Prosilec - Inšpektorat RS za okolje in prostor
+ -Številka: 090-133/2011/5
Kategorije: Ali dokument obstaja, Osebni podatek, Javni uslužbenci in funkcionarji
POVZETEK
Prosilec je zahteval vsaj 3 odločbe o predlogu za odlog izvršbe, ki jih je v roku zadnjih 10 letih izdal organ. Organ je zahtevi delno ugodil in prosilcu posredoval en sklep, za ostale pa navedel, da z njimi ne razpolaga. Pooblaščenec je zahtevi prosilca ugodil in organu naložil, da posreduje 10 sklepov o odlogu izvršbe, pri čemer mora prekriti osebne podatke inšpekcijskih zavezancev in parcelne številke nepremičnin.
ODLOČBA
Številka: 090-133/2011/5
Datum: 05. 09. 2011
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ) in drugega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07 – ZUP-E, 65/08 – ZUP-F; 8/10 – ZUP-G, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………… (v nadaljevanju prosilec), z dne 11. 7. 2011, zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Dunajska 47, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 090-8/2011-32, z dne 23. 6. 2011, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca z dne 11. 7. 2011 se ugodi in se izpodbijana odločba št. 090-8/2011-32 z dne 23. 6. 2011 odpravi.
Organ mora prosilcu v roku 31 dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopije naslednjih odločb, izdanih s strani organa, Območna enota Nova Gorica:
a) Sklepa št. 06122-264/2010 z dne 18. 3. 2010,
b) Sklepa št. 06122-260/2010 z dne 18. 3. 2010,
c) Sklepa št. 06122-260/2010 z dne 31. 3. 2010,
d) Sklepa št. 06122-3100/2006 z dne 21. 3. 2011,
e) Sklepa št. 356-02-01-1123/2004-7206 z dne 21. 2. 2008,
f) Sklepa št. 06122-260/2010 z dne 25. 1. 2010,
g) Sklepa št. 06122-1333/2009 z dne 18. 3. 2010,
h) Sklepa št. 06111-316/2009 z dne 21. 7. 2011,
i) Sklepa št. 06111-196/2010 z dne 21. 7. 2011,
j) Sklepa št. 06122-217/2011 z dne 1. 3. 2011,
pri čemer mora prekriti:
- imena, priimke in naslove prebivališča zavezancev v naslednjih dokumentih:
• Sklep št. 06122-3100/2006 z dne 21. 3. 2011,
• Sklep št. 356-02-01-1123/2004-7206 z dne 21. 2. 2008 in
• Sklep št. 06122-217/2011 z dne 1. 3. 2011,
- parcelne številke nepremičnin v naslednjih dokumentih:
• Sklep št. 356-02-01-1123/2004-7206 z dne 21. 2. 2008 in
• Sklep št. 06122-217/2011 z dne 1. 3. 2011,
V preostalem delu se zahteva prosilca zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 24. 3. 2011 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahteval fotokopije 10-15 odločb o predlogu za odlog izvršbe, ki jih je v roku zadnjih 5 let izdal organ, Območna enota Nova Gorica, predvsem gradbena inšpektorica Terezija Gaberščik, s poudarkom na odločanju v zadevah zaradi neskladne gradnje.
Organ je z odločbo 090-8/2011-22 z dne 19. 4. 2011 zahtevo prosilca v celoti zavrnil, ker naj zahtevani dokumenti ne bi obstajali.
Prosilec se je na odločbo organa pritožil dne 3. 5. 2011 in v svoji pritožbi razširil zahtevek tako, da je zahteval posredovanje kopij vsaj 3 odločb o predlogu za odlog izvršbe, ki jih je v roku zadnjih 10 letih izdal organ, Območna enota Nova Gorica, predvsem gradbena inšpektorica Terezija Gaberščik, s poudarkom na odločanju v zadevah zaradi neskladne gradnje.
Pooblaščenec je zadevo z odločbo št. 090-94/2011/4 z dne 30. 5. 2011 vrnil prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje.
Organ je dne 23. 6. 2011 izdal odločbo št. 090-8/2011-32, s katero je zahtevi prosilca z dne 24. 3. 2011 delno ugodil, in sicer tako, da mu je posredoval sklep o odlogu izvršbe št. 06122-5384/2006-7206 z dne 5. 11. 2010. Zahtevo prosilca z dne 3. 5. 2011 je organ v celoti zavrnil.
Prosilec se je dne 11. 7. 2011 pritožil na navedeno odločbo organa.
Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je dne 14. 7. 2011 odstopil v reševanje Pooblaščencu.
Pooblaščenec je dne 4. 8. 2011 pri organu opravil ogled in camera.
Dne 12. 8. 2011 je organ Pooblaščencu posredoval dodatno dokumentacijo.
Pritožba prosilca je utemeljena.
1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Iz pritožbe prosilca z dne 11. 7. 2011 izhaja, da se pritožuje tudi zoper dejstvo, da je prvostopenjski organ odločal o obeh njegovih zahtevkih, tako tistem z dne 24. 3. 2011 kot tistem z dne 3. 5. 2011. Po navedbah prosilca bi moral organ odločiti le o drugem zahtevku, saj je ta le sprememba prvega zahtevka in gre torej za en sam zahtevek. Vendar pa Pooblaščenec pojasnjuje, da je prosilec svoj zahtevek spremenil šele po izdaji prvostopenjske odločbe. ZUP v prem odstavku 133. člena izrecno določa, da lahko stranka, ko je postopek uveden, do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oziroma spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in, če je organ pristojen za njegovo reševanje. V konkretnem primeru je prosilec sicer zmanjšal število odločb, ki jih zahteva, vendar pa je razširil obdobje, v katerem so zahtevane odločbe nastale, zato je Pooblaščenec štel, da gre za spremembo oz. razširitev (in ne zožitev) zahtevka, ki pa je bila podana po izdaji prvostopenjske odločbe. Posledično je Pooblaščenec že z odločbo 090-94/2011/4 z dne 30. 5. 2011 prvostopenjskemu organu naložil, naj spremembo zahtevka z dne 3. 5. 2011 obravnava kot nov zahtevek in o njem odloči. Organ je to tudi storil. Prosilčeva pritožba je zato glede tega, da je organ odločal o obeh njegovih zahtevkih, čeprav bi moral le o drugem, neutemeljena.
Poleg tega pa je Pooblaščenec v pritožbenem postopku upošteval tudi dejstvo, da je organ ob izdaji odločbe št. 090-8/2011-32 prosilcu posredoval tudi sklep o odlogu izvršbe št. 06122-5384/2006-7206 z dne 5. 11. 2010, glede katerega se prosilec v svoji pritožbi ni pritožil.
Pooblaščenec je zato v nadaljevanju ugotavljal, ali tako dokumenti iz prvega kot tudi dokumenti iz drugega zahtevka izpolnjujejo pogoje za obstoj informacij javnega značaja in ali so glede dostopa do teh dokumentov podane kakšne izjeme, pri čemer je upošteval, da je bil prosilcu že posredovan sklep o odlogu izvršbe št. 06122-5384/2006-7206 z dne 5. 11. 2010 in je bilo torej njegovi zahtevi delno že ugodeno.
2. Pojem informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj v prvem odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ ima nedvomno močan vpliv na delovanje javnega sektorja, in sicer ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja, torej tudi vseh sodišč kot državnih organov, ne le državne uprave. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
Pojem informacije javnega značaja je opredeljen v 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2.) organ mora z njo razpolagati,
3.) nahajati se mora v materializirani obliki.
Glede pogoja iz prve točke Pooblaščenec pojasnjuje, da je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).
Pooblaščenec ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ in da zahtevane informacije spadajo v njegovo delovno področje, saj je prosilec zahteval dokumente, ki naj bi nastali v okviru inšpekcijskih postopkov, ki jih v skladu s svojimi pristojnostmi vodi organ.
V konkretnem primeru tudi ni sporno, da organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga v materializirani obliki. Organ je namreč dne 12. 8. 2011 Pooblaščencu posredoval še 10 sklepov o odlogu izvršbe, ki so jih izdali različni inšpektorji, zaposleni pri Območni enoti Nova Gorica, in sicer:
- Sklep št. 06122-264/2010 z dne 18. 3. 2010,
- Sklep št. 06122-260/2010 z dne 18. 3. 2010,
- Sklep št. 06122-260/2010 z dne 31. 3. 2010,
- Sklep št. 06122-3100/2006 z dne 21. 3. 2011,
- Sklep št. 356-02-01-1123/2004-7206 z dne 21. 2. 2008,
- Sklep št. 06122-260/2010 z dne 25. 1. 2010,
- Sklep št. 06122-1333/2009 z dne 18. 3. 2010,
- Sklep št. 06111-316/2009 z dne 21. 7. 2011,
- Sklep št. 06111-196/2010 z dne 21. 7. 2011,
- Sklep št. 06122-217/2011 z dne 1. 3. 2011.
Ob pregledu navedenih dokumentov je Pooblaščenec ugotovil, da gre za sklepe o odlogu izvršbe, ki so bili vsi izdani v zadnjih 5 letih. Od navedenih sklepov se trije nanašajo na skladnost gradnje, le enega pa je izdala gradbena inšpektorica Terezija Gaberščik.
Glede na to, da je prosilec zahteval dokumente, ki so bili izdani v zadnjih 5 (zahtevek z dne 24. 3. 2011) oz. 10 letih (zahtevek z dne 3. 5. 2011), Pooblaščenec ugotavlja, da so bili vsi predloženi dokumenti izdani v tem času in torej časovno ustrezajo obema zahtevkoma. Prav tako Pooblaščenec ugotavlja, da posredovani dokumenti ustrezajo zahtevku prosilca po obsegu, saj gre za 10 dokumentov, pri čemer jih je prosilec zahteval 10-15 (zahtevek z dne 24. 3. 2011) oz. 3 (zahtevek z dne 3. 5. 2011). Pri tem je Pooblaščenec upošteval tudi dejstvo, da je bil prosilcu že posredovan en sklep o odlogu izvršbe z dne 5. 11. 2010, ki se prav tako nanaša na skladnost gradnje (torej sklep, ki izpolnjuje vse navedene pogoje). Skupaj gre torej za 11 sklepov o odlogu izvršbe, ki jih je izdala OE Nova Gorica organa, ki so bili vsi izdani v zadnjih 5 letih in od katerih se 4 nanašajo na skladnost gradnje. Pooblaščenec je tako ugotovil, da vsi navedeni sklepi izpolnjujejo vse pogoje za obstoj informacije javnega značaja in poleg tega tudi izpolnjujejo zahtevo prosilca.
V nadaljevanju je Pooblaščenec ugotavljal obstoj morebitnih izjem pri dostopu do zahtevanih dokumentov.
3. Izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ
Organ lahko zavrne dostop do zahtevane informacije, če je podana katera izmed zakonsko določenih izjem, opredeljenih v 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Organ se je v spremnem dopisu, ki ga je priložil posredovanim dokumentom, skliceval na to, da dokumenti vsebujejo določene osebne podatke, ki jih je treba prekriti. Na podlagi navedenega se je Pooblaščenec v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali zahtevani dokumenti vsebujejo varovane osebne podatke in s tem predstavljajo izjemo iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
3.1. Izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ
Skladno s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. 6. člen ZVOP-1 določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo, torej posameznika, na glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljenih v 8. in 9. členu ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. V javnem sektorju mora biti možnost privolitve določena z zakonom.
Že iz določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ izhaja, da nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno, kar velja tudi za razkritje v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja.
V zvezi z ugotavljanjem, ali se v posameznem dokumentu nahajajo osebni podatki, katerih razkritje javnosti bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je Pooblaščenec ugotavljal:
1. ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka iz 6. člena ZVOP-1 in
2. ali za razkritje osebnega podatka javnosti obstaja pravna podlaga v smislu 8. in 9. člena ZVOP-1.
Pooblaščenec je torej obstoj varovanih osebnih podatkov ugotavljal v naslednjih dokumentih, ki je izdal organ, Območna enota Nova Gorica:
1. Sklep št. 06122-264/2010 z dne 18. 3. 2010,
2. Sklep št. 06122-260/2010 z dne 18. 3. 2010,
3. Sklep št. 06122-260/2010 z dne 31. 3. 2010,
4. Sklep št. 06122-3100/2006 z dne 21. 3. 2011,
5. Sklep št. 356-02-01-1123/2004-7206 z dne 21. 2. 2008,
6. Sklep št. 06122-260/2010 z dne 25. 1. 2010,
7. Sklep št. 06122-1333/2009 z dne 18. 3. 2010,
8. Sklep št. 06111-316/2009 z dne 21. 7. 2011,
9. Sklep št. 06111-196/2010 z dne 21. 7. 2011,
10. Sklep št. 06122-217/2011 z dne 1. 3. 2011.
Pooblaščenec je pri pregledu zahtevane dokumentacije ugotovil, da se v vseh dokumentih pojavljajo imena in priimki inšpektorjev, ki so zahtevane inšpekcijske odločbe izdali. Imena in priimki inšpektorjev sicer nedvomno predstavljajo njihove osebne podatke, vendar pa Pooblaščenec ugotavlja, da v konkretnem primeru ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov. Kot že navedeno se namreč osebni podatki lahko obdelujejo, če za to obstaja ustrezna pravna podlaga. Pri tem Pooblaščenec opozarja na določbo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se, ne glede na morebiten obstoj izjeme iz prvega odstavka 6. člena (torej tudi v primeru obstoja izjeme varstva osebnih podatkov), dostop do zahtevanih informacij javnega značaja dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. V primerih navedb imen in priimkov inšpektorjev, ki so zadeve reševali, Pooblaščenec ugotavlja, da gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca, saj gre za imena in priimke inšpektorjev, ki so vodili in odločali v posameznih uradnih postopkih. Upoštevaje navedeno osebni podatki posameznikov, ki so tako ali drugače po službeni dolžnosti sodelovale pri konkretnem inšpekcijskem postopku, ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov. V skladu s tem je Pooblaščenec zaključil, da ti podatki niso t.i. varovani osebni podatki, zato v tem delu ni podana izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
Poleg tega je Pooblaščenec ugotovil, da dokumenti iz 4. (Sklep št. 06122-3100/2006 z dne 21. 3. 2011), 5. (Sklep št. 356-02-01-1123/2004-7206 z dne 21. 2. 2008) in 10. točke (Sklep št. 06122-217/2011 z dne 1. 3. 2011) vsebujejo osebne podatke zavezancev, in sicer njihova imena, priimke in naslove. Pooblaščenec ugotavlja, da gre v primeru imena in priimka ter naslova prebivališča zavezanca fizične osebe nedvomno za varovane osebne podatke, saj je na podlagi teh podatkov oseba določljiva. Pooblaščencu pa ni znana pravna podlaga, ki bi določala, da je razkritje navedenih osebnih podatkov v konkretnem primeru dopustno. Upoštevaje navedeno gre zaključiti, da ti podatki predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zaradi katere se dostop do informacij javnega značaja lahko zavrne.
Iz dveh dokumentov (Sklep št. 356-02-01-1123/2004-7206 z dne 21. 2. 2008 in Sklep št. 06122-217/2011 z dne 1. 3. 2011) pa so razvidni tudi podatki o tem, na katerem zemljišču mora zavezanec opraviti določen poseg (odstranitev objekta), in sicer so razvidne parcelne številke in katastrske občine, kjer se te parcele nahajajo. Načeloma sicer podatki o parcelnih številkah in katastrskih občinah ne predstavljajo osebnega podatka, saj gre za podatke, ki se nanašajo na nepremičnino. Vendar pa gre v konkretnem primeru za podatek o nepremičnini, na kateri mora inšpekcijski zavezanec odstraniti stavbo oz. njen del. Ob upoštevanju dejstva, da so podatki o lastniku posamezne parcele javno dostopni z vpogledom v zemljiško knjigo, Pooblaščenec ugotavlja, da v konkretnem primeru podatek o parcelnih številkah in katastrskih občinah nepremičnin, na katerih mora zavezanec odpraviti nelegalno stanje, predstavlja osebni podatek. Iz tega podatka (podatka o nepremičnini) je namreč mogoče zelo enostavno določiti tudi lastnika parcele, torej zavezanca v postopku inšpekcijskega nadzora. Navedeno pa tudi ustreza že navedeni definiciji osebnega podatka, kot izhaja iz 1. in 2. točke 6. člena ZVOP-1, saj gre za podatek, iz katerega je posameznik (inšpekcijski zavezanec) enostavno določljiv. Ker Pooblaščenec ne vidi pravne podlage za razkritje osebnih podatkov zavezancev inšpekcijskega nadzora, ugotavlja, da je treba parcelne številke v dokumentih, kjer je zavezanec fizična oseba, prekriti.
V preostalih dokumentih, torej dokumentih št. 1., 2., 3., 6., 7., 8. In 9. zavezanci niso fizične osebe, zaradi česar njihovi podatki (naziv in naslov) ne predstavljajo osebnih podatkov.
Pooblaščenec je tako ugotovil, da je treba le v dokumentih Sklep št. 06122-3100/2006 z dne 21. 3. 2011, Sklep št. 356-02-01-1123/2004-7206 z dne 21. 2. 2008 in Sklep št. 06122-217/2011 z dne 1. 3. 2011 prekriti osebna imena, priimke in naslove prebivališča zavezancev posameznega postopka ter parcelne številke nepremičnin, kjer bi moral zavezanec opraviti določen poseg, in sicer v vseh delih posameznega sklepa v skladu s pravili o delnem dostopu (glej točko 4 obrazložitve te odločbe). Le ti podatki namreč predstavljajo varovane osebne podatke in s tem izjemo od dostopa do informacij javnega značaja po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
3.2. Ostale izjeme po ZDIJZ
Pooblaščenec je po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 247. člena ZUP presojal tudi, ali je podana še katera druga izjema od prostega dostopa iz 6. člena ZDIJZ. Na podlagi skrbnega pregleda obravnavanih dokumentov je Pooblaščenec ugotovil, da v le-teh ni nobene druge izjeme od prosto dostopnih informacij.
4. Delni dostop
Glede na ugotovljen obstoj varovanih osebnih podatkov, ki so vsebovani v zahtevani dokumentaciji, je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilcu omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov.
Kadar dokument, ki je sicer informacija javnega značaja, vsebuje tudi varovane osebne podatke, je treba omogočiti t.i. delni dostop, in sicer s prekritjem teh osebnih podatkov. Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljen v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005 in št. 119/2007, v nadaljevanju Uredba) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. 21. člen Uredbe določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek).
Pooblaščenec je, kot je bilo pojasnjeno v 3. točki obrazložitve te odločbe, ugotovil, da nekateri, v zahtevani dokumentaciji vsebovani podatki, predstavljajo osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z ZVOP-1. Pooblaščenec ocenjuje, da se v obravnavanem primeru z izvedbo instituta delnega dostopa, torej z izbrisom imen, priimkov in naslovov fizičnih oseb, lahko onemogoči prepoznavnost in določljivost posameznikov. Varovani osebni podatki, ki so vsebovani v zahtevani dokumentaciji, s tem postanejo anonimizirani, kar pomeni, da je identifikacija posameznika onemogočena, saj se z anonimizacijo izgubi prepoznavnost in določljivost posameznika. Pooblaščenec tako ocenjuje, da je v obravnavanem primeru z institutom delnega dostopa mogoče omogočiti dostop do zahtevane dokumentacije, ne da bi s tem posegli v varovane osebne podatke. Z anonimizacijo se torej izgubi prepoznavnost in določljivost posameznikov, zato podatki, ki se nahajajo v dokumentu, izgubijo značaj osebnih podatkov. Dokument, pri katerem organ s tehniko anonimizacije onemogoči določljivost posameznikov, v tem primeru predstavlja informacijo javnega značaja, saj vsebuje vse elemente za opredelitev informacije javnega značaja, kar že izhaja iz ugotovitev Pooblaščenca v 2. točki obrazložitve te odločbe.
5. Sklepno
Pooblaščenec je zaradi obstoja varovanih osebnih podatkov v zahtevanih dokumentih odločil, da se prekrijejo imena, priimki in naslovi zavezancev posameznih postopkov ter parcelne številke nepremičnin, na katerih morajo zavezanci fizične osebe odstraniti stavbe oz. dele stavb. V preostalem delu je Pooblaščenec ugotovil, da zahtevani dokumenti izpolnjujejo vse pogoje za informacije javnega značaja in glede njih ni podana nobena od izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je odločil, da se dostop omogoči.
Glede na navedeno, Pooblaščenec zaključuje, da je pritožba prosilca utemeljena. Kot izhaja iz drugega odstavka 251. člena ZUP organ druge stopnje v primeru, da spozna, da je treba na podlagi dejstev, ugotovljenih v dopolnilnem postopku, zadevo rešiti drugače, kot je bila rešena z odločbo prve stopnje, odpravi odločbo prve stopnje in s svojo odločbo sam reši zadevo. Zato je Pooblaščenec na podlagi drugega odstavka 251. člena ZUP odločbo organa v delu, zoper katerega je bila podana pritožba, odpravil in jo nadomestil s svojo odločbo.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Maja Lubarda,
svetovalka pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar,
pooblaščenka