Prosilec - Vrhovno državno tožilstvo
+ -Številka: 090-126/2011/6
Kategorije: Tajni podatki, Test interesa javnosti
POVZETEK
Pooblaščenec je delno ugodil pritožbi prosilca, ki je od organa zahteval dostop do konkretno določenega spisa kazenske zadeve, ki je bila zaključena s sklepom ODT v Ljubljani. Organ je prosilčevo zahtevo zaradi varstva tajnih podatkov v celoti zavrnil. Pooblaščenec je ugotovil, da je konkreten spis označen s stopnjo tajnosti "zaupno" in tudi dejansko izpolnjuje materialne in formalne kriterije, kot so določeni v Zakonu o tajnih podatkih (ZTP). Nadalje pa je Pooblaščenec ugotovil, da s stopnjo tajnosti ne morejo biti označeni dokument "Ocena škodljivih posledic" in opravilne številke dokumentov v spisu, zato je organu naložil, naj jih prosilcu posreduje.
ODLOČBA
Številka: 090-126/2011/6
Datum: 5. 9. 2011
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 - UPB2, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - UPB2, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …. (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo št. Tu 34/11-4 z dne 24. 6. 2011, Vrhovnega državnega tožilstva, Dunajska 22, Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca se ugodi in se odločba organa št. Tu 34/11-4 z dne 24. 6. 2011 odpravi. Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati naslednje informacije javnega značaja:
- dokument: Ocena možnih škodljivih posledic ob določitvi tajnega podatka s stopnjo tajnosti ZAUPNO, opr. št. Tpp Z 26/10 TG/bp z dne 12. 10. 2010, pri čemer mora organ iz dokumenta v 1. odstavku besedila izbrisati imeni in priimka dveh fizičnih oseb,
- opravilne številke vseh dokumentov v spisu opr. št. TPP Z 26/2010.
2. V preostalem delu se zahteva prosilca zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe drugi posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani (v nadaljevanju ODT v Ljubljani) je dne 26. 5. 2011 prejelo zahtevo prosilca, v kateri je zahteval dostop do informacij javnega značaja v spisu kazenske zadeve, ki je bila zaključena s sklepom ODT v Ljubljani o zavržbi kazenske ovadbe št. TPP Z 26/2010-GR-np z dne 14. 2. 2011, in sicer na način, da se mu kopije celotnega dokumentarnega gradiva v predmetnem spisu pošljejo na naveden e-naslov. V kolikor tak način seznanitve oziroma dostopa ni mogoč, je prosilec prosil, da naj mu sporočijo opravilne številke vseh pridobljenih in ustvarjenih dokumentov ter morebitnega drugega gradiva v tej zadevi in informacijo na kakšen (drug) način, se prosilcu lahko omogoči dostop do informacij javnega značaja v tej zadevi oziroma spisu. ODT v Ljubljani je dne 31. 5. 2011 zahtevo prosilca posredovalo v pristojno odločanje organu.
Organ je dne 24. 6. 2011 izdal odločbo št. Tu 34/11-4, s katero je prosilcu dostop do zahtevanih dokumentov na podlagi 1. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ zavrnil, ker je ODT v Ljubljani spis št. TPP Z 26/2010 označilo s stopnjo »zaupno«.
Prosilec je dne 1. 7. 2011 pri organu vložil pritožbo zoper obravnavano odločbo organa. Organ je kot organ prve stopnje opravil preizkus pritožbe ter pritožbo posredoval Pooblaščencu, ki jo je prejel dne 5. 7. 2011.
Prosilec je v pritožbi navedel, da iz izpodbijane odločbe oziroma njene obrazložitve ni mogoče ugotoviti, zakaj je zadeva tajna in kdaj tajnost preneha. Dejstvo namreč je, da je bil predkazenski postopek pred tožilskim organom zaključen s sklepom ODT v Ljubljani o zavržbi kazenske ovadbe. Poleg tega po določilih Zakona o tajnih podatkih (Ur. l. RS, št. 50/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZTP) ocena možnih škodljivih posledic, s katero pristojni organ oziroma pooblaščena oseba določi tajnost podatkov, ni tajen dokument, ampak je informacija javnega značaja. Prosilec pričakuje, da se mu omogoči dostop do informacij, vsaj s posredovanjem ocene škodljivih posledic, iz katere so razvidni tako razlogi tajnosti, kot način prenehanja oziroma čas prenehanja tajnosti, najmanj pa prosilec pričakuje posredovanje opravilnih številk ustvarjenih oziroma pridobljenih dokumentov v spisu, ki upoštevajoč ZTP in določila Uredbe o varovanju tajnih podatkov, ne morejo in ne smejo biti označene kot tajni podatek. Nadalje je prosilec navedel, da je presoja o razlogih za določitev tajnosti in stopnje tajnosti v pristojnosti organa, vzbuja pa mu dvom o pravilnosti postopka in presoje pri določanju tajnosti prav dejstvo, da mu organ ni posredoval ocene možnih škodljivih posledic. Iz tega razloga in na podlagi prve alineje 2. odstavka 6. člena ZDIJZ prosilec zahteva, da se ne glede na določbe 1. odstavka 6. člena ZDIJZ dostop do zahtevane informacije dovoli, ker meni, da je javni interes glede razkritja teh podatkov močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije. Hkrati prosilec…, ocenjuje, da upoštevajoč določila 5. in 13. člena ZTP ni zakonitih razlogov za tajnost, sploh pa ne za takšno stopnjo tajnosti podatkov v ovadbi, ki vsebuje in opravičuje delno zavrnitev morebiti le zaradi varstva osebnih podatkov, kar se prosilec … tudi zaveda in je na to opozoril tudi organ ... Z ozirom na dejstvo, …, prosilec navaja, da je logično in tudi izrecno navedeno v zahtevku, da je zahtevek osredotočen na dokumente, ki jih je ustvarilo in pridobilo v okviru svojega dela ODT v Ljubljani, ki je zadevo obravnavalo, vključno s procesnimi oziroma predpisanimi notranjimi postopkovnimi dokumenti pristojnih oseb o opravičljivosti razlogov za nerazumno dolge prekoračitve rokov za odločitev tožilca. Prosilec meni, da so podatki v nasprotju z ZTP označeni s stopnjo tajnosti, zato zahteva umik tajnosti po postopku iz 21. člena ZDIJZ, podredno pa navaja, da je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije.
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja je Pooblaščenec pri organu dne 26. 8. 2011 opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP. In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank, po teoretičnih izvajanjih pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ, sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na razkritje zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
Pooblaščencu je bilo na ogledu in camera pojasnjeno, da je spis s stopnjo tajnosti »zaupno« označila vodja tožilstva, ki je napravila tudi oceno možnih škodljivih posledic. Pooblaščenec je na ogledu in camera v spis prevzel fotokopijo dokumenta »Ocena možnih škodljivih posledic ob določitvi tajnega podatka s stopnjo tajnosti ZAUPNO« št. Tpp Z 26/10 TG/bp z dne 12. 10. 2010. Spis je označen s stopnjo tajnosti »ZAUPNO«, organ pa je pojasnil tudi, da imajo takšni spisi posebne ovitke in so hranjeni v posebnih prostorih. Materialni kriterij je pojasnjen v oceni škodljivih posledic. Na vprašanje Pooblaščenca, zakaj organ prosilcu ni posredoval opravilnih številk dokumentov, je organ pojasnil, da imajo vsi dokumenti isto opravilno številko, ki je tudi opravilna številka spisa. Nadalje je organ pojasnil, da je tudi ocena škodljivih posledic del spisa, vendar prosilcu ni bila posredovana. Pooblaščencu je bil na ogledu in camera omogočen tudi vpogled v spis in preučitev dokumentov spisa. Na podlagi vpogleda v spis je Pooblaščenec ugotovil, da so v spisu trije dokumenti (dopis ODT organu in dve e-sporočili), ki so formalno še del spisa, vendar je organ pojasnil, da po materialnih kriterijih v spis ne sodijo in bodo iz spisa izločeni. Nadalje je Pooblaščenec ugotovil, da so v spisu še štirje dokumenti, in sicer sklep o zavrženju, kazenska ovadba, ocena škodljivih posledic in dopolnitev kazenske ovadbe.
Pritožba je utemeljena.
1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
Pooblaščenec pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
2. Pojem informacije javnega značaja
Definicija informacije javnega značaja je določena v 1. odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa.
V konkretnem primeru ni sporno, da informacije, ki jih zahteva prosilec, spadajo v delovno področje organa. Nadalje je Pooblaščenec ugotovil, da zahtevane informacije obstajajo v materializirani obliki in da organ z njimi razpolaga, zato je v nadaljevanju presojal, ali predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja oziroma ali vsebujejo katero izmed izjem po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ.
3. Izjema tajnih podatkov (1. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ)
Organ se je v izpodbijani odločbi skliceval na izjemo tajnih podatkov iz 1. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen. Takšna izjema je odraz potrebe po varstvu temeljnih interesov države oziroma družbe kot celote in obenem predstavlja najbolj občutljivo izjemo od javnosti dela oblastnih organov. Določitev podatkov za tajne pomeni, da so podrejeni posebnemu režimu varovanja, s katerim se odtegnejo nepooblaščenim osebam in seveda javnosti v celoti. Pomembno je, da ZDIJZ kot izjemo opredeljuje samo tiste informacije, ki so ustrezno opredeljene oziroma klasificirane kot tajne na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke. Zakon, ki ureja tajne podatke, je ZTP. Iz tega izhaja posledica, da če določen dokument ni opredeljen oziroma označen kot tajen na podlagi in v skladu z ZTP, organ zavezanec po ZDIJZ ne more zavrniti dostopa do informacije, sklicujoč se na izjemo iz 1. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, četudi bi razkritje določenega podatka lahko ogrozilo interese Republike Slovenije. V ZTP je področje določanja, varovanja in dostopnosti javnih podatkov urejeno enotno, celovito in za vse državne organe enako. S strogim načinom določanja podatkov za tajne se namreč preprečuje zloraba instituta tajnosti podatka za prikrivanje različnih nepravilnosti in nezakonitosti v organih.
Pri obravnavi konkretne pritožbe je torej bistvenega pomena, ali dokumenti v spisu, ki ga zahteva prosilec, izpolnjujejo pogoje, ki jih za določitev podatka kot tajnega narekuje ZTP. Po ZTP je namreč tajen le tisti podatek, ki kumulativno izpolnjuje materialni in formalni pogoj.
Materialni kriterij za tajni podatek se opira na samo vsebino podatka in določa, da se podatek lahko določi za tajnega le takrat, če je tako pomemben, da bi z njegovim razkritjem nepoklicani osebi nastale, ali bi očitno lahko nastale, škodljive posledice za varnost države ali za njene politične in gospodarske koristi ter se obenem nanaša izključno na naslednja področja: javna varnost, obramba, zunanje zadeve, obveščevalna in varnostna dejavnost državnih organov RS oziroma se nanaša na sisteme, naprave, projekte in načrte ali znanstvene, raziskovalne, tehnološke, gospodarske in finančne zadeve, ki so pomembni za omenjene cilje (5. čl. ZTP). Materialni kriterij torej vključuje dva vidika. Prvi je v tem, da bi z razkritjem podatka nastala oziroma očitno lahko nastala določena škoda, drugi pa je v povezavi škode s taksativno naštetimi interesnimi področji države.
Oba materialna elementa se zrcalita v formalnem kriteriju tajnega podatka. Podatek je upravičeno označen kot tajen le, če so izpolnjeni naslednji trije elementi. Prvi element je, da lahko podatek za tajnega določi le za to pooblaščena oseba. Načeloma je to v skladu z ZTP predstojnik organa oziroma osebe na najvišjih delovnih mestih oziroma položajih (10. čl. ZTP). S tem je zagotovljeno, da odločitve o tajnosti podatkov sprejemajo osebe, ki imajo dovolj informacij in znanja, da lahko ocenijo pomen morebitnih škodljivih posledic ob razkritju tega podatka. Z ZTP je predpisan tudi način in postopek določanja tajnosti, katerega bistvo je v izdelavi vnaprejšnje pisne ocene o možnih škodljivih posledicah, ki bi nastale z razkritjem podatka (11. čl. ZTP). Ta pisna ocena predstavlja drugi formalni kriterij. Takšna ocena mora vsebovati določitev objekta varstva. Objekt varstva je interes, ki bi bil z razkritjem ogrožen. Poleg opisanega, mora pisna ocena vsebovati tudi oceno teže in intenzivnosti možnih škodljivih posledic. Pisna ocena se hrani kot priloga dokumenta pri organu, ki je podatku določil stopnjo tajnosti. Prav ta ocena možnih škodljivih posledic omogoča z vidika ZDIJZ naknadno preverjanje oziroma ugotavljanje razlogov in okoliščin, ki so narekovali odločitev, da se podatek določi za tajnega. Tretji formalni kriterij pa temelji na pravilni oznaki, saj je lahko tajen samo tisti podatek, ki je ustrezno označen kot tajen (17. čl. ZTP).
Tajni podatki so glede na težo škodljivih posledic za varnost države ali za njene politične ali gospodarske koristi ob morebitnem razkritju razvrščeni v 4 stopnje varovanja: strogo tajno, tajno, zaupno in interno (13. čl. ZTP). Tajni podatki stopnje zaupno bi z razkritjem nepoklicani osebi lahko škodoval varnosti ali interesom Republike Slovenije. Pri tem je potrebno upoštevati še, da se ne glede na te pogoje ne šteje za tajnega tisti podatek, ki mu je bila tajnost določena zato, da bi se prikrilo storjeno kaznivo dejanje, prekoračitev ali zloraba pooblastil, ali prikrilo kakšno drugo nezakonito dejanje ali ravnanje (6. čl. ZTP).
Pooblaščenec je ugotovil, da je zahtevan spis št. TPP Z 26/2010 označen s stopnjo tajnosti zaupno, obenem pa je spisu priložena pisna ocena škodljivih posledic št. Tpp Z 26/10 TG/bp z dne 12. 10. 2010, ki jo je sestavila Tamara Gregorčič, okrožna državna tožilka svetnica, vodja tožilstva. Iz navedene ocene izhaja, da bi razkritje dokumenta, in sicer kazenske ovadbe z dne 27. 9. 2010 in dopolnitve navedene ovadbe z dne 28. 9. 2010, nepoklicani osebi lahko škodovalo varnosti in interesom Republike Slovenije. Ugotovitve v dokumentu temeljijo na podlagi pogovorov med predsednikom Vlade RS, prijavitelji, razkritje pa bi škodovalo varnosti in interesom Republike Slovenije. Gre za podatke o delovanju Slovensko varnostno obveščevalne službe in njenih pristojnostih. S stopnjo tajnosti ZAUPNO se označijo tudi dokumenti, ki bodo v nadaljevanju izdelani v obravnavani zadevi, ob predpostavki, da se ocena možnih škodljivih posledic ne bo spreminjala. Stopnja tajnosti dokumentu ter dokumentom, ki bodo sledili v obravnavani zadevi, se spremeni, ko bo tako odločeno s strani pristojnega okrožnega državnega tožilca, ki bo o zadevi odločal.
Na tej podlagi je Pooblaščenec ocenil, da so izpolnjeni vsi trije temeljni formalni pogoji za določitev dokumentov v spisu kot tajnih po ZTP. Podatke je za tajne določila vodja tožilstva, kar je skladno z 10. členom. ZTP. Ob določanju stopnje tajnosti je bila izdelana pisna ocena o možnih škodljivih posledicah, kot to zahteva 11. člen ZTP, dokument pa je tudi označen v skladu s 17. členom. ZTP.
Ker so tako izpolnjeni vsi temeljni formalni kriteriji za tajni podatek, je moral Pooblaščenec presoditi še, ali sta podana tudi oba vidika materialnega kriterija za tajni podate, pri čemer je ob vpogledu v dokumente ocenil, da je v konkretnem primeru izpolnjen tudi ta pogoj. Podatki, ki so v konkretnem primeru označeni kot tajni, se nanašajo na obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov Republike Slovenije, kar je eno izmed interesnih področij države, taksativno določenih v 5. členu ZTP. Po mnenju Pooblaščenca je obenem podan tudi drugi vidik materialnega kriterija, namreč, da bi z razkritjem varovanih podatkov nepoklicani osebi očitno lahko nastale škodljive posledice za varnost in interese Republike Slovenije, razkritje teh podatkov nepooblaščeni osebi bi namreč lahko ogrozilo učinkovito delo Slovenske obveščevalno - varnostne agencije (v nad. SOVA), saj dokumenti med drugim vsebujejo tudi opise lastnosti oz. karakteristik notranjih informacijskih sistemov, načina izmenjave podatkov v okviru SOVE, razmerij in načina izmenjave podatkov, ki poteka med SOVO in Vlado RS in nekatere kadrovske podatke glede zaposlenih v SOVI. Izhajajoč iz vsega navedenega je Pooblaščenec zaključil, da je glede dokumentov iz spisa št. Tpp Z 26/2010, t.j. vseh dokumentov, ki formalno predstavljajo del spisa, razen dokumenta, iz katerega izhaja ocena škodljivih posledic, podana izjema po 1. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
Potrebno je opozoriti na dejstvo, da je prosilec od organa zahteval vse dokumente, ki so del obravnavanega spisa, med te dokumente pa sodi tudi ocena možnih škodljivih posledic. Ocena možnih škodljivih posledic je obrazložitev možnih škodljivih posledic v primeru razkritja podatka nepooblaščeni osebi. Takšna ocena je pisna in je obvezna za vsak dokument, ki vsebuje tajni podatek. Ocena možnih škodljivih posledic nima stopnje tajnosti in se hrani kot priloga dokumenta pri organu, ki je stopnjo tajnosti določil. Na podlagi navedenega Pooblaščenec ocenjuje, da je dokument, ki je del spisa, t.j. dokument »Ocena možnih škodljivih posledic ob določitvi tajnega podatka s stopnjo tajnosti ZAUPNO«, opr. št. Tpp Z 26/10 TG/bp z dne 12. 10. 2010, prosto dostopna informacija javnega značaja, in jo mora organ prosilcu tudi posredovati. Na dokumentu pa se nahajata tudi imeni in priimka dveh fizičnih oseb, ki sta na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) varovana osebna podatka in kot taka predstavljata izjemo od prostega dostopa po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je na podlagi navedenega, ob posredovanju dokumenta prosilcu, iz dokumenta dolžan izbrisati imeni in priimka fizičnih oseb.
Pooblaščenec tudi ocenjuje, da opravilne številke posameznih dokumentov v spisu niso podatek, ki bi lahko bil označen kot zaupen, zato je organ dolžan prosilcu posredovati opravilne številke vseh dokumentov, ki se nahajajo v spisu št. TPP Z 26/2010.
4. Javni interes
Pooblaščenec je obenem ocenil, da v konkretnem primeru ne pride v poštev uporaba 2. odstavek 6. člena ZDIJZ, na katerega se v pritožbi sklicuje prosilec in ki določa, da se ne glede na izjeme iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije. Pri uporabi testa prevladujočega interesa javnosti je namreč potrebno presoditi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. V teoriji se poudarja, da je test interesa javnosti potrebno uporabljati z veliko mero previdnosti in skrbnosti, saj zahteva bistveno večjo kakovost odločanja v obliki tehtanja posameznih nasprotujočih si pravic oziroma interesov. Test interesa javnosti zato pomeni izjemo od izjem, ki se mora uporabljati zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost. Na tem mestu tudi ni odveč poudariti, da test interesa javnosti ni namenjen temu, da se razkrije nekaj, kar je ''interesantno za javnost'', temveč da se razkrije tisto, kar je ''v interesu javnosti''. Podatki, ki jih zahteva prosilec, so morebiti interesantni za javnost, nikakor pa po presoji Pooblaščenca njihovo razkritje ni v interesu javnosti, saj mora vsaka država, ki želi biti demokratična, sicer zagotavljati pravico do prostega dostopa do informacij javnega značaja, vendar pa mora hkrati vse državljane varovati pred zlorabo te pravice na njihovo škodo, kar vsekakor velja v primerih, ko bi bila z razkritjem informacije ogrožena učinkovitost obveščevalno - varnostne dejavnosti.
Ob tem Pooblaščenec še pojasnjuje, mora v postopku glede dostopa do informacij javnega značaja upoštevati t.i. erga omnes učinek, kar pomeni, da odobritev dostopa ne učinkuje le proti konkretnemu prosilcu, temveč učinkuje proti javnosti na splošno. V postopku po ZDIJZ namreč ni pomembno, kdo je prosilec, saj dostop do informacij javnega značaja lahko zahteva prav vsakdo. Če bi torej katera druga oseba od organa zahtevala dostop do istih dokumentov, bi se moral dostop dovoliti (oz. zavrniti) pod enakimi pogoji, kot osebi, ki je v konkretnem primeru prosilec in je ….
5. Zahteva za spremembo stopnje tajnosti
Prosilec v pritožbi med drugim tudi navaja, da so podatki v spisu v nasprotju z ZTP označeni s stopnjo tajnosti, zato zahteva umik tajnosti po postopku iz 21. člena ZDIJZ. Pri tem Pooblaščenec pojasnjuje, da bi moral prosilec zahtevo za umik stopnje tajnosti nasloviti na prvostopenjski organ, iz prosilčeve zahteve z dne 15. 5. 2011, pa takšna zahteva ne izhaja. Pooblaščenec tako pojasnjuje, da glede tega dela prosilčeve pritožbe ni pristojen, ker je pristojen za odločanje o pritožbi, s katero je prosilčeva zahteva za umik stopnje tajnosti že zavrnjena s strani pristojnega organa.
6. Zaključek
Pooblaščenec je na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP odpravil odločbo organa in sam rešil zadevo. Pooblaščenec je odločil, da je organ dolžan prosilcu omogočiti dostop do zahtevanih informacij javnega značaja, s katerimi organ razpolaga in so po ugotovitvah Pooblaščenca prosto dostopne, in sicer je organ dolžan prosilcu posredovati:
- dokument: Ocena možnih škodljivih posledic ob določitvi tajnega podatka s stopnjo tajnosti ZAUPNO, opr. št. Tpp Z 26/10 TG/bp z dne 12. 10. 2010, pri čemer mora organ iz dokumenta v 1. odstavku besedila izbrisati ime in priimek dveh fizičnih oseb,
- opravilne številke vseh dokumentov v spisu opr. št. TPP Z 26/2010.
Organ je dolžan to izvršiti v roku enaintridesetih dni od prejema te odločbe. V preostalem delu pa je Pooblaščenec prosilčevo zahtevo zavrnil, ker sta podani izjemi iz 1. in 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Mojca Komac, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Urban Brulc, univ. dipl. prav.,
svetovalec Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka