Prosilka - Okrožno sodišče na Ptuju
+ -Številka: 090-127/2011/5
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK
Prosilka je zahtevala popravo napak in nepravilnosti v sodbi ter informacijo o javnih obravnavah pri konkretnemu sodniku od leta 2002 do danes, predvsem pa jo zanimajo imena in priimki strank, ki so po njegovi dosoji izgubile postopek. Pooblaščenec je pojasnil, da po ZDIJZ prosilci ne morejo zahtevati poprave dokumenta, saj bi to pomenilo ustvarjanje novega dokumenta. Nadalje pa je Pooblaščenec ugotovil, da pri organu obstaja le seznam obravnav posameznega sodnika s številko pravdne zadeve, datumi obravnav in št. razpravne dvorane. V isti evidenci pa mogoče dobiti podatka o strankah pravdnih postopkov določenega sodnika, zato je bilo v tem delu zahtevo prosilke treba zavrniti.
ODLOČBA
Številka: 090-127/2011/5
Datum: 10. 11. 2011
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega (Ur.l. RS, št. 24/2003, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur.l. RS, št. 113/2005, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZInfP) in 1. odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur.l. RS, št. 80/1999, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi prosilke ………… (v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo organa Okrožno sodišče na Ptuju, Krempljeva ulica 7, 2250 Ptuj (v nadaljevanju organ), št. Su 230109/2011 z dne 14. 6. 2011 v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca se ugodi in se odločba Okrožnega sodišča na Ptuju, št. Su 230109/2011 z dne 14. 6. 2011, odpravi. Organ je dolžan prosilki najkasneje v 31 (enaintridesetih) dneh po prejemu te odločbe posredovati izpis obravnav sodnika ……… od 12. 1. 2004 do 14. 6. 2011, ki vsebuje ime sodnika, datum in uro obravnave, št. razpravne dvorane in opravilno številko zadeve.
V preostalem delu se zahteva prosilke zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilka je 10. 5. 2011 na organ naslovila dopis, v katerem je postavila organu 8 vprašanj v zvezi s popravo napak in nepravilnosti v sodbi, ki ji je bila izdana v določeni pravdni zadevi, na primer kakšen je vzrok za toliko napak v sodbi; kdaj bo sodišče te napake popravilo; kako tečejo zamudne obresti; ali ima ignoriranje tožbenega zahtevka za sodnika kakšne posledice ipd. Prosilka je zahtevala popravo datumov, če pa organ ne bo hotel popraviti, zahteva, da organ pojasni, zakaj jih ne bo popravil. Poleg teh vprašanj, ki jih je prosilka zastavila organu, pa je organ prosila tudi za informacije o javnih obravnavah pri sodniku ……. od leta 2002 do danes, predvsem pa jo zanimajo imena in priimki strank, ki so po njegovi dosoji izgubile postopek. Prosilka je videla, da so na internetu objavljene javne obravnave ter stranke v postopkih, vendar ni našla razpisanih obravnav od leta 2002.
Organ je izdal odločbo št. Su 230109/2011 z dne 14. 6. 2011, s katero je zavrnil zahtevo prosilke. Organ je pojasnil, da z dokumenti, ki jih je skladno z ZDIJZ zahtevala prosilka, ne razpolaga, skladno z ZDIJZ pa organu ni potrebno ustvariti, pridobiti ali vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nima. Elektronski izpis iz vpisnika, ki je vzpostavljen od leta 2004, ne omogoča vpogleda v zahtevane podatke. Iz P vpisnika pod rubriko "vpogledi v statistiko" je možno pridobiti seznam obravnav od leta 2004 dalje, in sicer s podatkom opravilne številke zadeve, datuma in ure obravnave ter navedbe sodnika. Iz vpisnika pa po navedbah organa ni mogoče pridobiti podatka o strankah in izidu postopka. Podatkov o razpisanih obravnavah s podatki, ki so dostopni preko spletne strani sodišča, ni mogoče pridobiti od leta 2002 naprej, ker so dostopni v sedaj veljavni obliki od 6. 2. 2009. Poleg tega je organ še navedel, da bi razkritje osebnih podatkov strank pomenilo tudi kršitev varstva osebnih podatkov skladno z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov in se tako skliceval na izjemo iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
Z dopisom št. Su 020500/2011 z dne 14. 6. 2011, v prilogi katerega je bila vročena izpodbijana odločba, pa je organ prosilki še pojasnil, da je na vprašanja in zatrjevanja prosilke, ki izhajajo iz njenega dopisa z dne 10. 5. 2011, že v celoti odgovoril z dopisom z dne 1. 10. 2010.
Prosilka je 24. 6. 2011 zoper odločbo organa vložila pritožbo, v kateri je zapisala, da želi podatke o delu dotičnega sodnika, ker jo je ta ovadil zaradi razžalitve in ker sodišče še vedno ni popravilo nepravilno zapisanih podatkov. Zanima jo, ali konkretni sodnik dela napake kontinuirano ali je bilo temu tako samo v njenem primeru. Prosilka meni, da je upravičena do podatkov do leta 2005, saj gre za civilnopravne zadeve in javne obravnave, ki so sedaj s polnim imenom in priimkom navedene na spletnih straneh sodišč. Če do zahtevanih podatkov ni upravičena do leta 2005, prosilka zanima, ali je do teh podatkov upravičena po letu 2005 in od kdaj? Ker pa prosilka meni, da ima pravico tudi do pravilno zapisanih podatkov v sodbi, sodišče pa teh podatkov še vedno ni popravilo, se pritožuje tudi na to zadevo. Sodišče tudi ni odgovorilo, zakaj napak in nepravilnosti ne bo odpravilo.
Organ je na podlagi 245. člena ZUP Pooblaščencu odstopil pritožbo prosilke v pristojno odločanje.
Pooblaščenec je z dopisom št. 090-127/2011/2 z dne 7. 7. 2011 organ pozval, naj mu posreduje zahtevo prosilke, dokumente, s katerimi razpolaga ter pojasnila v zvezi s tem, ali vodi vpisnik oz. seznam obravnav na način, da bi bilo mogoče iz njega pridobiti podatke, ki so predmet prosilkine zahteve. Organ je odgovoril z dopisom št. 230108/2011 z dne 8. 7. 2011 in pojasnil naslednje:
- iz elektronskega vpisnika ni mogoče pridobiti podatka o obravnavah za posameznega sodnika ločeno od vseh ostalih sodnikov, ker v vpisniku ni te aplikacije;
- edina možnost pridobitve podatka o obravnavah posameznika je, da se stiskajo le strani, kjer je naveden posamezni sodnik; v zvezi s tem je organ priložil izpis obravnav konkretnega sodnika od 1. 1. 2004 do 8. 7. 2011;
- iz elektronskega vpisnika je torej mogoče pridobiti le osebno ime sodnika, datum in uro obravnave, št. razpravne dvorane in opr. št. zadeve;
- seznama obravnav za posameznega sodnika pred letom 2004 ni mogoče pridobiti, saj se taka evidenca posebej ni vodila;
- podatki o izidih pravdnih zadev se ne vodijo niti v ročni, niti v elektronski obliki, poleg tega pa ne obstaja nobena obveznost vodenja evidenc o izidu posameznega postopka.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
1. Organi zavezanci in pojem informacije javnega značaja
1. člen ZDIJZ določa, da ta zakon ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.
4. člen ZDIJZ opredeljuje pojem informacija javnega značaja, ki je opredeljen s tremi osnovnimi kriteriji:
- organ z informacijo razpolaga – nahaja se pri organu, izdelal pa jo je sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb;
- informacija je v materializirani obliki – v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument);
- informacija izvira iz delovnega področja organa – informacija je povezana z delom organa in jo je pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti.
Pri odločanju po ZDIJZ je treba torej najprej ugotoviti, ali je organ zavezan za posredovanje informacij po 1. členu ZDIJZ, nato pa preveriti, ali so izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ. Šele tema dvema predhodnima fazama sledi presoja, ali gre za prosto dostopne informacije oziroma ali je podana katera od izjem iz 6. člena ZDIJZ.
V konkretnem primeru Pooblaščenec ugotavlja, da je izpolnjen pogoj iz 1. člena ZDIJZ; organ je torej zavezanec po ZDIJZ. Zahteva za dostop do informacij javnega značaja je bila namreč vložena pri Okrožnem sodišču na Ptuju, sodišča pa so ustanovljena na podlagi zakona (Zakon o sodiščih), predstavljajo sodno vejo oblasti in so državni organi v ožjem pomenu besede.
Bistveno vprašanje v primeru pred nami pa je, ali organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti. Prosilka je eksplicitno zapisala, da se pritožuje tudi zato, ker organ ni popravil napak in nepravilnosti v sodbi, ki ji je bila izdana v pravdnem postopku. Zato Pooblaščenec v nadaljevanju najprej pojasnjuje razmerje med pravico dostopa do informacij javnega značaja in pravico do popravkov dokumentov (sodb ali drugih listin) ter odgovorov in pojasnil.
2. Razmerje med pravico dostopa do informacij javnega značaja in pravico do popravkov, odgovorov in pojasnil
ZDIJZ, po katerem je odločal organ in ki omogoča pritožbo k Pooblaščencu, nikakor ne omogoča oziroma predvideva pravice do popravkov dokumentov, pravice do odgovorov in pojasnil ter podobnega. ZDIJZ namreč, kot je navedeno že zgoraj, podaja definicijo informacije javnega značaja, ki je zgolj in edino nek že ustvarjen oziroma obstoječ dokument. Prosilec ima po ZDIJZ torej pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo, ne prosilci ne Pooblaščenec pa nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej na zahtevo prosilca ustvari določen dokument.
Tako organa po ZDIJZ tudi ni mogoče prisiliti, da bi odgovarjal na različna vprašanja prosilcev na takšen način, da bi posebej tvoril stavke, ki bi predstavljali odgovore na vprašanja. Od organa je možno zahtevati le, da prosilcu izroči dokumente, iz katerih lahko izhajajo odgovori na njegova vprašanja. Če recimo prosilec vpraša organ, kakšna je izobrazba določenega javnega uslužbenca, je organ po ZDIJZ dolžan prosilcu posredovati dokument, iz katerega izhaja ta informacija (na primer fotokopijo dokumenta o zaključenem izobraževanju), ne pa posebej odgovoriti na to vprašanje. Iz opredelitve informacije javnega značaja, določene v 1. odstavku 4. člena ZDIJZ, namreč izhaja, da odgovori na vprašanja oziroma pojasnila, obrazložitve, komentarji in analize stanj, ne predstavljajo informacije javnega značaja, zato organi, zavezanci po ZDIJZ, nimajo dolžnosti, da prosilcem odgovarjajo na vprašanja ter da dajejo pojasnila v zvezi z delovnim področjem organa. Na pojasnila in razlage se torej načelo prostega dostopa, zapisanega v 5. členu ZDIJZ, ne razteza.
Prav tako bi pomenilo ustvarjanje novega (oziroma drugačnega) dokumenta, če bi organ na zahtevo prosilke popravljal napake v dokumentih, zato Pooblaščenec pojasnjuje, da tudi to ne sodi v domet pravice do dostopa do informacij javnega značaja, torej do dokumentov, s katerimi razpolagajo zavezani organi. Čeprav prosilka pojasnjuje, da je bistvo njene zahteve oziroma njen temeljni namen ravno to, da se popravijo domnevne napake v sodbi, ki so ji povzročile škodo, pa Pooblaščenec pojasnjuje, da se iz zgoraj navedenih razlogov v to problematiko ne more spuščati in ni pristojen za to, da bi organu naložil odpravo domnevnih napak.
Organ je ravnal pravilno, ko o zahtevi prosilke za popravke in pojasnila ni odločil meritorno z odločbo, ki je predmet tega postopka, saj ne gre za pravico po ZDIJZ.
3. Vprašanje obstoja zahtevanih dokumentov
Glede vprašanja obstoja zahtevanih dokumentov, Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je organ v izpodbijani odločbi napačno zapisal, da presoja obstoj dokumentov v času zahteve. V postopku po ZDIJZ, v katerem se subsidiarno uporablja ZUP, organ presoja obstoj dokumentov v času odločanja na prvi stopnji in ne v času, ko je prejel zahtevo prosilca. Organ ima namreč 20 delovnih dni časa, da odloči o zahtevi prosilca in v tem času lahko določen dokument še pridobi ali izdela.
V nadaljevanju pa se Pooblaščenec opredeljuje do vprašanja, ali je odločitev organa, da zaradi neobstoja dokumentov zavrne zahtevo prosilke, zakonita.
Prosilka je od organa zahtevala informacije o javnih obravnavah pri konkretnem sodniku od leta 2002 do danes, predvsem imena in priimke strank, ki so po njegovi dosoji izgubile postopek. Organ pa je v odločbi navedel, da s temi dokumenti ne razpolaga, saj elektronski izpis iz vpisnika, ki je vzpostavljen od leta 2004, ne omogoča vpogleda v zahtevane podatke. Organ je Pooblaščencu pojasnil (uradni zaznamek št. 090-127/2011/4), da če vpisničar v elektronskem vpisniku išče zadeve po posameznem sodniku, pridobi kot rezultat iskanja le rešene in nerešene zadeve (številke zadev, datum obravnave itd.). Šele ko bi s tem iskanjem (po zadevah posameznega sodnika) pridobili številke posameznih zadev določenega sodnika, bi morali začeti ponovno iskanje in bi preko številke zadeve lahko poiskali imena strank določene pravdne zadeve. Bistvo navedenega je, da sistem ne omogoča pridobivanja zbirnega dokumenta z imenom sodnika ter imeni in priimki strank vseh zadev, ki jih je ta sodnik obravnaval. Enako je organ pojasnil tudi v izpodbijani odločbi in pojasnilu št. 230108/2011 z dne 8. 7. 2011, ko je razložil, zakaj ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti.
Glede na vse, kar je Pooblaščenec izvedel v ugotovitvenem postopku, Pooblaščenec ne dvomi v navedbe organa, da z drugimi dokumenti, razen z izpisom obravnav konkretnega sodnika od 1. 1. 2004 dalje, ne razpolaga. Navedeni izpis je organ Pooblaščencu posredoval dne 8. 7. 2011. Pooblaščenec je skladno z načelom prostega dostopa in široke interpretacije pravice do dostopa do informacij javnega značaja organu naložil, naj prosilki posreduje izpis obravnav konkretnega sodnika. Prosilka je sicer navedla, da zahteva predvsem seznam sodnikovih obravnav z imeni in priimki strank, ki so po dosoji sodnika izgubile postopek, vendar tak dokument ne obstaja, obstaja pa dokument, ki delno ustreza zahtevi prosilke. Kot je pojasnil organ in izhaja iz dokumenta, ki ga je posredoval Pooblaščencu, izpis obravnav posameznega sodnika sestoji iz osebnega imena in priimka sodnika, datuma in ure obravnave, številko razpravne dvorane in opravilno številko zadeve. Pri tem je treba opozoriti, da izpis sodnih obravnav vsebuje osebne podatke sodnika (ime in priimek), vendar pri tem ne gre za t.i. varovane osebne podatke. Izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja, ki se nanaša na osebne podatke, izhaja iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ in določa, da organ zavrne dostop do informacije, če se zahteva nanaša na podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007 - UBP1; v nadaljevanju ZVOP-1) v 1. odstavku 9. člena določa, da se osebni podatki v javnem sektorju (kamor sodijo tudi sodišča) lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Posredovanje osebnih podatkov s strani javnega sektorja je torej dopustno le, če to dovoljuje zakon (ali v zakonsko določenih primerih na podlagi osebne privolitve posameznika). V konkretnem primeru je zakon, ki dovoljuje razkritje imena in priimka sodnika 3. odstavek 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na obstoj morebitnih izjem (v tem primeru izjeme varstva osebnih podatkov) dovoli dostop do informacij, če gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Sodniki so javni uslužbenci, njihovo ime in priimek, skupaj z razporedom glavnih obravnav, pa je podatek, ki je v povezavi z njihovim delovnim razmerjem.
Pooblaščenec še dodaja, da dejansko ne obstaja predpis, ki bi organ zavezoval k temu, da vodi zahtevani seznam. Sodni red (Ur.l. RS, št. 17/1995, s sprem. in dop.), izdan na podlagi Zakona o sodiščih (Ur.l. RS, št. 19/1994, s sprem. in dop.), predvideva vodenje različnih vpisnikov ter določa njihovo vsebino (vpisnik P je predviden za vodenje evidence pravdnih zadev), vendar ne nalaga sodiščem, da vodijo vpisnik na način, da bo iz njega možno pridobiti seznam obravnav samo za posameznega sodnika skupaj z imeni in priimki strank. Predvsem pa se v takšni evidenci ne vodi podatek, ali so stranke "izgubile" pravdo ali ne. Zato in zaradi verodostojnih navedb organa, Pooblaščenec ni posumil, da bi takšen dokument (seznam obravnav konkretnega sodnika z imeni in priimki strank) kot informacija javnega značaja v smislu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ obstajal, pa ga organ ne bi hotel izročiti in tako kršil 1. odstavek 10. člena ZInfP. Prav tako je Pooblaščenec sledil navedbam organa, da z izpisom obravnav posameznih sodnikov razpolaga šele od leta 2004 (in ne prej), saj je bil takrat vzpostavljen elektronski vpisnik. V konkretnem primeru je prvi vpis v letu 2004 za konkretnega sodnika dne 12. 1. 2004, saj tako izhaja iz izpisa, ki ga je organ posredoval Pooblaščencu.
Obenem Pooblaščenec še dodaja, da ni dolžnost organa po ZDIJZ, da bi takšen seznam ustvaril na način, da bi seznamu obravnav določenega sodnika, ki vsebuje tudi številke pravdnih zadev, ročno dodal imena in priimke strank, ki bi jih pridobil z (drugim) iskanjem s pomočjo številk pravdnih zadev. To bi namreč pomenilo ustvarjanje novega dokumenta, kar pa je Pooblaščenec že pojasnil, da ni vsebovano v pravici do dostopa do informacij javnega značaja.
4. Sklepno
Pooblaščenec je ugotovil, da organ prve stopnje ni ravnal pravilno, ko je zahtevo prosilke v celoti zavrnil z obrazložitvijo, da z zahtevanim dokumentom ne razpolaga. V postopku na drugi stopnji pa je bilo ugotovljeno, da organ razpolaga z dokumentom, ki deloma zadosti zahtevi prosilke, in sicer z izpisom obravnav konkretnega sodnika od leta 2004 dalje. Ker je prosilka zahtevala seznam za časovno nedoločno prihodnost, ta seznam pa se po svoji naravi spreminja v času, je Pooblaščenec odločil, da mora organ posredovati prosilki izpis obravnav do trenutka njegovega odločanja o zahtevi prosilke, torej od 14. 6. 2011.
Skladno s 1. odstavkom 251. člena ZUP je torej Pooblaščenec postopek dopolnil in sam odpravil omenjene pomanjkljivosti. Odločbo organa je odpravil in sam rešil zadevo, pri čemer je delu prosilkine zahteve odobril, v preostalem delu pa zaradi neizpolnjenega pogoja iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ (ker drugi deli zahtevanega dokumenta ne obstajajo) zahtevo prosilke zavrnil.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/2000, s sprem. in dop.) oproščena plačila upravne takse.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Polona Tepina, univ.dipl.prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.,
pooblaščenka