooblaščenec je vpogledal v več zadev pod opravilno številko 1600, vendar ni v nobeni zasledil izdane negativne odločbe. Vsaka zadeva je namreč vsebovala le pozitivne odločitve oziroma odločbe, s katerimi je organ podelil verifikacijo posamezni lekarni ali pa odločbe ni vsebovala, kar je kazalo na to, da je postopek verifikacije še v teku. Na tem mestu naj dodamo, da program Lotus Notes ne omogoča iskanja na podlagi izdanih negativnih ali pozitivnih odločitev. Navedeni program je klasificiran na način, ki omogoča iskanje po posameznih subjektih oziroma po posameznih lekarnah. Zato je moral organ na ogledu in camera tudi vsako posamezno zadevo odpreti in pogledati ali le-ta vsebuje odločbo in na takšen način ugotoviti, ali je postopek uspešno zaključen z odločbo, ali pa je še v teku.
Iz navedenega torej izhaja, da organ ne razpolaga z dokumenti, iz katerih bi bilo mogoče ugotoviti, koliko je bilo v obdobju od 1. 1. 2010 do 6. 4. 2011 izdanih negativnih odločitev v postopku verifikacije lekarn, saj organ ni izdal nobene negativne odločitve.
Pri tem Pooblaščenec izrecno pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Ob tem je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pooblaščenec poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokumenti ne obstajajo, poleg tega Pooblaščenec tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP). Zato Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi, saj mu organ dokumentov, ki niso nastali oziroma ne obstajajo, ne more posredovati. Nenazadnje Pooblaščenec, skladno z načelom zakonitosti, tudi organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga.
3. 2. Dokumenti o pozitivnih odločitvah v postopku verifikacije lekarn
Pooblaščenec je na ogledu in camera ugotovil, da organ v okviru verifikacijskega postopka razpolaga z vlogo lekarne, na podlagi se začne postopek, z zapisnikom tričlanske komisije, z odločbo, s katero verificira lekarno ter morebitnimi dopisi med organom in lekarno. Pooblaščenec je na ogledu in camera pregledal vse navedene dokumente zadeve in ugotovil, da le vloga in odločba vsebujeta podatke, ki se nanašajo na vsebino zahteve prosilca. Pooblaščenec je na ogledu in camera v spis vzel primer odločbe in izvod vloge.
Pooblaščenec je v pritožbenem postopku pregledal oba dokumenta in ugotovil, da je mogoče na podlagi 1. in 2. točke vloge pridobiti podatek o lekarni ter o skupini lekarne, kot jih opredeljuje Pravilnik v 1. členu. Iz odločbe pa je razviden podatek o tem, da je bila določena lekarna, za katero je bila vložena vloga, tudi resnično verificirana. Iz navedenega sledi, da je potrebno v konkretnem primeru presojati kriterije za obstoj informacije javnega značaja, tako za vloge lekarn, kot tudi za odločbe organa, saj bo prosilec le na podlagi seznanitve z obema vrstama dokumentov za posamezno lekarno prišel do podatkov o številu opravljenih verifikacij lekarn (po skupinah, kot jih opredeljuje Pravilnik) v lanskem in letošnjem letu in koliko od njih je bilo uspešno zaključenih.
Pooblaščenec na tem mestu pojasnjuje, da je potrebno v konkretnem primeru presojati obstoj dokumentov v času odločanja organa oziroma do izdaje izpodbijane odločbe. Kot izhaja iz 8. člena ZUP, je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. Načelo materialne resnice torej zahteva, da mora biti posamična upravna zadeva vsestransko in objektivno raziskana in dognana. Ugotovitveni postopek mora zavoljo tega zavzeti vsa tista dejstva in okoliščine, ki so pomembne za odločitev. Zavzeti mora torej vsa tista dejstva in okoliščine, ki so bistvena in odločilna za zakonito in pravilno odločitev, ne glede na to, komu so ta dejstva in okoliščine v korist ali škodo. Iz navedenega sledi, da je potrebno presojati obstoj dokumentov, kot jih je zahteval prosilec, do izdaje izpodbijane odločbe, oziroma do 6. 4. 2011. Pooblaščenec je torej v konkretnem primeru presojal obstoj zahtevanih dokumentov v obdobju od 1. 1. 2010 do izdaje izpodbijane odločbe, oziroma do 6. 4. 2011.
Pooblaščenec je dne 23. 5. 2011 organ pozval, da mu s pomočjo programa Lotus Notes pridobi in posreduje seznam lekarn, pri katerih je bil v lanskem letu in letošnjem letu, vključno do 6. 4. 2011, opravljen postopek verifikacije in v okviru katerega je bila izdana pozitivna odločba. Organ je dne 24. 5. 2011 Pooblaščencu posredoval zahtevan seznam lekarn, za katere je bil opravljen verifikacijski postopek in v okviru katerega je bila izdana pozitivna odločba. Gre torej za seznam lekarn, pri katerih je bil v obdobju od 1. 1. 2010 do 6. 4. 2011 izveden in zaključen postopek verifikacije.
Pooblaščenec na tem mestu poudarja, da ne vidi razloga, zaradi katerega ne bi verjel in sledil navedbam organa, da konkreten seznam vsebuje vse lekarne, pri katerih je bil v lanskem in letošnjem letu, vključno do 6. 4. 2011, opravljen postopek verifikacije in v okviru katerega je bila izdana odločba. Gre torej za popoln seznam lekarn, ki so prejele pozitivno odločbo o verifikaciji v obdobju od 1. 1. 2010 do 6. 4. 2011.
Iz pridobljenega seznama je mogoče ugotoviti, da je bil v obdobju od 1. 1. 2010 do 6. 4. 2011 opravljen postopek verifikacije, v okviru katerega je bila izdana pozitivna odločba, za naslednje lekarne:
- Javni zavod Celjske lekarne - lekarna Slovenske Konjice;
- Javni zavod Celjske lekarne - lekarniška podružnica Loče;
- Javni zavod Celjske lekarne - lekarna Laško;
- Javni zavod Celjske lekarne - kontrolno analizni laboratorij;
- Javni zavod Celjske lekarne - lekarna Radeče;
- Javni zavod Celjske lekarne - lekarna Nova vas;
- Javni zavod Celjske lekarne - lekarna Center;
- Javni zavod Celjske lekarne - lekarna Zreče;
- Javni zavod Celjske lekarne - Galenski laboratorij;
- Javni zavod Celjske lekarne - lekarna Gregorčičeva;
- Javni zavod Celjske lekarne - lekarniška podružnica Kozje;
- Javni zavod Celjske lekarne - lekarna Rogaška Slatina;
- Javni zavod Celjske lekarne - lekarna Lava;
- Javni zavod Celjske lekarne - lekarna Šentjur;
- Javni zavod Dolenjske lekarne Novo mesto - lekarna Metlika;
- Javni zavod Dolenjske lekarne Novo mesto - lekarna Črnomelj;
- Javni zavod Dolenjske lekarne Novo mesto - lekarna Trebnje;
- Javni zavod Dolenjske lekarne Novo mesto - Kontrolno analizni laboratorij;
- Javni zavod Dolenjske lekarne Novo mesto - lekarna Ločna;
- Javni zavod Dolenjske lekarne Novo mesto - lekarna Škocjan;
- Javni zavod Dolenjske lekarne Novo mesto - lekarna Semič;
- Javni zavod Dolenjske lekarne Novo mesto - lekarna Ločna;
- Javni zavod Goriška lekarna Nova Gorica - lekarna Šempeter;
- Javni zavod Gorenjske lekarne - lekarna Podlubnik;
- Javni zavod Gorenjske lekarne - lekarna Preddvor;
- Javni zavod Gorenjske lekarne - lekarna Bohinjska Bistrica;
- Javni zavod Koroška lekarna - lekarna Vuzenica;
- Javni zavod Kraške lekarne Ilirska Bistrica - lekarna Pivka;
- Javni zavod Kraške lekarne Ilirska Bistrica - lekarniška podružnica Divača;
- Javni zavod Kraške lekarne Ilirska Bistrica - lekarniška podružnica Komen;
- Javni zavod Kraške lekarne Ilirska Bistrica - lekarna Ilirska Bistrica;
- Javni zavod Kraške lekarne Ilirska Bistrica - lekarniška podružnica Dutovlje;
- Javni zavod Lekarna Ljubljana - lekarna Sončni dvori;
- Javni zavod Lekarna Ljubljana - lekarna Rakovnik;
- Javni zavod Lekarna Ljubljana - lekarna Levstik;
- Javni zavod Lekarna Ljubljana - lekarna Nove Jarše;
- Javni zavod Lekarna Ljubljana - lekarna Bavarski dvor;
- Javni zavod Lekarna Ljubljana - lekarna Črnuče;
- Javni zavod Lekarna Ljubljana - lekarniška podružnica Stari trg;
- Javni zavod Lekarna Ljubljana - lekarna Polje;
- Javni zavod Lekarna Ljubljana - lekarna Šentvid;
- Javni zavod Mariborske lekarne - lekarna Tezno;
- Javni zavod Mariborske lekarne - lekarna Limbuš;
- Javni zavod Mariborske lekarne - lekarna Kamnica;
- Javni zavod Mariborske lekarne - lekarna Strudenci;
- Javni zavod Mariborske lekarne - lekarna Šentilj;
- Javni zavod Mariborske lekarne - lekarna Pri gradu;
- Javni zavod Obalne lekarne Koper - Galenski laboratorij;
- Javni zavod Pomurske lekarne Murska Sobota - lekarniška podružnica Turnišče;
- Javni zavod Pomurske lekarne Murska Sobota - lekarna BTC;
- Javni zavod Pomurske lekarne Murska Sobota - lekarniška podružnica Dobrovnik;
- Javni zavod Lekarne Ptuj - lekarna Ptuj;
- Javni zavod Lekarne Ptuj - lekarna Gorišnica;
- Javni zavod Lekarne Ptuj - lekarna Budna – Brstje;
- Javni zavod Lekarne Ptuj - lekarna Majšperk;
- Javni zavod Lekarne Ptuj - lekarna Breg;
- Javni zavod Lekarna Slovenska Bistrica - lekarna Center;
- Javni zavod Lekarna Velenje - lekarna Šoštanj;
- Onkološki inštitut Ljubljana - bolnišnična lekarna;
- Psihiatrična bolnišnica Ormož - bolnišnična lekarna;
- Lekarna Duplek - Nevenka Šajber, mag. farm.;
- Lekarna San Simon - Marjana Vivoda, mag. farm.;
- Lekarniška podružnica Pragersko - Miran Golub, mag. farm.;
- Lekarna Naklo - Irena Rupnik Ravnihar, mag. farm.;
- Lekarna Bled - Marta Poljanšek Zupan, mag. farm.;
- Lekarna Dežman - Julijana Dežman, mag. farm.;
- Lekarna Cizej - Andreja Cizej, mag. farm.;
- Lekarna Mačkovec - Sabina Repše Šturm, mag. farm.;
- Lekarna Zupančičeva jama - Suzana Levanič, mag. farm.;
- Lekarna Mlaka - Urška Žbontar, mag. farm.;
- Lekarna Šentjernej - Javni zavod Dolenjske lekarne;
- Lekarna Krško Javni zavod Lekarna Krško;
- Lekarna Šinigoj, koncesionake Barbare šinigoj;
- Lekarna pod Sv.Rogom, koncesionarke Brede Drenek;
- Lekarna Markovec Koper, koncesionarke Inke Podlogar.
Tako odločbe, kot tudi vloge za zgoraj naštete lekarne, po ugotovitvah Pooblaščenca izpolnjujejo vse kriterije za obstoj informacije javnega značaja, ki jih določa ZDIJZ.
Pooblaščenec poudarja, da je predmet zahteve prosilca podatek o tem, koliko je bilo izdanih pozitivnih in negativnih odločitev v postopku verifikacije, glede na skupine, kot jih opredeljuje Pravilnik v 1. členu. Pooblaščenec je pregledal celotno vsebino vloge in odločbe in ugotovil, da podatke, ki jih zahteva prosilec, vsebujeta le 1. in 2. točka vloge, in sicer v delu, iz katerega je mogoče ugotoviti predlagatelja za verifikacijo ter podatke o lekarni glede na organizacijsko obliko. Odločba v celoti vsebuje podatke, ki jih zahteva prosilec, saj kot celota predstavlja podatek oziroma dokument o zaključku posameznega postopka verifikacije in tako izkazuje, da je bila določena lekarna verificirana oz. da je s strani organa v postopku verifikacije prejela pozitivno odločitev.
Pooblaščenec je v nadaljevanju presojal, ali gre v obravnavanem primeru za informacijo javnega značaja, ki je prosto dostopna. Če zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja, ima namreč do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj katere izmed izjem, ki jih ZDIJZ določa v prvem odstavku 6. člena.
4. Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ
Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Osebna imena in osebna imena v kombinaciji z npr. podatki o opravljanju določene dejavnosti ter področjem, nedvomno predstavljajo osebne podatke v smislu 6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 86/04 in 113/05 - ZInfP; v nadaljevanju ZVOP-1), ki določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo, torej posameznika, na glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira s pomočjo njenih identifikacijskih številk ali s sklicevanjem na dejavnike, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljenih v 8. in 9. členu ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika.
Že iz določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ izhaja, da nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno, kar velja tudi za razkritje v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja.
Pooblaščenec je pri vpogledu v zahtevane dokumente ugotovil, da le-ti vsebujejo osebne podatke posameznikov, ki izvajajo lekarniško dejavnost kot koncesionarji. Pooblaščenec ocenjuje, da obravnavani osebni podatki (t. j. osebna imena nosilcev lekarniške dejavnosti) ne predstavljajo kategorije varovanih osebnih podatkov, kar utemeljuje v nadaljevanju.
Skladno z določbo 2. člena ZLD-UPB1 je lekarniška dejavnost javna služba, ki jo opravljajo javni zavodi in na podlagi koncesije zasebniki. Nadalje iz določbe 14. člena ZLD-UPB1 izhaja, da se koncesija za opravljanje lekarniške dejavnosti podeli posamezniku, ki izpolnjuje pogoje iz 7. in 8. člena ZLD-UPB1 in pogoje za opravljanje zasebne zdravstvene dejavnosti, določene z Zakonom o zdravstveni dejavnosti. S pogodbo o koncesiji koncedent in koncesionar na podlagi 16. člena ZLD-UPB1 uredita medsebojna razmerja v zvezi z opravljanjem lekarniške dejavnosti, pogoje, pod katerimi mora koncesionar opravljati svojo dejavnost, začetek izvajanja koncesije, rok za odpoved koncesije in sredstva, ki jih za opravljanje dejavnosti zagotovi koncedent. Podelitev koncesije, ki se v končni fazi izraža v sklenitvi koncesijske pogodbe med koncesionarjem in koncedentom, je torej pogoj za opravljanje lekarniške dejavnosti v okviru mreže javne zdravstvene službe. V obravnavanem primeru gre torej deloma tudi za koncesijo socialne ali negospodarske javne službe, ta pa se po naravi stvari izvaja v javnem interesu, ki se v obravnavanem primeru kaže kot preskrba prebivalstva ter zdravstvenih zavodov in drugih organizacij z zdravili.
Nobenega dvoma ni, da koncesionarji kot izvajalci javnih služb, predstavljajo kategorijo zavezancev iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ in to ne glede na organizacijsko oziroma statusnopravno obliko. Iz statusa lekarnarjev koncesionarjev, kot zavezancev za dostop do informacij javnega značaja, izhaja sklep, da predstavlja tudi podatek o tem, kdo je nosilec koncesije za izvajanje javne zdravstvene službe, informacijo javnega značaja. Pri tem vprašanje, ali gre za pravno ali fizično osebo, ne igra nikakršne vloge.
Pri lekarnarjih zasebnikih - koncesionarjih, je potrebno ločeno obravnavati dve pojavnosti, v katerih nastopa ista oseba: fizično osebo kot izvajalca lekarniških storitev oziroma kot nosilca izvajanja koncesionirane javne službe ter isto fizično osebo, kot od izvajanje javne službe ločenega posameznika. Na podlagi povedanega lahko zaključimo, da lekarnar zasebnik - koncesionar uživa varstvo po določbah ZVOP-1 in specialnih zakonov s področja varstva osebnih podatkov samo, kadar nastopa kot fizična oseba v smislu posameznika po ZVOP-1, torej pri nastopanju izven vloge, ki jo ima pri izvajanju zdravstvenih storitev v okviru javne zdravstvene službe. Pri tem pa je potrebno v skladu z odločbo Ustavnega sodišča U-I-229/03 poudariti, da varstva osebnih podatkov ne uživajo tisti posamezniki, ki kot zasebniki opravljajo dejavnost, če se osebni podatki nanašajo na izvajanje njihove dejavnosti. Ime in priimek koncesionarja torej ne uživa varstva 38. člena Ustave Republike Slovenije.
Pooblaščenec zgolj informativno dodaja, da je z vpogledom na spletno stran Lekarniške Zbornice Slovenije www.lzs.si ugotovil, da Lekarniška Zbornica Slovenije javno objavlja seznam izvajalcev lekarniške dejavnosti znotraj mreže javne zdravstvene službe, kar vključuje tudi lekarnarje zasebnike – koncesionarje. Skladno z navedbami v prejšnjih odstavkih, dajanje tovrstnih podatkov na voljo javnosti, ne predstavlja nedopustnega posega v sistem varstva osebnih podatkov. Na ta način se povsem legitimno tudi sledi namenu ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, t. j. zagotovitev javnosti in odprtosti delovanja organov ter omogočanje uresničevanja pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu – sami ali preko drugih oseb.
Pooblaščenec pojasnjuje, da je po uradni dolžnosti preizkusil, ali obstajajo tudi druge izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ ter ugotovil, da slednje ne obstajajo.
5. Zaključek
Upoštevaje zgoraj navedeno ter na podlagi dejstev, ki izhajajo iz zahtevanih dokumentov, je Pooblaščenec pritožbi prosilca ugodil in izpodbijano odločbo, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odpravil, ker je ugotovil, da je organ v postopku na prvi stopnji napravil napačen sklep glede na ugotovljeno dejansko stanje, in sicer, da z zahtevanimi informacijami na razpolaga.
Pooblaščenec je sam odločil o zahtevi prosilca, pri čemer je ugotovil, da je mogoče na podlagi vloženih vlog lekarn ugotoviti za katero skupino, kot jih opredeljuje Pravilnik v 1. členu, je bila predlagana verifikacija. Navedenega podatka ni mogoče pridobiti iz odločb, saj le-te ne vsebujejo skupine lekarn iz 1. člena Pravilnika. Hkrati pa je Pooblaščenec ugotovil tudi, da vloga ne izkazuje podatka o tem, ali je bila določena lekarna verificirana. Tako je Pooblaščenec ugotovil, da predstavljajo predmet zahteve prosilce tako vložene vloge, kot tudi izdane odločbe.
Pooblaščenec je odločil, da je organ dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe omogočiti seznanitev v elektronski obliki z verifikacijskimi odločbami, ki so bile izdane v obdobju od 1. 1. 2010 do 6. 4. 2011 ter s 1. in 2. točko vlog za verifikacijo lekarn, na podlagi katerih so bile izdane odločbe za verifikacijo v obdobju od 1. 1. 2010 do 6. 4. 2011, za lekarne, ki so naštete pod točko 3. 2 te odločbe.
V preostalem delu se zahteva prosilca zavrne, saj se je ugotovilo, da organ ne razpolaga z dokumenti, iz katerih bi bilo mogoče ugotoviti koliko je bilo v postopku verifikacije lekarn, izdanih negativnih odločitev.
V kolikor Lekarniška zbornica Slovenije v delu zahteve, ki ji je bila odstopljena s strani organa, ni ravnala po določbah ZDIJZ, lahko prosilec pri Pooblaščencu sproži pritožbeni postopek.
V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010-UPB5; ZUT), oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se jo vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Nina Komočar, dipl.upr.ved.,
Raziskovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Kristina Kotnik Šumah , univ. dipl. prav.,
namestnica pooblaščenke