Civilno združenje za pravičnost, napredek in nadzor - Ministrstvo za pravosodje
+ -Številka: 090-137/2011/5
Kategorije: Osebni podatek, Javni uslužbenci in funkcionarji
POVZETEK
Prosilec je zahteval informacije v zvezi z opravo strokovnega izpita (pravniškega državnega izpita, PDI) za navedene sodnike, poleg tega pa tudi izdajo overjenih (verodostojnih) kopij rokopisov pisnih izpitov za vsakega navedenega sodnika. V določenem delu je organ prosilcu ugodil s posredovanjem fotokopij potrdil o opravljenem PDI, prekril pa je podatke o datumu in kraju rojstva. Čeprav je prosilec zahteval vpogled, je Pooblaščenec ugotovil, da mu je organ omogočil širše izvrševanje njegove pravice (s posredovanjem fotokopij), zato pritožba v tem delu ni utemeljena. Pooblaščenec je odločil, da potrdilo o opravljenem pravosodnem izpitu je v zvezi z opravljanjem javne funkcije sodnika, saj se opravljen pravosodni izpit zahteva za imenovanje na funkcijo sodnika. Pisni testi iz postopkov opravljanja državnega pravniškega izpita pa niso prosto dostopne informacije javnega značaja, ki so v zvezi z opravljanjem javne funkcije, temveč varovani osebni podatki. Pisnih nalog v okviru opravljanja PDI ni mogoče šteti za izdelke posameznikov v funkcijah pravosodnih funkcionarjev, ampak izdelke kandidatov za opravljanje PDI. Nadalje je Pooblaščenec ugotovil, da ZDIJZ ne daje pravice zahtevati overjenih kopij dokumentov, kot je to zahteval prosilec.
ODLOČBA
Številka: 090-137/2011/5
Datum: 26. 9. 2011
Informacijski pooblaščenec po namestnici pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/48 z dne 17. 8. 2009 (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; ZUP), o pritožbi Civilnega združenja za pravičnost, napredek in nadzor, Alpska cesta 62, 4248 Lesce (v nadaljevanju prosilec) z dne 15. 7. 2011, zoper odločbo Ministrstva za pravosodje, Župančičeva 3, Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 090-13/2011/3, z dne 22. 6. 2011 v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Organ je dne 29. 3. 2011 s strani prosilca prejel zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je ta za določene sodnike Okrajnega in Okrožnega sodišča v Kranju zahteval informacije v zvezi z opravo strokovnega izpita (pravniškega državnega izpita), in sicer za naslednje sodnike:
Okrajno sodišče v Kranju: ……………
Okrožno sodišče v Kranju: ……………
Prosilec navaja, da obstaja utemeljen sum, da navedeni sodniki ne posedujejo pravniškega državnega izpita in kot taki predstavljajo neverodostojne uradne osebe v slovenskem pravosodju, zato zahteva, da se petčlanski komisiji prosilca nemudoma, najpozneje pa v roku 8 dni, omogoči nemoten pregled vseh podatkov, ki se nanašajo na uvodoma navedene okrajne in okrožne sodnike in pravniški državni izpit, ki naj bi ga morale te uradne osebe imeti, pa naj ga ne bi imele. Prosilec je ob tem zahteval izdajo overjenih (verodostojnih) kopij rokopisov, in sicer za vsakega navedenega sodnika posebej. Prosilec ob tem med drugim navaja, da je od svojega vira, ki ga ne želi imenovati, prejel obsežno dokumentacijo, ki se nanaša na uradne osebe v slovenskem pravosodju (notarje, odvetnike, tožilce, sodnike in državne pravobranilce), torej na tiste uradne osebe, ki so dolžne pri svojem delu imeti opravljen pravniški državni izpit, pa tega izpita nimajo. Prosilec tudi pojasnjuje, da je v okviru svoje akcije sestavil prošnjo za odgovor na vprašanje z dne 21. 1. 2008, ki ga je naslovil na navedene okrajne in okrožne sodnike, in sicer na vsakega posebej. V citirani prošnji je bilo vsakemu sodniku posebej zastavljeno eno samo vprašanje, in sicer: »Ali se lahko s svojim lastnim rokopisom izkažete pri izdelavi vaše pisne naloge na pravosodnem izpitu?«. Na prošnjo od okrajnih in okrožnih sodnikov ni odgovoril nihče.
Organ je dne 22. 4. 2011 izdal sklep št. 090-13/2011/2, s katerim je rok za odločanje v zvezi z zahtevo prosilca podaljšal za 30 delovnih dni. O zahtevi prosilca je organ nato dne 22. 6. 2011 izdal odločbo št. 090-13/2011/3 (dalje izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca delno zavrnil, in sicer v delu, ki se nanaša na zahtevo prosilca za vpogled v potrdila o opravljenem pravniškem izpitu za ………….. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da organ z informacijami v tem delu ne razpolaga. Organ ob tem pojasnjuje, da sta bila spisa za okrožna sodnika ……… in ………. že predana Arhivu Republike Slovenije, razlogov, da organ ostalih štirih spisov nima, pa je lahko več. Organ lahko le domneva, kateri so ti možni razlogi: sprememba priimka kot dela osebnega imena, opravljanje pravniškega državnega izpita v drugih bivših republikah bivše SFRJ ali kje drugje, izguba spisa, itd. Organ je prav tako zavrnil zahtevo prosilca v delu, v katerem je ta zahteval izdajo overjenih kopij rokopisov pisnega dela pravniškega državnega izpita za vse zahtevane sodnike. V zvezi s tem organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe pojasnjuje, da gre za varovana avtorska dela, podrejeno pa navaja, da gre tudi za varovane osebne podatke, ker pisnih nalog v okviru opravljanja pravniškega državnega izpita ni mogoče šteti za izdelke posameznikov v funkcijah pravosodnih funkcionarjev, ampak zgolj za izdelke kandidatov za opravljanje PDI. Določba tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ tako v konkretnem primeru ne pride v poštev. Organ je prosilcu ugodil glede posredovanja fotokopij o opravljenem PDI za okrajne in okrožne sodnike v Kranju, s katerimi razpolaga, pri čemer je organ v teh potrdilih prekril datum in kraj rojstva, saj pri teh podatkih ne gre za podatke v zvezi z opravljanjem javne funkcije.
Zoper odločbo organa je prosilec dne 15. 7. 2011 vložil pritožbo. V njej Pooblaščencu najprej predlaga, naj kot organ na drugi stopnji Ministrstvu za pravosodje izreče kazen zaradi izpodbijane odločbe. Prosilec obenem zahteva, da mu organ nemudoma in brez odlašanja posreduje zahtevane podatke, in sicer overjene (verodostojne) kopije rokopisov pisnega dela pravniškega državnega izpita za okrajne in okrožne sodnike, kot so navedeni v njegovi zahtevi z dne 28. 3. 2011. V obrazložitvi pritožbe prosilec med drugim navaja, da je v zahtevi jasno zahteval vpogled v konkretno dokumentacijo in podatke, ki se nanašajo na navedene sodnike (pod tč. 1 zahteve) in izdajo overjenih fotokopij rokopisov pisnega dela pravosodnega izpita (2. točka zahteve), in sicer za vseh 38 sodnikov. Po mnenju prosilca organ ni odgovoril na nobeno izmed njegovih dveh zahtev, saj je zahtevo iz 2. točke v celoti zavrnil, glede zahteve pod tč. 1 pa mu je posredoval samo fotokopije dokazil o opravljenih PDI, pa še to pomanjkljivo, le za 32 od zahtevanih 38 sodnikov, medtem ko je prosilec zahteval vpogled v konkretne podatke in dokumente. Prosilcu se zdi škandalozno, da mu organ ni posredoval potrdil o opravljenih PDI za vse sodnike, za katere je to zahteval. Meni, da je organ na ta način še povečal njegove sume, da je pri opravljanju PDI prihajalo do dejanskih nepravilnosti. Prav tako se prosilcu zdi nesprejemljivo, da sta bila spisa za okrožna sodnika ………. in ……… že predana Arhivu RS, kar je samo po sebi po mnenju prosilca popolnoma nemogoče, saj je organ tisti, ki tovrstno dokumentacijo hrani trajno, ta trajnost pa po mnenju prosilca pomeni do upokojitve enega ali drugega sodnika. Glede štirih sodnikov, za katere organ navaja, da nima potrdil, prosilec zaključuje, da so tovrstne navedbe organa neprepričljive in neresnične in da bi se moral organ spustiti v preverjanje teh podatkov. Prosilcu se zdi tudi nemogoče, da bi se za vseh šest sodnikov podatki nanašali na časovno obdobje 30 – ih let, saj prosilec zahteva podatke v zvezi z Zakonom o pravniškem državnem izpitu, ki je po prvi verziji začel veljati 10. 3. 1994 oziroma je v veljavi šele 17 let. Pri tem prosilec opozarja, da imajo resne države te podatke urejene, tudi če gre za osebe, ki so že takrat opravljale sodniško funkcijo. V konkretnem primeru je po mnenju prosilca Ministrstvo za pravosodje (organ) dolžno trajno varovati te podatke v skladu s 30. členom ZPDI, zato je odgovor organa, da teh podatkov nima, po mnenju prosilca celo priznanje lastnega protizakonitega dejanja kot sestavnega dela nepravnosti slovenske države. Prosilca tudi zanima, da če organ ne vodi evidence, kdo take evidence vodi? Na podlagi česa so sodniki razglašeni (izvoljeni) s posebnim sklepom v Državnem zboru? Prav tako se prosilcu postavlja vprašanje, zakaj ne velja, da javni funkcionarji tudi glede njihovih rokopisov pri pisnem delu PDI niso upravičeni pričakovati zasebnosti? Prosilcu se obenem zdi, da je sklicevanje organa na Zakon o avtorski in sorodnih pravicah brezpredmetno. Avtorska dela so po mnenju prosilca dostopna javnosti, kar naj bi po njegovem izhajalo iz 2. člena ZASP. Prosilec pri tem med drugim navaja, da PDI nimajo nobene veze z umetniškimi deli, še manj z znanstvenimi deli in se smejo obravnavati zgolj kot diplomska dela ali magistrska dela, ki pa so v tej državi seveda še kako javno dostopna. Po mnenju prosilca je navedba organa, da so pravniški državni izpiti v skladu z drugo točko prvega odstavka 5. člena ZASP individualna avtorska znanstvena dela z lastno ustvarjalnostjo, nesmiselna – saj, kot že rečeno, ZASP obravnava samo tista dela, ki so v javnosti (na radiu, televiziji, dnevnem časopisu,..). Sicer pa so tudi sodbe slovenskih sodnikov javne. Čemu potem prosilec ne more priti do rokopisov takratnih kandidatov iz pisnega dela PDI, saj ti ne zapadejo določilom Zakona o tajnih podatkih? Glede navedbe organa, da pisnih delov pravosodnih izpitov za imenovane sodnike ne more posredovati, ker takrat še niso bili v funkciji pravosodnih funkcionarjev, prosilcev navaja, da ne potrebuje podatkov o tistih sodniških kandidatih, ki morebiti nikoli niso postali sodniki, ampak samo o tistih uradnih osebah, ki so sedaj sodniki oziroma so to postali na podlagi domnevno uspešnih pisnih in ustnih nalog v okviru PDI. Prosilec od Pooblaščenca pričakuje, da bo organu naložil, da spremeni svojo odločbo z dne 22. 6. 2011 in da ugodi prosilcu tako, da mu omogoči vpogled v dokumentacijo, vezano na v prošnji z dne 28. 3. 2011 navedene sodnike in da bo prosilec končno pridobil overjene (verodostojne) kopije rokopisov navedenih sodnikov, ki se nanašajo na opravljanje PDI, ki so bile tudi podlaga za pristop k ustnemu delu PDI in pridobitvi potrdil o opravljenem strokovnem izpitu (PDI), slednji pa podlaga za sodniško funkcijo pred Državnim zborom RS in nastop opravljanja sodniške funkcije na zakonit in neoporečen način.
Pritožbo prosilca je organ dne 25. 7. 2011, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, na podlagi prvega odstavka 245. čl. ZUP, posredoval v odločanje Pooblaščencu.
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja je Pooblaščenec pri organu dne 13. 9. 2011 opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP.
In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank po teoretičnih izvajanjih pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ, sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
Organ je Pooblaščencu na ogledu in camera pojasnil, da razpolaga s pisnimi deli pravosodnih izpitov, da pa vztraja, da gre za varovane osebne podatke, pa tudi za avtorska dela. Glede potrdil za šest sodnikov, ki jih organ prosilcu ni posredoval, ker z njimi ni razpolagal, organ pojasni, da je te dokumente naknadno pridobil, in sicer z ročnim pregledom številnih drugih zadev, ki se vodijo pri organu (npr. postopki drugih imenovanj in kandidatur za druge funkcije in imenovanja). Organ je dodatno še pojasnil, da potrdila za eno sodnico (………) ni našel, ker je prišlo do pomote v priimku (………..). Glede treh drugih sodnic je prišlo do spremembe priimka (dekliški priimek). Glede dveh sodnikov (……… in ……….), katerih spise o opravljenem PDI je organ že posredoval v Arhiv RS, je organ pojasnil, da se trajno hrani dokumentacija o opravljenih PDI po novem zakonu, to je od leta 2003 dalje, po prej veljavnem zakonu pa hranjenje dokumentacije v zakonu ni bilo izrecno urejeno. V skladu s tem je organ ta dva spisa (iz leta 1975-1976) že posredoval Arhivu RS, potrdili o opravljenem PDI za omenjena sodnika pa je organ naknadno našel v okviru drugih zadev, ki jih vodi. Glede potrdil, ki jih je organ našel po izdaji izpodbijane odločbe (za 6 sodnikov) sta se organ in Pooblaščenec dogovorila, da jih bo organ posredoval prosilcu, in sicer takoj po izvedenem ogledu, o čemer bo pisno obvestil Pooblaščenca.
Pooblaščenec je dne 15. 9. 2011 od organa v vednost prejel dopis št. 090-13/2011/6 z dne 13. 9. 2011, s katerim je organ prosilcu posredoval potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu še za šest sodnikov, in sicer za …………. Organ je prosilcu potrdila posredoval v obliki delnega dostopa, pri čemer je na posameznem potrdilu prekril datum in kraj rojstva.
Pritožba ni utemeljena.
1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
Pooblaščenec pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Iz pritožbenih navedb prosilca izhaja, da izpodbija odločbo organa v celoti, tako glede tč. 1, kot glede tč. 2. svoje zahteve z dne 28. 3. 2011. V zvezi s številnimi navedbami prosilca, tako v zahtevi kot v pritožbi, glede domnevnih nepravilnosti pri opravljanju pravniškega državnega izpita s strani sodnikov, Pooblaščenec pojasnjuje, da je kot pritožbeni organ na področju dostopa do informacij javnega značaja pristojen za vprašanje obstoja informacij javnega značaja in za vprašanje, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja, nima pa se pristojnosti spuščati v presojo vsebinskih nepravilnosti izven tega področja. Pooblaščenec se tako do navedb prosilca, ki se ne nanašajo na vprašanje dostopa do informacij, posebej ne opredeljuje, ker te navedbe niso relevantne za odločitev v tem pritožbenem postopku, niti nanj ne morejo vplivati. V kolikor prosilec razpolaga z dokumenti, ki izkazujejo utemeljen sum, da določeni sodniki opravljajo funkcijo na podlagi ponarejenih listin, mu Pooblaščenec svetuje, naj poda kazensko ovadbo na tožilstvo, ki je edino pristojno za pregon kaznivih dejanj. Prav tako Pooblaščenec pojasnjuje, da so potrdila o opravljenih pravniških državnih izpitih javne listine, za katere se, v skladu s 169. čl. in 171. čl. domneva, da dokazujejo tisto, kar se v njih potrjuje ali določa, upravičenim osebam, ki imajo pravni interes, pa je dovoljeno dokazovati, da so v javnih listinah dejstva neresnično potrjena ali da je javna listina oziroma kopija javne listine nepravilno sestavljena. V zvezi s tem Pooblaščenec še dodaja, da postopek po ZDIJZ takšnemu dokazovanju ni namenjen, saj se v tem postopku pravni interes za dostop do zahtevanih informacij ne zahteva, prav tako pa se Pooblaščenec v tem postopku nima pristojnosti spuščati v vprašanje, ali je vsebina listin resnična ali ne, to pa je za sam postopek v zvezi z dostopom do informacij javnega značaja tudi povsem brezpredmetno. Zaradi navedb prosilca, ki utemeljuje, kakšen cilj zasleduje s pridobitvijo zahtevanih informacij, Pooblaščenec pojasnjuje, da za dostop do informacij javnega značaja velja načelo prostega dostopa (5. čl. ZDIJZ) in da v postopku dostopa do informacij javnega značaja prosilčev interes in pravne koristi niso relevantni. Pooblaščenec je v skladu z ZDIJZ dolžan vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in ali je zaradi tega prosto dostopna vsem, lat. erga omnes, ne le prosilcu.
2. Presoja zahteve prosilca
Prosilec je v točki 1 zahteve z dne 28. 3. 2011 navedel, da zahteva, »da se petčlanski komisiji prosilca nemudoma, najpozneje pa v roku 8 dni, omogoči nemoten pregled vseh podatkov, ki se nanašajo na uvodoma navedene okrajne in okrožne sodnike in pravniški državni izpit, ki naj bi ga morale te uradne osebe imeti, pa naj ga ne bi imele«.
V tem delu zahteve in pritožbe Pooblaščenec najprej ugotavlja, da ne more slediti pritožbenim navedbam prosilca, da je organ v celoti zavrnil njegovo zahtevo. V zvezi s 1. tč. zahteve prosilca z dne 28. 3. 2011 je organ prosilcu namreč posredoval fotokopije potrdil o opravljenih pravosodnih izpitih (za šest sodnikov je organ prosilcu potrdila posredoval naknadno), pri čemer je na potrdilih prekril podatke o datumu in kraju rojstva. Gre za listine, ki nedvomno ustrezajo 1. tč. zahteve prosilca z dne 28. 3. 2011. S tem je organ delno ugodil zahtevi prosilca kljub temu, da je prosilec zahteval vpogled, organ pa mu je posredoval fotokopije. V konkretnem primeru je pravica do fotokopije namreč širša od pravice do vpogleda, organ pa prosilcu za posredovane fotokopij ni zaračunal materialnih stroškov, kar pomeni, da prosilec iz tega razloga ni bil v slabšem pravnem položaju. Ob tem Pooblaščenec opozarja na določbo tretjega odstavka 21. čl. Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/05, s spremembami in dopolnitvami), po kateri mora organ v primeru delnega dostopa tudi v primerih, ko prosilcu omogoči vpogled v zahtevano informacijo v prostorih organa, pripraviti kopijo dokumenta in prosilcu omogočiti vpogled v kopijo (in ne v original) dokumenta. Povedano drugače, v primerih delnega dostopa je organ vedno dolžan pripraviti kopijo dokumenta, v katerega prosilcu omogoči vpogled, prosilec pa v tem primeru nima pravice do vpogleda v original dokumenta, ampak le v kopijo. V konkretni zadevi je organ prosilcu te kopije posredoval, namesto da bi mu omogočil vpogled vanje, kar pa po oceni Pooblaščenca ni vplivalo na pravilnost in zakonitost postopka in na pravice prosilca.
Prosilec je v točki 2 zahteve z dne 28. 3. 2011 obenem zahteval tudi izdajo overjenih (verodostojnih) kopij rokopisov pisnih delov pravosodnih izpitov, in sicer za vsakega navedenega sodnika posebej.
V zvezi s tem Pooblaščenec najprej pojasnjuje, da mora, upoštevaje 17. člen ZDIJZ, prosilec v zahtevi za dostop do informacije javnega značaja obvezno navesti naslednje sestavine:
1. Informacijo, s katero se želi seznaniti
2. Na kakšen način se želi z zahtevano informacijo seznaniti (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis).
Iz navedenega izhaja, da ZDIJZ prosilcu ne daje pravice, da bi od organa zavezanca zahteval overjeno (verodostojno) kopijo rokopisa. Kot način seznanitve z zahtevano informacijo javnega značaja ZDIJZ določa le vpogled, prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. Ker prosilec tako v zahtevi kot v pritožbi vztraja na pridobitvi overjene (verodostojne) kopije rokopisov, Pooblaščenec tako ugotavlja, da je zahtevo in pritožbo prosilca v zvezi z 2. tč. njegove zahteve z dne 28. 3. 2011 treba zavrniti že iz razloga, ker prosilec zahteva nekaj, za kar v ZDIJZ ni pravne podlage. Povedano drugače, prosilec na podlagi ZDIJZ od organa lahko zahteva zgolj navadno fotokopijo oz. prepis, ne pa tudi overjenih dokumentov. Da je pravica do overjenih potrdil iz uradnih evidenc samostojna pravica, ki ni enaka pravici dostopa do informacij javnega značaja, izhaja tudi iz primerjave četrtega odstavka 82. čl. ZUP, ki vsakomur omogoča dostop do informacij javnega značaja v upravnih zadevah in 179. čl. ZUP, ki posebej in neodvisno od tega ureja pravico do overjenih potrdil iz uradnih evidenc. Pritožba prosilca je tako v tem delu že iz tega razloga neutemeljena, kljub temu pa bo Pooblaščenec v nadaljevanju pojasnil (glej nadaljevanje obrazložitve te odločbe, tč. 3), da je organ zahtevo prosilca pravilno zavrnil tudi iz razloga varstva osebnih podatkov.
2. Informacije javnega značaja
Ustavna pravica dostopa do informacij javnega značaja je opredeljena v drugem odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Ustava RS). Konkretizacijo te pravice predstavlja ZDIJZ, v katerem je urejen postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (prvi odstavek 1. člena ZDIJZ). ZDIJZ posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, in sicer ne le v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v delu same definicije informacije javnega značaja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
V konkretnem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja, prav tako ni sporno, da zahtevane informacije spadajo v delovno področje organa. Se je pa Pooblaščenec v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali informacije, glede katerih je organ prosilcu zavrnil dostop, predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja, ali pa je podana katera izmed zakonskih izjem, zaradi katerih organ dostop prosilcu lahko zavrne.
3. Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ
Organ lahko zavrne dostop do zahtevane informacije, če je podana katera izmed zakonsko določenih izjem, opredeljenih v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, zato je Pooblaščenec presojal obstoj teh izjem v obravnavanem primeru.
Organ se je v izpodbijani odločbi skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je Pooblaščenec izvedel preizkus, ali zahtevani dokumenti vsebujejo osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. ZDIJZ pri ugotavljanju navedene izjeme od prostega dostopa napotuje na določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04, 113/05, 51/07-ZUstS in 67/07; v nadaljevanju ZVOP-1), na podlagi katerih nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno. Takšen primer je npr. razkritje v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja. V zvezi z ugotavljanjem, ali se v posameznem dokumentu nahajajo osebni podatki, katerih razkritje javnosti bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je tako potrebno ugotoviti:
1. ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka iz 6. člena ZVOP-1 in
2. ali za razkritje osebnega podatka javnosti obstaja pravna podlaga v smislu 9. člena ZVOP-1, ki ureja pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju (kamor skladno z 22. točko 6. člena ZVOP-1 sodi tudi organ v konkretnem primeru), in določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo (med obdelavo spada tudi sporočanje javnosti), če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon.
Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Pooblaščenec tako glede točke 1. ,kot glede točke 2. zahteve prosilca ugotavlja, da dokumenti, ki jih je zahteval prosilec, vsebujejo osebne podatke, saj so na njihovi podlagi posamezniki točno določeni in ne le določljivi. Glede fotokopij o opravljenih pravosodnih izpitih za navedene sodnike, ki jih je organ prosilcu posredoval v obliki delnega dostopa, Pooblaščenec ugotavlja, da gre pri datumu in kraju rojstva za osebne podatke, ki nedvomno niso v zvezi z opravljanjem javne funkcije. Upoštevaje navedeno je organ na posredovanih dokumentih te podatke pravilno prekril in dokumente v obliki delnega dostopa posredoval prosilcu. Pooblaščencu namreč ni znana pravna podlaga za posredovanje teh podatkov javnosti (kot že zgoraj navedeno, bi morala biti taka podlaga podana v zakonu, ker gre obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju). V tem delu je pritožba prosilca tako neutemeljena.
Glede imena in priimka sodnika na posameznem potrdilu o opravljenem pravosodnem izpitu Pooblaščenec pojasnjuje, da gre za podatke, ki so v zvezi z opravljanjem javne funkcije. Ustava RS v prvem odstavku 129. člena določa, da je funkcija sodnika trajna ter da sodnike voli državni zbor na predlog sodnega sveta (130. člen Ustave RS). Da sodniki opravljajo javno funkcijo, je razvidno tudi iz 1. člena Zakona o sodniški službi (Uradni list RS, št. 19/1994 s spremembami in dopolnitvami; ZSS), ki določa, da sodnik, izvoljen v sodniško funkcijo, dobi položaj, ki mu ga zagotavljajo ustava, zakon, ki ureja organizacijo in pristojnost sodišč in ta zakon. Najpreciznejšo definicijo funkcionarjev pa vsebuje Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/2007 s spremembami in dopolnitvami; ZSPJS), ki v 3. točki 2. člena določa, da so funkcionarji osebe, ki pridobijo mandat za izvrševanje funkcije s splošnimi volitvami, osebe, ki pridobijo mandat za izvrševanje funkcije izvršilne in sodne oblasti z izvolitvijo ali imenovanjem v Državnem zboru Republike Slovenije ali predstavniškem telesu lokalne skupnosti ter druge osebe, ki jih skladno z zakonom kot funkcionarje izvolijo ali imenujejo nosilci zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti. Iz navedenih določb izhaja, da so sodniki javni funkcionarji, ki opravljajo javno funkcijo. Prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena ZDIJZ dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. S sprejetjem te določbe se je slovenska ureditev približala razvitim pravnim sistemom, ki že dlje časa razlikujejo med dvema elementoma: pričakovanjem zasebnosti in upravičenostjo pričakovanja. Sprejeto je stališče, da konkretni javni funkcionar oz. javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in vseh ostalih podatkov, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi št. I U 1410/2010-13, z dne 25. 5. 2011. Navedena določba ZDIJZ v smislu 9. člena ZVOP-1 predstavlja pravno podlago za razkritje osebnega imena posameznega sodnika (imena in priimka) in dejstva, da je sodnik opravil pravosodni izpit in pridobil javno veljavno listino, ki to izkazuje. Tudi potrdilo o opravljenem pravosodnem izpitu je namreč neposredno v zvezi z opravljanjem javne funkcije, saj se opravljen pravosodni izpit zahteva za imenovanje na funkcijo sodnika, potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu pa je javna listina, ki to izkazuje. V obravnavanem primeru tako ime in priimek posameznega sodnika skupaj s podatkov o tem, da je opravil pravniški državni izpit, ni varovan osebni podatek, saj gre za podatke, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije. Glede teh podatkov tako izjema varstva osebnih podatkov po 3. tč. prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ ni podana.
Ne more pa Pooblaščenec slediti pritožbenim navedbam prosilca, da so tudi pisni testi iz postopkov opravljanja državnega pravniškega izpita za posamezne sodnike prosto dostopne informacije javnega značaja, ki so v zvezi z opravljanjem javne funkcije.
V zvezi z vprašanjem, katere podatke v zvezi z opravljanjem javne funkcije sodnikov je dopustno razkriti na podlagi prve alineje tretjega odstavka 6. čl. ZDIJZ, Pooblaščenec najprej poudarja, da navedena določba predstavlja izjemo od izjem in jo je treba razlagati v skladu z namenom, ki ga zasleduje ZDIJZ. Ob tem Pooblaščenec opozarja na določbo 3. čl. ZVOP-1 – načelo sorazmernosti pri obdelavi osebnih podatkov, po katerem morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Povedano drugače, ker je posredovanje informacij prosilcu po ZDIJZ ena od vrst obdelave osebnih podatkov, mora organ tudi v tem postopku upoštevati namen, ki ga zasleduje ZDIJZ. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. čl., je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Namen določbe prve alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ je torej v tem, da so prosto dostopni tisti podatki, ki vplivajo na izvajanje javnopravnih nalog javnega funkcionarja (sodnika), na porabo javnih sredstev, na delo organa kot celote ali kažejo na (ne)pravilnost določenih postopkov pri organu. Tako je treba razlikovati med tistimi osebnimi podatki, ki so neposredno povezani z opravljanjem javnopravnih nalog in porabo javnih sredstev sodnika kot javnega funkcionarja in celoto vseh ostalih osebnih podatkov, ki jih organ vodi o njem kot upravljavec zbirk osebnih podatkov (npr. v njegovi kadrovski mapi). Javni funkcionarji se s tem, ker opravljajo funkcijo v javnem sektorju, namreč ne odpovedo v celoti zasebnosti in vsi njihovi osebni podatki, s katerimi razpolaga organ kot upravljavec, ne postanejo javni. Po presoji Pooblaščenca v konkretnem primeru za dosego namena ZDIJZ iz prve alineje 3. odstavka 6. člena zadošča, da se javnost (in tudi prosilec, ki v zvezi s tem nima več pravic kot splošna javnost) seznani s posamičnimi potrdili o tem, da sodniki imajo opravljen pravniški državni izpit. Za imenovanje na sodniško funkcijo se namreč zahteva opravljen pravniški državni izpit in v postopku tega imenovanja se kot listina, iz katere izhaja to dejstvo, upošteva potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu, ki ga izda Ministrstvo za pravosodje in ki je javna listina.
Posredovanje celotnega pisnega testa iz postopka pravniškega državnega izpita za posameznega sodnika, pa bi očitno preseglo namen, ki ga zasleduje ZDIJZ in bi nesorazmerno poseglo v sicer varovane osebne podatke. Pisni test posameznega kandidata na pravniškem državnem izpitu namreč poleg imena in priimka posameznika vsebuje tudi njegov rokopis (ki se s časom tudi spreminja), iz testa pa so razvidne tudi druge osebne okoliščine, ki niso povezane z opravljanjem javne funkcije (način razmišljanja v času, ko je kandidat opravljal izpit, dokazni sklepi, način argumentacije,…). Pooblaščenec obenem sledi navedbam organa v izpodbijani odločbi, da pisnih nalog v okviru opravljanja pravniškega državnega izpita ni mogoče šteti za izdelke posameznikov v funkcijah pravosodnih funkcionarjev, ampak zgolj za izdelke kandidatov za opravljanje PDI. V kolikor bi sledili razmišljanju prosilca, da so tudi pisni testi iz postopka izobraževanja javnih funkcionarjev javni, bi to pomenilo, da so javni vsi pisni testi, ki izkazujejo doseženo izobrazbo kateregakoli javnega uslužbenca ali funkcionarja, ne samo pisni testi sodnikov. Povedano drugače, sprejetje stališča, ki ga zagovarja prosilec, bi pomenilo, da bi za ugotovitev, ali je bila npr. določenemu javnemu uslužbencu ali funkcionarju upravičeno izdana listina o npr. zaključeni visokošolski izobrazbi, vsi pisni testi iz postopka šolanja tega uslužbenca ali funkcionarja postali prosto dostopne informacije javnega značaja. Tako stališče pa po mnenju Pooblaščenca ni samo v nasprotju z načelom sorazmernosti obdelave osebnih podatkov iz 3. čl. ZVOP-1, ampak tudi ne sledil namenu, ki ga zasleduje določba prve alineje tretjega odstavka 6. čl. ZDIJZ. Kot že rečeno, listina, ki se zahteva v kandidacijskem postopku za imenovanje na sodno funkcijo, je potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu, ne pa posamičen pisni test. Obenem tudi s posredovanjem vseh pisnih testov, ki jih zahteva prosilec, ne bi bilo mogoče zaključiti, ali je oseba uspešno ali neuspešno opravila pravniški državni izpit. Le – ta je namreč sestavljen še iz ustnega dela, ki se opravlja pred veččlansko komisijo. Kandidat uspešno opravi izpit le, če uspešno opravi oba dela, pisnega in ustnega. Pooblaščenec ponovno podarja, da v kolikor ima prosilec konkretne podatke, da določene listine o opravljenem pravniškem državnem izpitu niso verodostojne, naj se s prijavo obrne na za to pristojne organe, ne more pa slediti razmišljanju, da že zgolj neargumentiran sum prosilca v postopku po ZDIJZ zadošča, da postanejo sicer varovani osebni podatki prosto dostopni.
Pri tem Pooblaščenec opozarja tudi na vidik varstva pravic zasebnosti in osebnostnih pravic iz 35. člena Ustave RS. Kot izhaja iz odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-57/06-28 z dne 29. 3. 2007, se je Ustavno sodišče RS že večkrat ukvarjalo z vprašanjem meje dopustnosti poseganja v zasebnost posameznika, tudi v zvezi z izvajanjem javne funkcije. Zavzelo je stališče, da oseba, ki se odloči za javno funkcijo oziroma nastopanje, nujno vzbuja večji interes javnosti, kar mora vzeti v zakup, pri čemer je teža te okoliščine odvisna tudi od tega, za kakšno stopnjo javne funkcije oziroma javnega nastopanja gre (tako tudi v odločbi Ustavnega sodišča RS št. Up-462-02 z dne 13. 10. 2004, Uradni list RS, št. 120/04 in OdlUs XIII, 86). Toda tudi v zvezi s tem je brez privolitve prizadetega dovoljeno (javno) opisati tisto, kar je pomembno za značaj, dejanja, mišljenja teh oseb glede na njihovo javno udejstvovanje, poseganje v intimno življenje pa tudi pri takih osebah brez njihove privolitve ni dovoljeno (tako v odločbi št. Up-50/99 z dne 14. 12. 2000, Uradni list RS, št. 1/01 in OdlUS IX, 310). Povedano drugače, v konkretnem primeru niso varovani tisti osebni podatki, ki so neposredno v zvezi z opravljanjem javne funkcije sodnikov, česar pa za pisne teste pravniških državnih izpitov ne moremo reči. Izhajajoč iz navedenega je Pooblaščenec v konkretnem primeru zaključil, da pisni testi pravniških državnih izpitov za posamezne sodnike niso neposredno v zvezi z opravljanjem javne funkcije, zato predstavljajo izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Upoštevaje navedeno je bilo treba pritožbo prosilca zavrniti. Ker je Pooblaščenec pritožbo zavrnil iz razloga varstva osebnih podatkov, se ni posebej spuščal v navedbe organa glede varovanih avtorskih del. Za zavrnitev dostopa do informacije javnega značaja namreč zadošča obstoj ene izmed izjem, ki jih v prvem odstavku 6. čl. določa ZDIJZ.
Pooblaščenec obenem pojasnjuje, da ker je organ prosilcu po izvedenem ogledu in camera posredoval tudi potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu za šest sodnikov, s katerimi prej ni razpolagal, je Pooblaščenec štel, da je organ prosilcu v tem delu naknadno ugodil in se do navedb prosilca in organa v tem delu ni posebej opredeljeval.
Pooblaščenec je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, ker je ugotovil, da je neutemeljena.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/2000 s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec
Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,
namestnica pooblaščenke