Najdi.si, informacijske storitve d.o.o. - Ministrstvo za obrambo
+ -Številka: 090-136/2011/8
Kategorije: Tajni podatki, Test interesa javnosti
POVZETEK
Prosilec je na organ naslovil zahtevo za dostop do poročila o izdanih dovoljenjih za promet z vojaškim orožjem in opremo v letu 2010, ki ga je vlada sprejela 17. 3. 2011, organ pa je zahtevo prosilca zavrnil. V pritožbenem postopku je Pooblaščenec ugotovil, da se vsebina dokumenta, ki je označena s stopnjo tajnosti interno, nanaša na tista interesna področja države, ki jih je ZTP opredelil kot posebej občutljiva oziroma takega pomena, da jih je mogoče varovati s stopnjo tajnosti interno, saj bi sicer lahko nastale škodljive posledice za gospodarske koristi na področju obrambe. Pooblaščenec je tudi ocenil, da interes javnosti za razkritje zahtevanih informacij ni močnejši od interesa, da se ti podatki zavarujejo zaradi varovanja tajnih podatkov. Interesu splošne javnosti je po oceni Pooblaščenca v danih okoliščinah v zadostni meri zadoščeno s tem, da so prosto dostopne informacije iz poročila, ki ga je organ pripravil za potrebe obveščanja domače in mednarodne javnosti.
ODLOČBA
Številka: 090-136/2011/8
Datum: 13. 3. 2012
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odst. 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 2. 6. 2011, Gašperja Lubeja, novinarja spletnega portala SiOL.net (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo z dne 18. 5. 2011, št. 090-23/2011-2 Republike Slovenije, Ministrstva za obrambo, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba se kot neutemeljena zavrne.
2. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 14. 4. 2011 po elektronski pošti na organ posredoval zahtevo za dostop do poročila o izdanih dovoljenjih za promet z vojaškim orožjem in opremo v letu 2010, ki ga je vlada sprejela 17. 3. 2011.
O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo z dne 18. 5. 2011, št. 090-23/2011-2, s katero je zahtevo prosilca za dostop do informacije javnega značaja delno zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ v uvodu povzel zahtevo prosilca, nato pa navedel, da prosilec zahteva dostop do dokumentacije, ki je v skladu s standardi zveze Nato in na podlagi Zakona o tajnih podatkih (UL RS, st.: 50/06 in 9/10, v nadaljevanju ZTP), označena s stopnjo tajnosti interno. Določitev podatkov za tajne pomeni, da so podrejeni posebnemu režimu varovanja, s katerim se odtegnejo nepooblaščenim osebam in seveda javnosti v celoti. Temeljno izhodišče ZTP je, da imajo dostop do tajnih podatkov izključno tisti, ki imajo za to ustrezno dovoljenje, neposredno na podlagi zakona, ali pa individualno dovoljenje, izdano na podlagi predhodno izvedenega varnostnega preverjanja. Obenem pa mora biti izpolnjen pogoj, da se morajo s temi podatki seznaniti le zaradi opravljanja funkcij ali delovnih nalog. Teh pogojev vložnik ne izpolnjuje, in jih za dostop do informacij, ki niso tako varovane, niti ne potrebuje, saj je osnovni namen ZDIJZ omogočiti javnost delovanja javne uprave. Je pa zakonodajalec, v sistemu dostopa do informacij javnega značaja, vseeno predvidel določene izjeme takrat, ko narava informacij, ki jih vsebuje zahtevan dokument, v skladu s prvo točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, predstavlja razlog za zavrnitev dostopa, če gre za podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen. Takšna izjema je odraz potrebe po varstvu temeljnih interesov države oziroma družbe kot celote in obenem predstavlja najbolj občutljivo izjemo od javnosti dela oblastnih organov. Potreba po varovanju zahtevane dokumentacije obstaja, ker bi razkritje izčrpnih informacij o količinskih in izvajalskih podatkih glede posameznega izvoza, uvoza in tranzita, dobavitelja ali končnega uporabnika vseh poslov prometa z vojaškim orožjem in opremo v letu 2010, lahko škodovalo delovanju Ministrstva za obrambo pri zagotavljanju tajnosti poslovnih podatkov in podatkov o obrambni zmogljivosti, kadar gre za promet z oborožitvijo in vojaško opremo za potrebe Slovenske vojske ali Ministrstva za obrambo. S stopnjo interno se torej ščitijo podatki, ki se nanašajo na zmogljivost Slovenske vojske, njihovo razkritje pa bi nedvomno negativno vplivalo na delovanje in izvajanje nalog ministrstva. Organ je v skladu s 7. členom ZDIJZ dovolil delni dostop do navedene dokumentacije, in sicer v obsegu, ki ne zajema tajnih podatkov.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilec dne 2. 6. 2011 pri organu vložil pritožbo in poudaril, da je dokument pomemben za javnost, ker gre tudi za porabo davkoplačevalskega denarja. Pri tem je transparentnost zelo pomembna. Meni, da bi moral biti javno dostopen večji del dokumenta, kot mu je bil omogočen z delnim dostopom. Organ je z delnim dostopom zakril skoraj celoten dokument, razen nekaterih podatkov o izvozu orožja v letu 2010, čeprav je na svoji spletni strani
http://www.mo.gov.si/fileadmin/mo.gov.si/pageuploads/pdf/ministrstvo/UVOZ_IZVOZ_porocilo_2010.pdf objavil bistveno več podatkov, kot mu jih je omogočil z delnim dostopom. Na spletni stani organa so tako dostopni tudi nekateri podatki o uvozu orožja. Zaradi tega prosilec sumi, da je šlo za nesorazmerno zakrivanje poročila.
Organ je pritožbo prosilca z dopisom z dne 22. 7. 2011, številka: 090-23/2011-4, s prilogami, poslal v odločanje Pooblaščencu. Glede navedbe v pritožbi, da je organ na spletni strani objavil bistveno več podatkov, kot jih je omogočil videti z odločbo, je organ pojasnil, da je objavil samo tiste podatke, ki jih je v skladu s sklepom Vlade RS, mogoče objaviti. Druge priloge so označene s stopnjo tajnosti interno in tako kot so sestavljene (s podrobnimi podatki) niso dostopne javnosti. Z namenom zagotovitve večje transparentnosti v mednarodnem okolju in da bi bila javnost o uvozih in izvozih ustrezno obveščena, pa je organ pripravil poročilo za javnost in ga objavil na spletnih straneh. Iz poročila so bili izbrani tisti podatki, ki ne predstavljajo razkrivanja tajnosti in poslovne skrivnosti ter omogočajo raven transparentnosti, ki je dogovorjena v okviru izmenjave podatkov in jih Evropska unija (EU) javno objavlja v vsakoletnem poročilu izvoza držav članic. Dvanajsto poročilo držav članic EU o izvozu vojaškega blaga je bilo na podlagi skupnega stališča Sveta 2008/944/SZVP (2008/94/CFSP) objavljeno v EU uradnem listu (2011/C 9/01). V tem poročilu je zajeto tudi poročilo o izvozu vojaškega blaga Republike Slovenije. S ciljem zagotavljanja večje transparentnosti, pa države članice podatke objavljajo tudi samostojno, na lastnih spletnih straneh Tako je organ do sedaj objavil nacionalna poročila o izvozih in uvozih za leta 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010.
Z namenom pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja je Pooblaščenec v prostorih organa opravil ogled in camera dne 10. 11. 2011.
Pritožba ni utemeljena.
Glede na dejstvo, da ni dvoma, da organ z zahtevano informacijo razpolaga in da sodi v delovno področje organa, se je Pooblaščenec ukvarjal z vprašanjem, ali zahtevan dokument predstavlja informacijo javnega značaja, ali pa je podana izjema iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
Organ se je v izpodbijani odločbi skliceval na izjemo iz 1. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen.
Pooblaščenec poudarja, da je takšna izjema odraz potrebe po varstvu temeljnih interesov države oziroma družbe kot celote in obenem predstavlja najbolj občutljivo izjemo od javnosti dela oblastnih organov. Določitev podatkov za tajne pomeni, da so podrejeni posebnemu režimu varovanja, s katerim se odtegnejo nepooblaščenim osebam in seveda javnosti v celoti. Pomembno je, da ZDIJZ kot izjemo dovoljuje samo tiste informacije, ki so ustrezno opredeljene oziroma klasificirane kot tajne na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke. Zakon, ki v pravnem redu Republike Slovenije ureja tajne podatke, je Zakon o tajnih podatkih (Ur. l. RS, št. 50/2006-uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZTP). Po ZTP je tajen le tisti podatek, ki kumulativno izpolnjuje tako materialni kot formalni kriterij. Materialni kriterij se nanaša na samo vsebino podatka in določa, da se podatek lahko določi za tajnega le takrat, če je tako pomemben, da bi z njegovim razkritjem nepoklicani osebi nastale, ali bi očitno lahko nastale, škodljive posledice za varnost države ali za njene politične in gospodarske koristi ter se obenem nanaša izključno na naslednja področja: javna varnost, obramba, zunanje zadeve, obveščevalna in varnostna dejavnost državnih organov RS oziroma se nanaša na sisteme, naprave, projekte in načrte ali znanstvene, raziskovalne, tehnološke, gospodarske in finančne zadeve, ki so pomembni za omenjene cilje (prim. 5. čl. ZTP). Materialni kriterij torej vključuje dva vidika. Prvi je v tem, da bi z razkritjem podatka nastala oziroma očitno lahko nastala določena škoda, drugi pa je v povezavi škode s taksativno naštetimi interesnimi področji države.
Oba materialna elementa pa se zrcalita v formalnem kriteriju tajnega podatka. Podatek je upravičeno lahko označen kot tajen le, če so izpolnjeni trije elementi. Prvi element je, da lahko podatek za tajnega določi le za to pooblaščena oseba. Načeloma je to v skladu z ZTP predstojnik organa oziroma osebe na najvišjih delovnih mestih oziroma položajih (prim. 10. čl. ZTP). S tem je zagotovljeno, da odločitve o tajnosti podatkov sprejemajo osebe, ki imajo dovolj informacij in znanja, da lahko ocenijo pomen morebitnih škodljivih posledic ob razkritju tega podatka. Z ZTP je predpisan tudi način in postopek določanja tajnosti, katerega bistvo je v izdelavi vnaprejšnje pisne ocene možnih škodljivih posledic, ki bi nastale z razkritjem podatka (prim. 11. čl. ZTP). Ta pisna ocena predstavlja drugi formalni kriterij. Takšna ocena mora vsebovati določitev objekta varstva. Objekt varstva je interes, ki bi bil z razkritjem ogrožen. Poleg opisanega, mora pisna ocena vsebovati tudi oceno teže in intenzivnosti možnih škodljivih posledic. Pisna ocena se hrani kot priloga dokumenta pri organu, ki je podatku določil stopnjo tajnosti. Prav ta ocena možnih škodljivih posledic omogoča z vidika ZDIJZ naknadno preverjanje oziroma ugotavljanje razlogov in okoliščin, ki so narekovali odločitev, da se podatek določi za tajnega. Tretji formalni kriterij pa temelji na pravilni oznaki, saj je lahko tajen samo tisti podatek, ki je ustrezno označen kot tajen (prim. 17. čl. ZTP).
Pooblaščenec je ugotovil, da je zahtevan dokument Poročilo o izdanih dovoljenjih za promet z vojaškim orožjem in opremo v letu 2010 v zavrnilnem delu, ki je predmet zahteve, označen s stopnjo tajnosti INTERNO in da zanj obstaja pisna ocena možnih škodljivih posledic z dne 25.2.2011, ki se hrani kot priloga k dokumentu. Na obeh dokumentih je podpisana ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič, kot pristojna pooblaščena oseba. Navedene ugotovitve kažejo na izpolnjevanje formalnih pogojev, ki pa jih nikakor ni mogoče obravnavati ločeno oziroma izven obstoja materialnih kriterijev. Obstoj materialnih kriterijev je brez dvoma podlaga za nadaljnjo presojo formalnih kriterijev. Drug brez drugega ne moreta zagotoviti pogojev za obstoj tajnih podatkov. Zato je Pooblaščenec primarno ugotavljal obstoj materialnih kriterijev. Pri ugotavljanju obstoja materialnega kriterija je bistvena sama vsebina dokumenta, ki je označen s stopnjo tajnosti. Kot tajen podatek se namreč lahko določi le dokument, katerega vsebina se nanaša na javno varnost, obrambo, zunanje zadeve, obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov RS oziroma na sisteme, naprave, projekte in načrte ali znanstvene, raziskovalne, tehnološke, gospodarske in finančne zadeve, ki so pomembni za omenjene cilje. Šele obstoj takšne vsebine dokumenta predstavlja podlago, iz katere se lahko izvede zaključek, da bi razkritje nepoklicani osebi lahko škodovalo varnosti in interesom Republike Slovenije in se ga lahko označi s stopnjo tajnosti INTERNO. Kot izhaja iz ocene možnih škodljivih posledic je dokument označen s stopnjo interno, ker bi njegovo razkritje nepoklicani osebi lahko škodovalo delovanju ali izvajanju nalog Ministrstva za obrambo. Obrazložitev obsega podrobne količinske in izvajalske podatke glede posameznega izvoza, uvoza in tranzita, dobavitelja ali končnega uporabnika vseh poslov prometa z vojaškim orožjem in opremo v letu 2010, katerih razkritje nepoklicani osebi bi lahko škodovalo delovanju Ministrstva za obrambo pri zagotavljanju tajnosti poslovnih podatkov, pa tudi obrambnih zmogljivosti v tistih primerih, ko gre za promet z oborožitvijo in vojaško opremo za potrebe Slovenske vojske ali Ministrstva za obrambo.
Dokument, ki je predmet presoje, zajema podatke o posamičnih dovoljenjih, ki podredno izkazujejo konkretne posle, ki jih imajo konkretna podjetja na področju trgovanja z orožjem, v katero državo izvažajo in končnega uporabnika (podjetje), orožje in količino. Pooblaščenec ugotavlja, da je predmet zahteve dokument, ki je odraz zakonske obveze organa, opredeljene v Zakonu o obrambi (Ur. l. RS, št. 103/04-uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZO), ki v 2. odstavku 77. člena določa, da je za vsak izvoz, uvoz ali tranzit vojaškega orožja in opreme čez državno ozemlje potrebno predhodno dovoljenje ministrstva, če ni drugače določeno z mednarodno pogodbo. Minister najmanj enkrat letno poroča vladi o izdanih dovoljenjih za izvoz, uvoz in tranzit vojaškega orožja in opreme. V Uredbi o dovoljenjih in soglasjih za promet in proizvodnjo vojaškega orožja in opreme (Ur. l. RS, št. 18/2003 s spremembami in dopolnitvami) so podrobneje urejeni vrsta, pogoji in postopek. Iz uredbe izhaja, da lahko dovoljenje za promet dobi zgolj tisti, ki poleg drugih pogojev izkaže, da izpolnjuje pogoje za ravnanje s tajnimi podatki v skladu s predpisi o tajnih podatkih, predložiti mora seznam delavcev, ki imajo dovoljenje za dostop do tajnih podatkov (4. in 5. člen). Prejemnik dovoljenja je dolžan dokumentacijo v zvezi s prometom orožja hraniti najmanj 20 let, v primeru stečaja oziroma prenehanja poslovanja, pa je dolžan vso dokumentacijo v zvezi s prometom izročiti ministrstvu v tridesetih dneh od prenehanja dejavnosti (19. člen).
Organ ima na svoji spletni strani objavljeno informacijo z dne 25. 2. 2011, kjer navaja, da je poseben poudarek pri nadzoru nad prometom z vojaškim orožjem in opremo namenjen njunemu izvozu, zato mora Ministrstvo za obrambo pred izdajo predhodnega dovoljenja za izvoz pridobiti predhodno mnenje strokovne komisije. Strokovna komisija je medresorska in je sestavljena iz predstavnikov Ministrstva za obrambo, Ministrstva za zunanje zadeve, Ministrstva za notranje zadeve, Ministrstva za gospodarstvo, Carinske uprave Republike Slovenije in Slovenske obveščevalno varnostne agencije (15. člen Uredbe). Strokovna komisija pri oblikovanju predhodnega mnenja k izvozu upošteva tako gospodarska, varnostna, obrambna in politična stališča kot tudi pogoje, ki jih je država prevzela v okviru mednarodnih obveznosti. To pomeni, da se pri oblikovanju tega mnenja in v postopku izdaje predhodnega dovoljenja za izvoz nasploh poleg materialnih predpisov upoštevajo tudi:
– neposredne mednarodne prepovedi ali omejitve (embargo ZN, EU),
– Skupno stališče Sveta 2008/944/SZVP glede nadzora izvoza vojaške tehnologije in narave izdelkov, ki se izvaža,
– morebitne zavrnitve izvoza enake opreme s strani drugih držav članic EU.
Vse navedeno kaže na občutljivost informacij z vidika mednarodnega sodelovanja na področju prometa z orožjem, kakor tudi gospodarskih koristi na področju obrambe. Primarno je postopek varovan že v fazi pridobitve dovoljenja, saj se od podjetja, ki zaprosi za izdajo dovoljenja, zahteva, da imajo delavci dovoljenje za dostop do tajnih podatkov, kar pomeni, da so uspešno opravili varnostno preverjanje npr. o zanesljivosti in lojalnosti, itd. v skladu z ZTP. Naslednja varovalka pa je obvezna izročitev celotne dokumentacije v zvezi s prometom in proizvodnjo vojaškega orožja organu, v primeru stečaja ali prenehanja takšne družbe ali podjetnika posameznika. Celoten postopek je torej urejen na način varovanja informacij.
Na podlagi navedenega Pooblaščenec ocenjuje, da se vsebina dokumenta, ki je označena s stopnjo tajnosti interno, nanaša na tista interesna področja države, ki jih je ZTP opredelil kot posebej občutljiva oziroma takega pomena, da jih je mogoče varovati s stopnjo tajnosti interno, saj bi sicer lahko nastale škodljive posledice za gospodarske koristi na področju obrambe.
Glede na navedeno Pooblaščenec zaključuje, da so v času odločanja podatki, ki jih zahteva prosilec, označeni kot tajni v skladu z ZTP in torej predstavljajo izjemo po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Test prevladujočega interesa javnosti
Prosilec je v pritožbi poudaril, da gre za porabo davkoplačevalskega denarja, zato je transparentnost zelo pomembna.
Na podlagi navedenega je Pooblaščenec izvedel test prevladujočega interesa javnosti v skladu z 2. odstavkom 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbe prejšnjega odstavka (v katerem so določene izjeme od prosto dostopnih informacij, op. Pooblaščenca), dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v zakonu določenih primerih. Med slednje primere sodijo podatki, ki so v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke, označeni z najvišjima dvema stopnjama tajnosti. V obravnavanem primeru je izvajanje testa interesa javnosti dovoljeno, saj ne gre za tajne podatke, ki bi bili označeni z najvišjima dvema stopnjama tajnosti.
Bistvo te presoje je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki pa mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa prevladujočega interesa javnosti je potrebno presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. V teoriji se poudarja, da ga je potrebno uporabljati z veliko mero previdnosti in skrbnosti, saj test interesa javnosti zahteva bistveno večjo kakovost odločanja v obliki tehtanja posameznih nasprotujočih si pravic oziroma interesov. Test interesa javnosti zato pomeni izjemo od izjem, ki se mora uporabljati zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost.
Pri testu interesa javnosti gre za tehtanje, pri katerem je potrebno presoditi, kdaj prevlada pravica javnosti vedeti nad kakšno drugo pravico oziroma izjemo iz ZDIJZ in s tem ugotoviti, ali bo v konkretnem primeru javnemu interesu bolj zadoščeno z razkritjem ali z nerazkritjem informacije. Javni interes za razkritje je na primer močan v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo ipd.
Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevana informacija ni v neposredni povezavi s porabo javnih sredstev, temveč gre za zakonsko urejeno regulacijo prometa z vojaškim orožjem in opremo čez ozemlje Slovenije. Prav tako ne gre za vsebino, ki bi bila deležna javne razprave ali polemike, saj organ vsako leto pripravi poročilo, ki je sistematičen povzetek o izdanih dovoljenjih v obsegu informacij, ki so dogovorjene v okviru izmenjave podatkov in jih Evropska unija (EU) javno objavlja v vsakoletnem poročilu izvoza držav članic.
V obravnavani zadevi tehtanje zgoraj navedenih okoliščin po oceni Pooblaščenca pripelje do zaključka, da interes javnosti za razkritje zahtevanih informacij ni močnejši od interesa, da se ti podatki zavarujejo zaradi varovanja tajnih podatkov.
Pooblaščenec tako ocenjuje, da v konkretnem primeru interes javnosti do razkritja zahtevanih podatkov ni podan v tolikšni meri, da bi prevladal nad interesi, ki terjajo omejitev dostopa do dokumentov oziroma do njihovih delov iz razlogov, zaradi katerih so informacije zavarovane kot izjema po 1. točki 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.
Interesu splošne javnosti je po oceni Pooblaščenca v danih okoliščinah v zadostni meri zadoščeno s tem, da so prosto dostopne informacije iz poročila, ki ga je organ pripravil za potrebe obveščanja domače in mednarodne javnosti in je sistematičen, pregleden ter povzema bistvene podatke o državah, podjetjih, o vrsti orožja, niso pa razkriti konkretni posli.
Presoja po 2. odstavka 6. člena ZDIJZ je tako pripeljala do zaključka, da interes javnosti za dostop do podatkov ni močnejši od interesa varstva tajnih podatkov, zaradi katerih so ti podatki varovani kot izjema po 1. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
Iz obrazložitve izhaja, da je pritožba prosilca neutemeljena, zato jo je Pooblaščenec na podlagi 1. odstavka 248. čl. ZUP kot neutemeljeno zavrnil in potrdil odločitev organa.
Pouk o pravnem sredstvu:.
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor, in sicer zoper odločbo z dne 18. 5. 2011, št. 090-23/2011-2 Republike Slovenije, Ministrstva za obrambo, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski Pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka