Prosilka - Zavod RS za zaposlovanje
+ -Številka: 090-128/2011/6
Kategorije: Poslovna skrivnost, Ponovna uporaba, Notranje delovanje organa, Kršitev postopka
POVZETEK
Novinarka je zahtevala posredovanje podatkov iz evidence delodajalcev z negativnimi referencami na podlagi Zakona o urejanju trga dela (ZUTD) in iz evidence na podlagi Zakona o zaposlovanju in delu tujcev (ZZDT-1). Pooblaščenec je sicer ugotovil, da organ trenutno razpolaga samo z okrnjenimi podatki, saj v evidencah na podlagi ZUTD in ZZDT-1 še ne vodi podatkov o kršitvah delodajalcev na področju davčne zakonodaje, izplačanih plačah ter poravnanih obveznih prispevkih za socialno varnost, ker še ni vzpostavljena elektronska izmenjava podatkov med njim in Davčno upravo RS. Pooblaščenec je tako ugodil pritožbi glede posredovanja seznama o pravnomočno zaključenih postopkih o prekrških zoper delodajalce v zvezi z ugotovljenimi kršitvami delovnopravne zakonodaje. Pooblaščenec je tudi ugotovil, da ni podana nobena izmed izjem od prostega dostopa, prav tako pa v tem primeru ne gre za institut ponovne uporabe informacij javnega značaja. V danem primeru so obenem izražene tudi okoliščine, ki so v prid interesu javnosti za razkritje. Tudi javnost in predvsem potencialni iskalci dela imajo namreč pravico vedeti, ali je delodajalec, pri katerem se nameravajo zaposliti, kršil delovnopravno zakonodajo.
ODLOČBA
Številka: 090-128/2011/
Datum: 22. 7. 2011
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51-07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), in prvega ter drugega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/10-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Delo d.d., Dunajska 5, Ljubljana, po novinarki Ozadij Tini Kristan (v nadaljevanju prosilka) z dne 1. 7. 2011, zoper odločbo Zavoda RS za zaposlovanje, Centralna služba, Cesta IX/6, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 034-7/2011-1-9900-2064 z dne 30. 6. 2011, izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilke zoper odločbo Zavoda RS za zaposlovanje, Centralna služba, Cesta IX/6, 1000 Ljubljana, št. 034-7/2011-1-9900-2064 z dne 30. 6. 2011 se ugodi in se odločba odpravi.
Organ mora prosilki v roku 31 dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati izpisek iz evidence po 4. odstavku 59. člena Zakona o zaposlovanju in delu tujcev, ki vsebuje podatke o pravnomočno zaključenih postopkih o prekrških zoper delodajalca, pravno osebo in samostojnega podjetnika posameznika, na dan 30. 6. 2011, in sicer naslednje podatke: matična številka podjetja, naziv podjetja, pravna opredelitev prekrška (naziv zakona in člen), datum pravnomočnosti.
2. V preostalem delu se zahteva prosilke zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilka je na organ dne 16. 6. 2011 naslovila prošnjo za evidenco, ki jo organ vodi o prekrških delodajalca, pravnih oseb in samostojnih podjetnikov posameznikov po 4. točki 59. člena Zakona o zaposlovanju in delu tujcev. Dodatno je prosilka dne 21. 6. 2011 vložila še zahtevo, v kateri organ prosi, naj ji 1. julija posreduje evidenco delodajalcev z negativnimi referencami, ki jo mora zavod pripraviti na podlagi zakona o urejanju trga dela. Prosilka še navaja, da je v primeru evidence delodajalcev, ki jo vodi zavod skladno z zakonom o zaposlovanju in delu tujcev (4. odstavek 59. člena), informacijska pooblaščenka zapisala, da podatki o gospodarskih subjektih niso osebni podatki in da je MJU podalo mnenje, da lahko v tem primeru govorimo o informacijah javnega značaja, zato pričakuje, da bo njena prošnja pozitivno obravnavana.
O zahtevi prosilke je organ dne 30. 6. 2011 izdal odločbo št. 034-7/2011-1-9900-2064 (dalje izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilke za posredovanje določenih evidenc, ki jih organ vodi na podlagi Zakona o urejanju trga dela in Zakona o zaposlovanju in delu tujcev, v celoti zavrnil. V obrazložitvi med drugim pojasnjuje, da po Zakonu o urejanju trga dela (Ur. l. RS, št. 80/10, dalje ZUTD) zavod vodi evidenco podatkov o delodajalcih z negativnimi referencami, ki vsebuje podatke o firmi in sedežu oziroma imenu in naslovu delodajalca, matično številko delodajalca, datum prijave delavca, vrsto in čas kršitve delovnopravne ali davčne zakonodaje, organ, ki je ugotovil kršitev, vrsto akta, s katerim je bila kršitev ugotovljena, pravnomočno izrečeno kazen delodajalcu, podatek o izplačanih plačah in poravnanih obveznih prispevkih za socialno varnost s strani delodajalca (da/ne) (tretji odstavek 123. člena). Delodajalcu, ki je voden v tej evidenci, zavod in drugi izvajalci, na njihovo objavo prostega delovnega, mesta niso dolžni posredovati delavcev (27. člen). Namen te evidence je po mnenju organa torej v omejitvi sodelovanja pri napotovanju delavcev k delodajalcem, ki grobo kršijo pravice delavcev iz dela. Po zakonu o zaposlovanju in delu tujcev (Ur. l. RS, št. 26/2011, dalje ZZDT-1) zavod za namen odločanja o izdaji ali razveljavitvi delovnih dovoljenj, o soglasjih v postopkih izdaje modre karte EU, spremljanja stanja na trgu dela in za znanstveno raziskovalne in statistične namene, vodi evidenco o tujcih, ki so zaposleni ali delajo v Republiki Sloveniji na podlagi delovnih dovoljenj ali prijav dela, evidenco o delodajalcih in tujih delodajalcih ter evidenco o naročnikih storitev (63. in 64. člen, uvrščena v XII. poglavje Evidence, ki nosita naslov »namen« in »vrste evidenc«). V poglavju o nadzoru (X. poglavje) pa ZZDT-1 v 59. členu nadzornim organom, Inšpektoratu za delo in Carinski upravi nalaga, da tekoče obveščata zavod o pravnomočno zaključenih postopkih o prekrških zoper delodajalca, pravno osebo ali samostojnega podjetnika posameznika, ki vplivajo na zaposlovanje in delo tujcev po tem zakonu. Na podlagi prejetih obvestil zavod po določbi 4. odstavka vodi evidenco o prekrških delodajalca za izvajanje tistih določb zakona, ki se nanašajo na zavrnitev izdaje dovoljenj za zaposlitev in delo (55. člen) oziroma na razveljavitev že izdanih dovoljenj (58. člen). Organ nadalje pojasnjuje, da je prosilka v dopisih navedla, da bo zahtevane informacije uporabila za informiranje javnosti (pripravo članka), torej za drug namen, kot je glede na navedene določbe zakonsko določen namen vzpostavitve zahtevanih evidenc. Skladno s tem je organ njeno zahtevo obravnaval kot zahtevo za ponovno uporabo informacij javnega značaja, vendar prosilke ni pozval, da se izjasni, za kakšen namen bo informacijo ponovno uporabila, ker po določbi 35. a člena ZDIJZ zavezanec za ponovno uporabo informacij v pridobitne namene v primeru uporabe s strani medijev ne sme zaračunati nobene cene. Po mnenju organa je prosilka s tem, ko je zahtevala, naj ji organ posreduje »evidence«, zahtevala prost dostop do evidenc, ki glede na zakonske določbe predstavljajo nabor določenih vrst podatkov glede delodajalcev, ki se sproti spreminjajo in dopolnjujejo, ob upoštevanju zakonskih določb glede predpisanega časa vodenja delodajalcev v teh evidencah. Za tak dostop po mnenju organa ZDIJZ ne daje podlage, saj predstavlja tudi dostop do informacij, ki v trenutku zahteve še ne obstajajo. Po mnenju organa bi moral biti tak način dostopa izrecno zakonsko predviden, saj bi imel za posledico javnost obeh zahtevanih evidenc, ob upoštevanju 12. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/05, 119/07), pa celo njuno objavo na spletu. Zahtevo prosilke organ tako v celoti zavrača že na tej podlagi. Poleg navedenega je po mnenju organa zahtevo prosilke treba zavrniti tudi zato, ker gre za izjeme od načela prostega dostopa. V obravnavani zadevi gre za evidenci, ki vsebujeta podatke o:
- Pravnomočnih sankcijah, izrečenih delodajalcem za kršitve določb zakona, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev, zakona, ki ureja preprečevanje dela in zaposlovanja na črno in zakona, ki ureja delovna razmerja (podatki, vsebovani v obeh evidencah),
- Kršitvah davčne zakonodaje in izplačanih plačah ter poravnanih obveznih prispevkih za socialno varnost (evidenca delodajalcev z negativnimi referencami) in
- Določenih kršitvah delovnopravne zakonodaje, tudi če delodajalcu ni bila izrečena kazen za prekršek (evidenca delodajalcev z negativnimi referencami).
Po mnenju organa gre v delu podatkov iz zahtevanih evidenc torej za podatke, ki jih zavod pridobiva iz evidence o pravnomočnih odločbah o prekrških, ki jih izdajajo prekrškovni organi in iz evidence pravnomočnih sodb in sklepov, v delu pa za podatke, ki jih pridobiva od davčnega organa. Poleg tega gre pri evidenci delodajalcev z negativnimi referencami še za podatke o kršitvah, ki jih zavod pridobi neposredno od osebe (delavca), ki ne predstavljajo nujno s strani pristojnega organa pravnomočno ugotovljenih kršitev. Organ še navaja, da vse kazenske evidence, iz katerih organ pridobiva podatke za vodenje evidenc, ureja Pravilnik o kazenski evidenci (Ur. l. RS, št. 3/04, 127/06). Ta določa (21. člen), da so evidence zaupne narave. Podatki iz evidenc se smejo dati samo pod pogoji, predpisanimi v zakonu, na podlagi zahteve, predložene v skladu s 204. a in 207. členom zakona o prekrških. Enako velja tudi za dostop do podatkov iz davčnega postopka. Po določbi prvega odstavka 15. člena Zakona o davčnem postopku (Ur. l. RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo: ZDavp-2-UPB) so podatki v zvezi z davčno obveznostjo zavezancev davčna tajnost in jih je davčni organ dolžan varovati kot zaupne podatke. Organ v izpodbijani odločbi nadalje citira šesti odstavek 6. čl. ZDIJZ, ki določa, kdaj se lahko zavrne zahteva za ponovno uporabo, pri čemer zaključuje, da je zahtevo prosilke za ponovno porabo treba zavrniti, ker gre za izjemo po 4. točki 6. odstavka 6. člena ZDIJZ (podatke, za katere drug zakon določa, da so dostopni samo upravičenim osebam).
Zoper odločbo organa je prosilka dne 4. 7. 2011 vložila pritožbo. V njej navaja, da zavrača trditve v odločbi, da svoje zahteve ni omejila na čas, na katerega naj se to posredovanje nanaša in da organ na podlagi takšne zahteve ugotavlja, da je dejansko zahtevala prost dostop do evidenc, ki po prepričanju organa v trenutku zahteve še ne obstajajo. Prosilka navaja, da v njeni zahtevi ni besede »prost dostop«, zato je razumljivo, da se njena zahteva nanaša na dan njene prošnje oziroma na v tistem trenutku zadnje dostopne podatke.
Ker organ po prejemu pritožbe prosilke odločbe ni nadomestil z novo odločbo, jo je dne 11. 7. 2011, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje Pooblaščencu, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Z namenom ugotovitve, ali organ z zahtevanimi informacijami razpolaga in v kakšni obliki je Pooblaščenec dne 19. 7. 2011 pri organu opravil ogled in camera, o čemer je nastal zapisnik št. 090-128/2011/3. Organ je Pooblaščencu na ogledu pojasnil, da sta evidenci, ki ju je zahtevala prosilka, trenutno isti. Organ razpolaga z okrnjeno evidenco, in sicer trenutno prejema podatke samo od Inšpektorata RS za delo in tudi to z zamikom vsaj dveh mesecev. Zadnje podatke od inšpektorata je organ prejel 29. junija, in sicer so na tem seznamu ugotovljene pravnomočne kršitve (pravnomočno izrečene globe po kazenskih določbah 6. in 7. člena Zakona o zaposlovanju in delu tujcev) do sredine aprila. Na tem seznamu se nahajajo naslednji podatki: matična številka podjetja, naziv podjetja, številka zadeve, pravna opredelitev prekrška (naziv zakona in člen), datum pravnomočnosti. Glede podatkov o plačevanju prispevkov, davkov in plač, ki naj bi jih organ prejemal od davčne uprave, organ pojasni, da elektronska izmenjava podatkov še ni vzpostavljena, organ tako teh podatkov v evidenci na podlagi ZUTD nima. Vsako prijavo delavca, z navedbo, da delodajalec ni plačal davkov oz. prispevkov oz. plač, bi organ tudi sam preveril pri davčni upravi, vendar do dne zahteve prosilke organ nobene tovrstne prijave delavcev ni prejel. Tako organ z navedenimi podatki v evidenci ne razpolaga. Organ pri tem pojasni, da je obe evidenci, po ZUTD in ZZDT, vzpostavil v skladu s podatki, s katerimi razpolaga. Zavod uporablja navedeni evidenci samo za potrebe izvajanja ukrepov na trgu dela (zaposlovanje, posredovanje, aktivna politika zaposlovanja), pri čemer organ še pojasni, da podatke iz obeh evidenc potrebuje samo za delodajalce, s katerimi sodeluje. Navedeno pomeni, da ni pravne podlage, da organ vodi celotno evidenco kršiteljev delovnopravne in druge zakonodaje. Organ pojasni, da bi javnost zahtevanih evidenc povzročila napačno razumevanje in lahko tudi negativne posledice za delodajalca. Razkritje bi vplivalo na sodelovanje med delodajalci in zavodom in vplivalo na zaposlitvene možnosti brezposelnih oseb. Evidenca namreč ni ažurna, postopki preverjanja bistveno zavlačujejo proces posredovanja na prosta delovna mesta, po mnenju organa pa bi objava seznama povzročila tudi neenako obravnavo delodajalcev, saj se na seznamu nahajajo samo tisti delodajalci, ki sodelujejo z zavodom, ostali pa ne (to velja glede evidence ZUTD oz. podatkov, ki naj bi jih organ prejemal s strani davčne uprave). Po mnenju organa bi bilo z vidika pravilne obveščenosti javnosti bolj pravilno, da te podatke objavi tisti, ki ima celotno evidenco (DURS) in ne samo delne evidence. Organ tudi opozori, da bo s strani davčne uprave prejel samo podatek o tem, ali je delodajalec plačal davke, prispevke in plače stroškov dela ali ne (da/ne), ne pa tudi višine obveznosti. Organ bo delodajalca imel v evidenci eno leto, bo pa sproti, za vsak primer posebej, preverjal spremembe (organ lahko ne napoti delavca k takšnemu delodajalcu, če oceni, da ne bi bile zagotovljene vse pravice delavcev).
Ker iz zahteve prosilke z dne 16. 6. 2011 in z dne 21. 6. 2011 ni izhajalo, na kakšen način se želi seznaniti z zahtevano informacijo, jo je Pooblaščenec dne 19. 7. 2011 pozval na izjasnitev v zvezi s tem.
Prosilka mu je dne 20. 7. 2011 posredovala dopolnitev zahteve, v kateri je navedla, da seželi seznaniti s seznamom delodajalcev z negativnimi referencami in s seznamom na podlagi Zakona o zaposlovanju in delu tujcev, in sicer v elektronskem zapisu. Prav tako je prosilka navedla, da je organ Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije seznam na podlagi ZZDT-1 že lani posredoval in da je ta seznam objavljen na njihovi spletni strani.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
1. Razlika med dostopom in ponovno uporabo informacij javnega značaja ter razlogi za odpravo izpodbijane odločbe
Organ je o zahtevi prosilke odločil kot o zahtevi za ponovno uporabo informacij javnega značaja, za kar po mnenju Pooblaščenca v zahtevi prosilke v dne 16. 6. 2011 in z dne 21. 6. 2011, ni imel pravne podlage.
Prosilka namreč ni zahtevala ponovne uporabe informacij javnega značaja, ampak le dostop do informacij. Zahteve prosilke z dne 16. 6. 2011 in z dne 21. 6. 2011 namreč ni mogoče obravnavati kot zahteve za ponovno uporabo informacij javnega značaja, saj prosilka zahteve ni izrecno opredelila kot take, prav tako pa zahteva ne vsebuje vseh sestavin, ki jih v tem primeru zahteva zakon. Iz četrtega odstavka 17. člena ZDIJZ namreč izhaja, da mora prosilec v zahtevi za ponovno uporabo informacij javnega značaja opredeliti naslednje sestavine: 1. informacijo, ki jo želi ponovno uporabiti; 2. na kakšen način želi prevzeti vsebino zahtevane informacije (klasičen ali elektronski zapis ter praviloma tudi oblika in nosilec zapisa); 3. za kakšen namen želi informacijo ponovno uporabiti (pridobitni oziroma nepridobitni namen). V dvomu, ko iz zahteve prosilca ne izhaja, da gre za zahtevo po ponovni uporabi, pa mora organ zahtevo obravnavati kot zahtevo za dostop do informacij. To izhaja iz tretjega odstavka 17. člena ZDIJZ, po katerem prosilcu ni treba pravno utemeljiti zahteve, ali izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Če iz narave zahteve izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja po tem zakonu, organ obravnava zahtevo po tem zakonu. Tretji odstavek 17. člena ZDIJZ se obenem nanaša samo na dostop do informacij, ne pa tudi na ponovno uporabo. Ponovna uporaba informacij namreč obvezno vsebuje dostop do informacij (brez tega, da se prosilec z zahtevanimi informacijami seznani oz. da do njih dostopa, ponovna uporaba namreč sploh ni mogoča), pomeni pa neke vrste nadgradnjo informacij, rezultat katere je dodana vrednost oz. večja uporabnost informacij za končne uporabnike. Glede na določbo tretjega odstavka 4. člena ZDIJZ ponovna uporaba informacij javnega značaja pomeni uporabo s strani fizičnih oseb ali pravnih oseb za pridobitne ali nepridobitne namene razen za prvotni namen v okviru javne naloge. Kljub pomanjkljivi definiciji - jasen ločevalni kriterij med dostopom in ponovno uporabo v ZDIJZ namreč ni neposredno razviden - ni dvoma, da je prosilka v konkretnem primeru podala klasično zahtevo za dostop do informacije javnega značaja v smislu prvega in drugega odstavka 5. člena ZDIJZ in ne zahteve za ponovno uporabo informacij javnega značaja. Pri vprašanju, ali gre za ponovno uporabo, je namreč treba upoštevati tudi določbe Direktive 2003/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o ponovni uporabi informacij javnega sektorja (dalje direktiva). Iz drugega odstavka 1. čl. ZDIJZ namreč izhaja, da institut ponovne uporabe temelji na navedeni direktivi oz. da se ta v slovenski pravni red implementira ravno z ZDIJZ. Iz 5. točke uvodnih določbe direktive izhaja, da je namen ponovne uporabe vezan na enega poglavitnih ciljev EU, to je vzpostavitev notranjega trga in ustvarjanje pogojev, ki bodo prispevali k razvoju storitev na ravni EU. Iz navedene točke direktive obenem izhaja, da so »informacije javnega sektorja pomemben primarni material za proizvode in storitve z digitalno vsebino in bodo z razvojem brezžičnih vsebinskih storitev postale še bolj pomemben vir vsebin. V tem smislu bo bistvena široka čezmejna geografska pokritost. Večje možnosti ponovne uporabe informacij javnega sektorja bi med drugim evropskim družbam omogočile, da izkoriščajo potencial teh informacij in prispevajo h gospodarski rasti in ustvarjanju novih delovnih mest.« Ponovna uporaba informacij javnega značaja torej pomeni pridobivanje, običajno večje količine informacij, z namenom ustvarjanja dodane vrednosti (oplemenitenje informacij) za uporabnike storitev, ki jih, običajno na odplačen način (čeprav to ni pogoj), nudi prosilec. To pomeni, da surove informacije javnega značaja lahko vsebujejo latentno vrednost v smislu širše uporabnosti, pogosto v kombinaciji z ekonomsko vrednostjo. Koncept ponovne uporabe se torej kaže kot način, da zasebni sektor na podlagi pridobljenih informacij ponudi uporabnikom na trgu nekaj več kot javni sektor, ki z informacijami razpolaga zgolj za prvotni namen, tj. za izvrševanje svojih pristojnosti oziroma za opravljanje javnih nalog. Cilj ponovne uporabe je torej dodana vrednost informaciji javnega značaja, zasebni sektor (prosilec) pa naj bi ponudil več ali nekaj drugega, kot ponuja organ v okviru izvajanja svojih javnih nalog. Smisel nadaljnje uporabe ali izkoriščanja informacij javnega značaja je zagotavljanje nadgradnje teh informacij s strani prosilca in s tem izpolnjevanje gospodarske funkcije pravice dostopa do informacij javnega značaja. Pri gospodarski funkciji pride do izraza njen pomen za gospodarstvo, saj s ponovno uporabo informacij nastane trg z informacijami javnega sektorja kot eden ključnih trgov pri širjenju komunikacijske tehnologije. Predvsem komercialni uporabniki tako pridobljene informacije nato obdelajo, naredijo oziroma izdelajo neko dodano vrednost in nato obogateno informacijo ponudijo nazaj na trg, pri čemer Pooblaščenec posebej poudarja, da komercialne uporabnike k obogatitvi informacij zavezuje le trg in nikakor ne sam zakon. Namen posebne ureditve ponovne uporabe je prav v zagotavljanju enakosti pri obravnavanju prosilcev, ki želijo informacijo ponovno uporabiti. Ponovna uporaba mora biti dostopna vsem, pod enakimi pogoji. Javni sektor namreč zbira, proizvaja, reproducira in razširja širok nabor informacij na številnih področjih dejavnosti, kot so informacije s področja sociale, gospodarstva, geografije, vremena, turizma, podjetništva, patentiranja in izobraževanja, ki so zanimive za ponovno uporabo različnih prosilcev.
Izhajajoč iz zgoraj navedene definicije in funkcije ponovne uporabe informacij javnega značaja Pooblaščenec ugotavlja, da zahteve prosilke ni mogoče obravnavati kot zahteve za ponovno uporabo informacij javnega značaja v skladu z ZDIJZ.
Ne glede na navedeno, pa je Pooblaščenec v postopku ugotovil, da zahteva prosilke tudi ne izpolnjuje pogojev za obravnavo v smislu zahteve za dostop do informacij javnega značaja. Iz zahteve prosilke z dne 16. 6. 2011 in z dne 21. 6. 2011 namreč ne izhaja, na kakšen način se želi prosilka seznaniti z zahtevano informacijo. Ker iz drugega odstavka 17. člena ZDIJZ izhaja, da je način seznanitve (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis) obvezni sestavni del zahteve za dostop, je organ bistveno kršil določbe postopka, ker prosilke ni pozval na dopolnitev, kot to določa 18. člen ZDIJZ. Prav tako organ v izpodbijani odločbi navaja, da je prosilka zahtevala dostop do evidenc, pri čemer svoje zahteve ni omejila ne po vrsti podatka, ne po času, na katerega se posredovanje nanaša, zato naj bi prosilka zahtevala tudi dostop do podatkov, ki se sproti dopolnjujejo in spreminjajo, s čimer naj bi zahtevala tudi dostop do podatkov, ki v trenutku zahteve še ne obstajajo. Prosilka tej ugotovitvi organa v pritožbi nasprotuje in pojasnjuje, da se njena zahteva nanaša na dan njene vloge oziroma na v tistem trenutku zadnje dostopne podatke. Ker zahteva prosilke organu očitno tudi po vsebini ni bila jasna, bi organ tudi iz tega razloga moral prosilko pozvati na dopolnitev, pri čemer bi ji moral, v skladu z drugim odstavkom 18. člena ZDIJZ, nuditi ustrezno pomoč pri dopolnitvi, zlasti s pojasnilom, s katerimi podatki po vsebini razpolaga in v kakšni obliki ter na kakšen način se ti podatki spreminjajo. Ker organ tega ni storil, je tudi v tem delu kršil postopkovne določbe ZDIJZ, ki so bistvene, saj je organ, tudi v skladu s 128. členom ZUP, v postopku po ZDIJZ vezan na zahtevo stranke in lahko vodi postopek in odloča samo v okviru zahteve stranke.
Ker je v postopku na prvi stopnji prišlo do kršitev, ki so bistvene, je Pooblaščenec na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP odpravil kršitve in sam dopolnil postopek. V zvezi z nejasnostjo in nepopolnostjo prosilkine zahteve z dne 16. 6. 2011 in z dne 21. 6. 2011 je Pooblaščenec prosilko dne 19. 7. 2011 pozval na dopolnitev, pri čemer je od nje prejel odgovor, da se želi seznaniti s seznamom delodajalcev z negativnimi referencami in s seznamom na podlagi Zakona o zaposlovanju in delu tujcev, in sicer v elektronskem zapisu. Ker je Pooblaščenec spoznal, da je treba na podlagi dejstev, ugotovljenih v dopolnilnem postopku, zadevo rešiti drugače, je na podlagi drugega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo organa odpravil in s to odločbo sam rešil zadevo, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.
2. Obstoj informacij javnega značaja v konkretnem primeru
Pojem informacije javnega značaja je opredeljen v 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2.) organ mora z njo razpolagati,
3.) nahajati se mora v materializirani obliki.
Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu sam, v sodelovanju z drugim organom ali jo pridobiti pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa. Pojem delovno področje po ZDIJZ se namreč razteza na vsak podatek, ki je nastal v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. čl. ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti in da z njo razpolaga (prim. doktorska disertacija Urške Prepeluh, Pravica do dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 148).
Glede navedb organa na ogledu in camera, da bi bilo primerneje, da s podatki, ki jih zahteva prosilka, javnost seznani organ, ki je upravljavec zbirke teh podatkov in pri katerem torej podatki nastajajo, Pooblaščenec pojasnjuje, da upoštevaje zgoraj navedeno definicijo informacije javnega značaja ni relevantno, ali je organ informacijo izdelal sam ali ne, bistveno je, da organ z njo razpolaga, tudi če jo je pridobil od drugih organov ali od tretjih oseb. ZDIJZ organu v tem primeru ne daje pravne podlage, da bi zahtevo prosilke zavrnil iz tega razloga, niti da bi zahtevo prosilke v reševanje odstopil organu, ki je originator teh informacij.
Ker v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja v skladu s 1. členom ZDIJZ in da zahtevane informacije spadajo v delovno področje organa, se Pooblaščenec do tega ni posebej opredeljeval. Je pa bilo v konkretnem primeru primarno treba razrešiti vprašanje, ali organ z informacijami, ki jih je zahtevala prosilka, sploh razpolaga in v kakšnem obsegu in obliki. Organ se do tega vprašanja v izpodbijani odločbi ni konkretno opredelil in ni pojasnil, s katerimi informacijami iz evidenc, ki jih je zahtevala prosilka, sploh razpolaga. V zvezi s tem je organ nepopolno ugotovil dejansko stanje, zato je izpodbijana odločba pomanjkljiva tudi iz tega razloga. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se mora organ v ugotovitvenem postopku najprej opredeliti glede dejstva, s katerimi informacijami sploh razpolaga. Šele po ugotovitvi, da so izpolnjeni vsi kriteriji iz 4. čl. ZDIJZ za obstoj informacije javnega značaja, torej tudi t.i. kriterij materializirane oblike, pa se organ lahko spusti v presojo, ali gre za prosto dostopne informacije, ali pa je podana katera izmed izjem, ki jih v prvem odstavku 6. čl. določa ZDIJZ.
Kot je Pooblaščenec ugotovil na ogledu in camera organ trenutno v evidencah na podlagi ZUTD in ZZDT-1 vodi okrnjene podatke, in sicer samo podatke o pravnomočno zaključenih postopkih o prekrških zoper delodajalca, pravno osebo in samostojnega podjetnika posameznika, ki jih prejema s strani Inšpektorata RS za delo. Iz tretjega odstavka 123. člena ZUTD sicer izhaja, da evidenca podatkov o delodajalcih z negativnimi referencami, poleg podatkov o kršitvah delovnopravne zakonodaje, vsebuje tudi podatke o kršitvah davčne zakonodaje in podatek o tem, ali so bile s strani delodajalca izplačane plače in poravnani obvezni prispevki za socialno varnost (da/ne) ter podatke o kršitvah s strani delodajalcev, ki jih organu podajo delavci. Vendar pa je organ Pooblaščencu na ogledu prepričljivo pojasnil, da vseh podatkov, ki naj bi se vodili v evidenci podatkov o delodajalcih z negativnimi referencami, še ne vodi, ker z davčno upravo še ni vzpostavljen sistem posredovanja teh podatkov. Pooblaščenec obenem nima nobenega razumnega razloga, da organu ne bi verjel, da predmetnih podatkov še nima oz. da z njimi ne razpolaga. V tem delu je tako sicer brezpredmetna argumentacija organa v izpodbijani odločbi, da gre za podatke, ki predstavljajo davčno tajnost, ker organ prosilki podatkov, s katerimi ne razpolaga, niti ni dolžan posredovati. V tem delu namreč ni izpolnjen t.i. kriterij materializirane oblike iz 4. čl. ZDIJZ, oz. povedano drugače, informacija javnega značaja pri organu ne obstaja. Kot izhaja iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ, organu tudi ni treba ustvariti, pridobiti ali vzpostaviti informacije, ki je v času zahteve nima. To pomeni, da lahko organ zahtevo v primeru, če z dokumentom ne razpolaga, enostavno zavrne, ker dokumenta nima in se mu zato ni potrebno sklicevati na obstoj izjem, kot je to storil organ v izpodbijani odločbi. Prav tako organ ni dolžan dokumentov zahtevati od drugih oseb ali organov. Nadalje iz opredelitve informacije javnega značaja, določene v 1. odstavka 4. člena ZDIJZ, še izhaja, da odgovori na vprašanja oziroma pojasnila, razne obrazložitve, komentarji in analize stanj, ne predstavljajo informacije javnega značaja, zato organi, zavezanci po ZDIJZ, nimajo dolžnosti, da prosilcem odgovarjajo na vprašanja ter da dajejo pojasnila v zvezi z delovnim področjem organa. Na pojasnila in razlage se torej načelo prostega dostopa, zapisanega v 5. členu ZDIJZ, ne razteza.
Ker organ z informacijami iz evidence iz tretjega odstavka 123. člena ZUTD deloma ne razpolaga (ima samo podatke o pravnomočno ugotovljenih kršitvah delovnopravne zakonodaje), zavezanci pa so v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, razen v primerih, ko se informacije nahajajo v računalniških bazah, Pooblaščenec zaključuje, da zahtevi prosilke v tem delu ni mogoče ugoditi. Izhajajoč iz navedenega je Pooblaščenec zahtevo prosilke v tem delu zavrnil.
Glede informacij iz evidenc po ZUTD in ZZDT-1, s katerimi organ razpolaga (podatki o pravnomočno ugotovljenih kršitvah delovnopravne zakonodaje, ki jih je prejel s strani Inšpektorata RS za delo), pa je Pooblaščenec ugotovil, da so izpolnjeni vsi trije kriteriji za obstoj informacij javnega značaja in je v nadaljevanju presojal vprašanje, ali gre za prosto dostopne informacije.
3. Presoja izjem od prostega dostopa po 6. členu ZDIJZ
V zvezi s sklicevanjem organa v izpodbijani odločbi, da gre za izjemo po 4. točki 6. odstavka 6. člena ZDIJZ, Pooblaščenec ugotavlja, da se navedena izjema nanaša na ponovno uporabo, ne pa tudi na dostop do informacij. Ker je Pooblaščenec v tej odločbi že ugotovil, da prosilka ni zahtevala ponovne uporabe, je sklicevanje organa na izjemo po 4. točki 6. odstavka 6. člena ZDIJZ v celoti brezpredmetno. Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca za dostop do informacije javnega značaja le, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja izjemo od prostega dostopa iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V omenjenem odstavku ZDIJZ taksativno določa enajst izjem, med katerimi pa ni izjeme, ki bi ustrezala izjemi po 4. točki 6. odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ torej zahteve prosilca ne more zavrniti zgolj iz razloga, ker so informacije, ki so predmet presoje, po drugem zakonu dostopne samo upravičenim osebam. Kot zakon, ki določa upravičenost posredovanja informacij, je namreč treba upoštevati tudi ZDIJZ, ki uresničuje temeljno človekovo pravico dostopa do informacij javnega značaja iz drugega odstavka 39. člena Ustave RS. Glede sklicevanja organa na Zakon o prekrških (Ur. l. RS, št. 7703, s spremembami) Pooblaščenec ugotavlja, da ta v šestem dostavku 206. člena ne izključuje uporabe določb ZDIJZ, prav tako ne določa, da podatki iz teh evidenc niso informacije javnega značaja, ampak določa le, da lahko podatke iz evidenc po tem zakonu ostali uporabniki obdelujejo, če so za uporabo podatkov pooblaščeni z zakonom. V zvezi z navedenim Pooblaščenec ponovno opozarja, da je kot tako zakonsko podlago treba upoštevati tudi ZDIJZ in predvsem presoditi, ali ta daje podlago za posredovanje teh informacij prosilki, ali pa je podana katera izmed izjem od prosto dostopnih informacij, zaradi česar se zahteva prosilke lahko zavrne, kar je v nadaljevanju preizkusil Pooblaščenec.
Pooblaščenec tudi poudarja, da ZDIJZ izhaja iz načela prostega dostopa (5. člen), po katerem je vsakomur omogočen prost dostop do informacij javnega značaja, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije, ki izpolnjujejo kriterij za informacijo javnega značaja, dostopne vsakomur. Organ torej nosi dokazno breme za dokazovanje, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa zato, ker sploh ne gre za informacijo javnega značaja, ali pa sicer so izpolnjeni kriteriji za informacijo javnega značaja, vendar se lahko zavrne dostop do nje zaradi ene od zakonsko opredeljenih izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Povedano drugače, v kolikor organ v konkretnem primeru ne uspe izkazati, da je podana ena izmed izjem od prosto dostopnih informacij po prvem odstavku 6. čl. ZDIJZ, se šteje, da gre za prosto dostopne informacije javnega značaja.
4. Izjema poslovne skrivnosti
Ker gre pri podatkih, ki so predmet presoje Pooblaščenca v tem postopku (podatki o pravnomočno zaključenih postopkih o prekrških zoper delodajalce, pravne osebe in samostojne podjetnike posameznike), za podatke, ki se nanašajo na gospodarske subjekte, se Pooblaščenec v nadaljevanju na kratko opredeljuje glede te izjeme. Organ se v izpodbijani odločbi sicer na to izjemo ni skliceval, je pa na ogledu in camera med drugim zatrjeval, da bi razkritje teh podatkov lahko imelo negativne posledice za delodajalce. Pooblaščenec šteje, da je organ na ta način smiselno zatrjeval obstoj izjeme poslovne skrivnosti.
Po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je kot izjema od prosto dostopnih informacij določen podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Ta v prvem odstavku 39. člena ZGD-1 opredeljuje poslovno skrivnost kot podatek, ki ga določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 39. člena ZGD-1). Ne glede na izrecno označitev s strani družbe, pa se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (drugi odstavek 39. člena ZGD-1). V obravnavanem primeru pa je bistvenega pomena določba tretjega odstavka 39. člena ZGD-1, ki izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev.
Ker gre pri podatkih o pravnomočno zaključenih postopkih o prekrških zoper delodajalce, pravne osebe in samostojne podjetnike posameznike, za podatke o kršitvah delovnopravne zakonodaje, ti podatki po določbah ZGD-1 ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti. Povedano drugače, tudi če bi z razkritjem teh podatkov delodajalcem nastala škoda, ti ne morejo preprečiti njihovega razkritja s sklicevanjem na poslovno skrivnost, ker že zakon določa, da tovrstnih podatkov ni mogoče varovati z institutom poslovne skrivnosti. Posledično Pooblaščenec zaključuje, da v konkretnem primeru ni podana izjema od prosto dostopnih informacij javnega značaja po 2. tč. prvega dostavka 6. čl. ZDIJZ.
5. Izjema varstva notranjega delovanja
Organ je na ogledu in camera med drugim navajal tudi, da informacije, ki jih zahteva prosilka, vodi zgolj iz razloga, ker jih potrebuje pri svojem delu, razkritje zahtevanih informacij pa bi lahko vplivalo na njegovo sodelovanje z delodajalci ter posledično na izvajanje njegovih nalog ter na zaposlitvene možnosti brezposelnih oseb. Organu se zdi sporno tudi, da evidenca ni ažurna in da bi objava seznama povzročila neenako obravnavo delodajalcev, saj se na seznamu, ki naj bi ga organ prejel s strani davčne uprave, nahajajo samo tisti delodajalci, ki sodelujejo z zavodom, ostali delodajalci, ki so tudi morebiti kršili zakonodajo, pa ne.
Izhajajoč iz zgornjih navedb organa je Pooblaščenec oceni, da se organ smiselno sklicuje na izjemo notranjega delovanja po 11. točki prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa, da se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa.
Za obstoj navedene izjeme morata biti kumulativno podana dva pogoja:
- podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in
- specifični škodni test (razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa).
V zvezi s presojo prvega kriterija za obstoj navedene izjeme Pooblaščenec poudarja, da ta izjema varuje podatke za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oziroma notranji način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. Varuje se torej notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo lahko ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Opisano izjemo pozna tudi večina primerjalno-pravnih ureditev, v katerih zakoni varujejo »notranji proces razmišljanja organa«. Varujejo se podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika in delovanje. To je v pravni teoriji znano kot »deliberative process privilege«. Namen te izjeme je preprečiti škodo, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja organa« ni nujno v neskladju z načelom odprtosti uprave. Če bi namreč vsi tovrstni dokumenti postali javni, bi to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo javnega sektorja. Pooblaščenec ocenjuje, da podatki o pravnomočno ugotovljenih kršitvah delovnopravne zakonodaje, ki jih je organ prejel s strani Inšpektorata RS za delo, niso informacije, ki so nastale v zvezi z notranjim delovanjem organa. Dejstvo je, da so te informacije nastale pri drugem organu (torej pri inšpektoratu za delo) in da so nastale v razmerju do tretjih oseb (delodajalcev), iz njih pa obenem ne izhaja notranji način delovanja organa. Za informacije v zvezi z notranjim delovanjem bi recimo lahko šlo, če bi organ sestavil neko interno navodilo zaposlenim, kako postopati, ko se ugotovi, da se določen delodajalec, ki je oddal povpraševanje po delavcih, nahaja v evidenci delodajalcev, glede katerih je bila pravnomočno ugotovljena kršitev delovnopravne zakonodaje. Sama evidenca oz. seznam pravnomočno ugotovljenih kršitev delovnopravne zakonodaje pa v ničemer ne kaže na notranje delovanje oz. notranjo politiko organa, prav tako iz evidence ni razviden proces notranjega razmišljanja oz. proces oblikovanja posameznih rešitev pri organu. Dejstvo, da je določen delodajalec kršil delovnopravno zakonodajo in da mu je bila v zvezi s tem izrečena sankcija, ki je pravnomočna, namreč ni v zvezi z notranjim delovanjem organa. Na odločitev Pooblaščenca, da ne gre za informacije v zvezi z notranjim delovanjem organa, pa je vplivalo tudi dejstvo, da je organ istovrstne informacije že posredoval subjektu, ki ni del notranje organizacije organa (sindikatu) in da so te informacije prosto dostopne, o čemer se je Pooblaščenec prepričal z vpogledom na naslednjo spletno stran: http://www.zsss.si/images/stories/pdf/SeznamPoslovnihSubjektov.pdf.
Navedenih informacij torej ni mogoče obravnavati kot informacij, ki bi bile v obravnavanem primeru sestavljene v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa, zato v tem delu ni izpolnjen prvi pogoj po 11. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ in ta izjema ni podana (za obstoj izjeme morata biti namreč kumulativno izpolnjena oba pogoja in če eden ni izpolnjen, presoja obstoja drugega kriterija niti ni relevantna).
Glede navedb organa, da bi bili delodajalci, ki so na seznamu kršiteljev v neenakem položaju zgolj iz razloga, ker zavod z njimi sodeluje, napram tistim, s katerimi zavod ne sodeluje, Pooblaščenec ugotavlja, da se ta pomislek organa nanaša na podatke, ki naj bi jih organ prejel s strani davčne uprave, s katerimi pa trenutno še ne razpolaga. Predmet tega pritožbenega postopka je tako samo seznam pravnomočno ugotovljenih kršitev, ki ga je organ prejel s strani Inšpektorata RS za delo, na tem seznamu pa so, po navedbah organa, vse ugotovljene kršitve (in torej ne samo tiste, ki se nanašajo na delodajalce, s katerimi organ sodeluje). Na ugotovitev, da gre za prosto dostopne informacije, v konkretnem primeru ne more vplivati niti navedba organa, da podatki niso ažurni. Peti odstavek 123. člena ZUTD namreč določa, da morajo osebe, ki vodijo evidence po tem zakonu, organu sporočati vsako spremembo podatkov, ki vpliva na izpolnjevanje pogojev za vodenje v evidenci oziroma, ki vpliva na prenehanje vodenja v evidenci, najkasneje v treh dneh od nastanka spremembe. Dejstvo, da organi ne postopajo po navedenem členu in da podatkov ne sporočajo ažurno, pa ne more iti v škodo prosilke.
Na podlagi vsega navedenega je Pooblaščenec ugotovil, da glede seznama pravnomočno ugotovljenih kršitev delovnopravne zakonodaje, ni podana izjema po 11. tč. prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ.
6. Sklepno
Pooblaščenec je po uradni dolžnosti preizkusil, ali so v konkretnem primeru morebiti podane še druge izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ ter ugotovil, da slednje niso podane.
Kljub temu, da Pooblaščenec v konkretnem primeru ni ugotovil obstoja zakonskih izjem od prosto dostopnih informacij, opozarja, da so v danem primeru izražene tudi okoliščine, ki so v prid interesu javnosti za razkritje. Ne samo organ, v zvezi z izvajanjem svojih nalog, tudi javnost in predvsem potencialni iskalci dela imajo pravico vedeti, ali je delodajalec, pri katerem se nameravajo zaposliti, kršil delovnopravno zakonodajo. Namen sankcioniranja kršitev zakonodaje namreč ni samo v sankcioniranju konkretnega subjekta, ampak tudi v generalni prevenciji. Subjekti na trgu dela naj bi se zavedali, da gre pri kršitvah zakonodaje za družbeno nesprejemljivo ravnanje, ki ima lahko daljnosežne posledice. Ob tem ima delodajalec seveda vedno pravico komentirati podatke iz evidence in pojasniti, zakaj in v zvezi s kakšno kršitvijo se je »znašel« na seznamu. Glede dostopa do podatkov o kršitvah pa po mnenju Pooblaščenca prevlada pravica vedeti nad interesom delodajalca, da se dostop do teh podatkov omeji.
Ker je Pooblaščenec ugotovil, da je organ prve stopnje bistveno kršil pravila postopka, je na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP odpravil kršitve in sam dopolnil postopek ter na podlagi drugega odstavka 251. člena ZUP sam rešil zadevo. Ugotovil je, da gre pri izpisku iz evidence po 4. odstavku 59. člena Zakona o zaposlovanju in delu tujcev, ki vsebuje podatke o pravnomočno zaključenih postopkih o prekrških zoper delodajalca, pravno osebo in samostojnega podjetnika posameznika, za prosto dostopne informacije. Organ je dolžan te informacije posredovati prosilki v roku 31 dni od vročitve te odločbe, na način, kot je določen v izreku.
Stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.
namestnica pooblaščenke
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.
pooblaščenka