E-NET okolje d.o.o. - Geodetska uprava RS
+ -Številka: 090-124/2011/5
Kategorije: Ponovna uporaba, Kršitev postopka
POVZETEK
Pooblaščenec je ugodil pritožbi prosilca, odpravil odločbo organa in zadevo vrnil organu v ponovno odločanje. Prosilec se je pritožil zoper ceno posredovanja podatkov. Navedel je, da v konkretnem primeru ne gre za ponovno uporabo podatkov za pridobitne namene, pač pa je prosilec podatke pridobil po pooblastilu javnega podjetja, zaradi izvedbe projekta Kraški vodovod. Pooblaščenec je ugotovil, da dejansko stanje v zadevi ni v celoti razjasnjeno, postopek pred izdajo odločbe pa je bil nepopoln, zato je vrnil zadevo prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje.
ODLOČBA
Številka: 090-124/2011/
Datum: 17. 8. 2011
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZInfP), 3. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. ter 3. odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi družbe E-NET OKOLJE d.o.o., Linhartova cesta 13, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec) zoper odločbo št. 35392-2/2011-171 z dne 7. 6. 2011, Geodetske uprave Republike Slovenije, Zemljemerska ulica 12, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi ponovne uporabe informacij javnega značaja, izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca se ugodi in se odločba št. 35392-2/2011-171 z dne 7. 6. 2011 odpravi, zadeva pa se vrne organu v ponovno odločanje. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti najpozneje v 30 dneh od prejema te odločbe.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 31. 5. 2011 na organ naslovil naročilo za pridobitev digitalnih podatkov, v katerem je zahteval podatke iz zemljiškega katastra. Organ je dne 7. 6. 2011 izdal odločbo št. 35392-2/2011-171, v izreku katere je zapisal, da se za ponovno uporabo podatkov, ki jih je naročil prosilec v naročilu z dne 31. 5. 2011, zaračuna cena ponovne uporabe geodetskih podatkov za pridobitne namene v višini 6.238,10 EUR. Račun št. 0110230-11 z dne 7. 6. 2011 s specifikacijo stroškov je priloga te odločbe. V obrazložitvi odločbe je organ zapisal, da je prosilec v naročilu z dne 31. 5. 2011 navedel, da namerava geodetske podatke ponovno uporabiti za pridobitne namene. Zakon o evidentiranju nepremičnin (Ur. l. RS, št. 47/06, s spremembami, v nadaljevanju ZEN) v 2. odstavku 116. člena določa, da se za namene ponovne uporabe podatkov iz zemljiškega katastra, katastra stavb, registra nepremičnin, evidence državne meje in registra prostorskih enot, kot jo opredeljuje zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, podatki izdajo proti plačilu v skladu z določbami predpisov, ki urejajo informacije javnega značaja. Organ je skladno z določili ZDIJZ določil ceno za ponovno uporabo podatkov v ceniku »Cena ponovne uporabe geodetskih podatkov v pridobitne namene« št. 35391-1/2010-2 z dne 15. 7. 2010. Geodetske podatke iz naročila z dne 31. 5. 2011, ki jih bo prosilec ponovno uporabil za pridobitne namene, je organ zaračunal v skladu z navedenim cenikom. Natančna specifikacija stroškov je nadalje razvidna iz računa št. 0110230-11 z dne 7. 6. 2011.
Organ je dne 17. 6. 2011 prejel pritožbo prosilca, v kateri je le-ta navedel, da delno zavrača plačilo stroškov, razvidnih iz računa št. 0110230-11 z dne 7. 6. 2011 iz naslednjih razlogov:
- iz naročilnice prosilca jasno izhaja, da je končni namen naročila izgradnja - nadgradnja kraškega vodovoda, katerega je nedvomno investitor več lokalnih skupnosti oz. od njih pooblaščeno javno podjetje Kraški vodovod. Ker v tipski naročilnici organa ni posebne rubrike za to, kdo je končni naročnik podatkov, je prosilec v to rubriko vpisal sebe, saj opravlja podizvajalska dela za omenjeno javno podjetje. Prosilec je prepričan, da bi ga moral na to dejstvo opozoriti organ, ki pozna pravila naročanja (za javni sektor se namreč plačajo le stroški, v tem primeru 2,09 EUR). Zaradi navedenega prosilec zavrača postavko s šifro 251007 ZK Grafični podatki v neto ceni 5.195,41 EUR, priznava pa postavko za priporočeno pismo in elektronski zapis v skupni višini 3,01 EUR, ki jih bo tudi poravnal.
Organ je pritožbo, v skladu z 245. členom ZUP, skupaj z dokumenti, ki se tičejo zadeve, odstopil Pooblaščencu, ki jo je v reševanje prejel dne 30. 6. 2011. Pritožba je dovoljena, pravočasna in vložena s strani upravičene osebe. Ob odstopu pritožbe je organ še zapisal, da meni, da pritožba ni utemeljena. Pritožbena navedba, da že iz naročilnice jasno izhaja, da je končni namen tega naročila izgradnja - nadgradnja kraškega vodovoda, katerega investitor je javno podjetje Kraški vodovod, ne drži, saj je prosilec v vlogi oziroma obrazcu za naročilo digitalnih podatkov pod točko 5. (Opis naloge, v katerih bodo geodetski podatki uporabljeni) navedel »Izdelava projekta izgradnje kraškega vodovoda«, pod točko 3. (Namen uporabe podatkov) pa je jasno označil, da gre za uporabo v pridobitne namene. Glede na to, da ima prosilec v Poslovnem registru Slovenije registrirano dejavnost družbe, med drugim tudi Arhitekturno projektiranje in Krajinsko arhitekturo, urbanistično in drugo projektiranje, in je v obrazcu za naročilo digitalnih podatkov jasno označil, da geodetske podatke naroča za uporabo v pridobitne namene, gre v tej zadevi nedvoumno za namen ponovne uporabe podatkov v pridobitne namene. ZDIJZ pa v 34. a členu določa, da lahko organ za ponovno uporabo informacij v pridobitne namene zaračuna ceno. Prav tako je prosilec v obrazcu za naročilo digitalnih podatkov pod točko 7 (Količina oziroma prostorski obseg podatkov) navedel, da potrebuje podatke za 53 katastrskih občin, njihov seznam pa je v prilogi. Naročilo je prosilec spremenil ter organu posredoval elektronsko sporočilo o spremembi že posredovanega naročila, in sicer, da namesto za 53 katastrskih občin naroča podatke za 84 katastrskih občin, katerih seznam je priložil sporočilu. Tudi iz količine naročenih podatkov je moč sklepati, da ne gre za namen izgradnje - nadgradnje kraškega vodovoda, saj bi bili v tem primeru naročeni podatki le na območju le-tega, ne pa kar na območju celotne katastrske občine. Nadalje organ nasprotuje prosilčevi navedbi, da bi ga moral opozoriti na to, naj v tipsko naročilnico napiše, kdo je končni naročnik podatkov. Opozorilo pod 1. točko obrazca za naročilo digitalnih podatkov namreč jasno opozarja: »Če kot naročnik nastopa podjetje, ki naroča podatke v imenu organa državne uprave ali lokalne samouprave, mora naročilu obvezno priložiti pooblastilo, s katerim ga dotični organ dejansko pooblašča za to dejanje, v nasprotnem primeru bomo podatke zaračunali«. Organ poudarja, da je prosilec pravna oseba, ki opravlja storitve na trgu in praviloma ne opravlja javnih nalog v smislu 3. odstavka 4. člena ZDIJZ. V kolikor pa prosilec opravlja javne naloge v smislu 3. odstavka 4. člena ZDIJZ, ima za izvajanje javnih nalog pooblastilo bodisi v predpisih bodisi v pravnem poslu. Prosilec bi zato moral navesti pravno podlago oziroma priložiti pooblastilo, česar pa ni storil.
Pooblaščenec je dopis organa, v katerem je izraženo stališče organa do prosilčeve pritožbe, z dopisom št. 090-124/2011/2 z dne 21. 7. 2011 posredoval prosilcu v seznanitev in morebiten odgovor.
Dne 1. 8. 2011 je Pooblaščenec od prosilca prejel odgovor, v katerem prosilec navaja, da so bili geodetski podatki na podlagi naročila z dne 31. 5. 2011 in kasneje dopolnjenim naročilom, naročeni na podlagi pooblastila javnega podjetja Kraški vodovod. Pridobljeni geodetski podatki niso bili uporabljeni za pridobitne namene, kot to ugotavlja organ. Prosilec s Kraškim vodovodom in prav tako z občinami, ki so investitorice v projekt novogradnje Kraškega vodovoda, nima sklenjene pogodbe za izvedbo projektiranja, kot to napak in brez pravne podlage sklepa organ, temveč ima podano zgolj naročilo, da v imenu in za račun javnega podjetja Kraški vodovod zbere geodetske podatke o katastrskih občinah, kjer je predvidena izgradnja trase vodovoda. Vsekakor pridobitev predmetnih podatkov prosilec ne bo uporabil za nadaljnjo pridobitno dejavnost, temveč so podatki namenjeni izključno javnemu podjetju Kraški vodovod in posledično občinam investitoricam novogradnje kraškega vodovoda. Prosilec je posredoval tudi pooblastilo, iz katerega nedvoumno in jasno izhaja, da je prosilec v imenu in za račun javnega podjetja Kraški vodovod pridobil geodetske podatke. Na podlagi navedenega po mnenju prosilca ni pravne podlage za obračun naročenih in pridobljenih geodetskih podatkov. Naročeni in pridobljeni podatki bodo uporabljeni za izvajanje javnih nalog, torej pripravo ustreznih podlag, na osnovi katerih je mogoče oblikovati ključne zahteve naročnika v zvezi s traso vodovoda, postavitvijo zahtev naročnika glede bodoče projektne dokumentacije in izbire bodočih izvajalcev za gradnjo kraškega vodovoda. Pri tem prosilec ne nastopa ne v vlogi bodočega projektanta, ne v vlogi bodočega izvajalca gradnje. Glede na to, da obrazec 1 ne podaja roka, v katerem je potrebno navedeno pooblastilo priložiti, prosilca podatkov ne morejo bremeniti posledice prepozne predložitve predmetnega pooblastila. Prav tako prosilec pojasnjuje, da je ob izpolnjevanju obrazca za naročilo geodetskih podatkov prišlo do pomote, ko je bila označena rubrika, da se podatki pridobivajo za pridobitne namene. Iz dejanskega stanja evidentno izhaja, da temu ni tako, na podlagi česar gre utemeljeno sklepati, da je pri predmetni zadevi prišlo do očitne pomote.
Pritožba je utemeljena.
1. Pristojnost in meje preskusa izpodbijane odločbe
Pooblaščenec je med drugim pristojen tudi za odločanje o pritožbi zoper odločbo organa iz tretjega odstavka 22. člena ZDIJZ, tj. zoper odločbo organa, s katero ta odloči o zaračunani ceni ponovne uporabe. Navedeno izhaja tudi iz 1. alineje prvega odstavka 2. člena ZInfP, ki določa, da je Pooblaščenec pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacij javnega značaja. Določbo je v delu, ki govori o pristojnosti Pooblaščenca za odločanje na drugi stopnji zoper »(…) odločbo, s katero je organ (…) drugače kršil pravico do (…) ponovne uporabe informacij javnega značaja«, treba razumeti kot podlago za odločanje o domnevni oziroma s strani prosilca zatrjevani kršitvi pravice do ponovne uporabe. Čeprav odločba, s katero se (med drugim) odloči tudi o ceni ponovne uporabe po naravi stvari ni zavrnilna odločba, je namreč treba dopustiti možnost, da kršitev pravice do ponovne uporabe izhaja tudi iz tovrstne odločbe, saj ni izključeno, da organ o ceni odloči:
- v nasprotju s procesnimi predpisi (ZUP in ZDIJZ),
- v nasprotju z materialnopravnimi določbami ZDIJZ, zlasti tretjim odstavkom 4. člena, 34. a členom in 36. a členom,
- v nasprotju z določbami Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/05 in 119/07; v nadaljevanju Uredba), zlasti 22., 23., 24., 25. a in 25. b členom ali
- v nasprotju z internim cenikom.
Kot organ druge stopnje je Pooblaščenec v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
2. Splošno o ponovni uporabi informacij javnega značaja
Pojem ponovne uporabe informacije javnega značaja določa 3. odstavek 4. člena ZDIJZ. Ponovna uporaba informacij javnega značaja po tej določbi pomeni uporabo s strani fizičnih oseb ali pravnih oseb za pridobitne ali nepridobitne namene, razen za prvotni namen v okviru javne naloge, zaradi katerega so bili dokumenti izdelani. Ključno za ponovno uporabo informacij je, da organi javnega sektorja informacije prvenstveno zbirajo za izvrševanje svojih javnih nalog, že zbrane informacije pa lahko posredujejo prosilcem za nadaljnjo uporabo v pridobitne ali nepridobitne namene. Razlikovanje med pridobitnim in nepridobitnim namenom ne vpliva na to, ali je šteti posamezno uporabo informacije javnega značaja za ponovno uporabo. Ta razlika dobi pomen samo ob vprašanju, ali sme organ zaračunati ceno za ponovno uporabo.
Po prvem odstavku 34. a člena ZDIJZ lahko organ za ponovno uporabo informacij v pridobitne namene zaračuna ceno, razen v primeru uporabe z namenom informiranja, zagotavljanja svobode izražanja, kulture in umetnosti in uporabe informacij s strani medijev.
Glede na določbe 36. a člena ZDIJZ cena ali drugi pogoji glede ponovne uporabe informacij javnega značaja ne smejo povzročiti diskriminacije med prosilci znotraj iste ali primerljivih kategorij ponovne uporabe informacij. Če organ uporablja informacije za dejavnost, ki ni del njegovih uradnih nalog, javnega pooblastila ali javne službe, veljajo zanj enaka cena in drugi pogoji glede ponovne uporabe informacij javnega značaja, kot to velja za druge osebe. Ponovna uporaba informacij je po enaki ceni in pod enakimi drugimi pogoji dovoljena in omogočena vsem prosilcem. Števila prosilcev, ki jim organ dovoli ponovno uporabo informacij, ni dovoljeno omejevati. Organ s pogodbo ali kakršnimkoli drugačnim dogovorom ali odločitvijo ne sme prosilcu zagotoviti takšne ponovne uporabe informacij, ki bi izključevala ponovno uporabo informacij s strani tretjih oseb.
Uredba v 25. a členu določa, da prosilec v zahtevi za ponovno uporabo informacij javnega značaja iz 4. odstavka 17. člena ZDIJZ opredeli pridobitni oziroma nepridobitni namen ponovne uporabe predvsem z opisom naslednjih okoliščin: pravno-organizacijska oblika oziroma status prosilca in dejavnost, ter predvideni način ponovne uporabe informacij, vključno s pogoji posredovanja informacij javnosti. V 25. b členu Uredba še določa, da kadar organ prosilcu zaračuna ceno ponovne uporabe, lahko od prosilca zahteva vnaprejšnje plačilo odmerjene cene in posreduje informacije javnega značaja za ponovno uporabo na podlagi dokazila o plačilu odmerjene cene in morebitnih materialnih stroškov za posredovanje informacij.
Bistvenega pomena pa je 3. odstavek 4. člena ZDIJZ, na podlagi katerega se uporaba informacij za izvajanje javnih nalog v organu ali izmenjava informacij med organi za izvajanje javnih nalog ne šteje za ponovno uporabo informacij. Izpodbijana odločba organa temelji na odločitvi, da je prosilec v naročilu, ki ga je organ prejel dne 31. 5. 2011, zahteval ponovno uporabo informacij, iz pritožbe prosilca pa izhaja, da bi mu moral organ omogočiti brezplačno uporabo zahtevanih informacij, ker naj bi jih potreboval za izvajanje javnih nalog (projekt izgradnje Kraškega vodovoda). Bistveno vprašanje v tej zadevi je torej, ali so bili podatki, ki jih je prosilec od organa zahteval, namenjeni izvajanju javnih nalog.
3. Obveznosti prosilca po ZDIJZ
Pri uveljavljanju pravice do ponovne uporabe informacij javnega značaja ZDIJZ prosilcu nalaga izpolnjevanje nekaterih formalnih zahtev, ki se nanašajo na obvezne sestavine pisne zahteve (vloge), s katero se prosilec obrne na organ. Po določbi 1. odstavka 17. člena ZDIJZ mora zahteva vsebovati podatke o organu (navedbo organa, kateremu se pošilja), podatke o vložniku (osebno ime ali naziv pravne osebe ter naslov) in podatke o morebitnem zastopniku ali pooblaščencu. ZDIJZ v 2. odstavku 17. člena, poleg zahteve po opredelitvi načina seznanitve z vsebino informacije javnega značaja, prosilcu nalaga opredelitev informacije, s katero se želi seznaniti oziroma na kakšen način se želi z vsebino zahtevane informacije seznaniti (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis).
Uredba v 25. a členu določa, da mora prosilec v zahtevi za ponovno uporabo informacij javnega značaja iz četrtega odstavka 17. člena ZDIJZ opredeli pridobitni oziroma nepridobitni namen ponovne uporabe predvsem z opisom naslednjih okoliščin:
- pravno-organizacijska oblika oziroma status prosilca in dejavnost;
- predvideni način ponovne uporabe informacij, vključno s pogoji posredovanja informacij javnosti.
Osrednji in najpomembnejši del zahteve je opis informacije javnega značaja, s katero se prosilec želi seznaniti oziroma jo ponovno uporabiti, kar predstavlja zahtevek stranke v smislu prvega odstavka 66. člena ZUP. Želene informacije morajo biti opisane tako natančno, da organ zahtevek lahko obravnava, ni pa potrebno, da so opredeljene do potankosti. Zahteva po opisu želene informacije javnega značaja pomeni, da mora prosilec informacijo opisati s tako stopnjo določnosti, da lahko organ zahtevek obravnava (primerna stopnja določnosti), ne pomeni pa, da je potrebno informacijo povsem določno identificirati. Primerna stopnja določnosti pomeni, da mora biti opis informacije natančen do te mere, da omogoča določljivost informacije oziroma dokumenta pri konkretnem organu.
Za presojo obveznosti prosilca je pomembna tudi določba 1. odstavka 66. člena ZUP, ki določa, da mora biti vloga razumljiva in mora obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnava. Predvsem mora obsegati: navedbo organa, kateremu se pošilja, zadevo, katere se tiče, zahtevek oziroma predlog, navedbo o tem, kdo je morebitni zastopnik ali pooblaščenec, osebno ime, firmo oziroma osebno ime vlagatelja, prebivališče (naslov) oziroma sedež vložnika oziroma njegovega zastopnika ali pooblaščenca.
4. Obveznosti organa po ZDIJZ
ZDIJZ v 1. odstavku 18. člena določa, da mora organ v primeru, ko je zahteva prosilca nepopolna in je zaradi tega ne more obravnavati, prosilca pozvati, da jo v roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni, dopolni. Skladno z 19. členom ZDIJZ, v povezavi s tretjim odstavkom 18. člena ZDIJZ, organ zahtevo prosilca zavrže, če ta zahteve ne dopolni v roku ali če zahteva, tudi po dopolnitvi, ne izpolnjuje pogojev iz 17. člena ZDIJZ in je zato organ ne more obravnavati.
Podobno izhaja tudi iz 1. in 2. odstavka 67. člena ZUP, ki določata, da če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, je samo zaradi tega ni dovoljeno zavreči. Organ mora v roku petih delovnih dni zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo, in določiti vložniku rok, v katerem jo mora popraviti. Če prosilec pomanjkljivosti odpravi v roku, se šteje, da je vloga vložena takrat, ko je bila vložena vloga, s katero so pomanjkljivosti odpravljene. Če prosilec v tem roku pomanjkljivosti ne odpravi, organ s sklepom zavrže vlogo.
Pooblaščenec poudarja, da 2. odstavek 18. člena ZDIJZ zavezuje uradno osebo, ki je pri organu imenovana za posredovanje informacij javnega značaja, da prosilcu pri dopolnitvi zahteve nudi ustrezno pomoč. Navedena določba je specifičen izraz načela varstva pravic strank, ki ga določa 7. člen ZUP in v skladu s katerim morajo organi pri postopanju in odločanju strankam med drugim omogočiti, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice. Podobno zahtevo po zagotovitvi pomoči prosilcu pri razjasnitvi prošnje določa tudi Uredba v 6. členu. Ob generalni zahtevi po »ustrezni pomoči« ZDIJZ ali ZUP ne določata konkretno, na kakšen način, v kakšni obliki ter v kakšnem obsegu mora organ prosilcu nuditi pomoč. Kljub temu ni nobenega dvoma, da je organ v primeru, ko meni, da zahteva ni dovolj opredeljena, da bi jo bilo mogoče obravnavati, zavezan na formalen (npr. pisno ali z vabilom) ali manj formalen (npr. po telefonu) način vzpostaviti stik s prosilcem in mu pojasniti vse okoliščine, povezane z zahtevanimi informacijami in dokumentarnim gradivom, s katerim organ razpolaga, ki bi lahko pripomogle k določnejši opredelitvi prosilčeve zahteve.
5. Presoja vsebine zahteve prosilca in presoja ravnanja organa v konkretnem primeru
Naročilo prosilca za pridobitev geodetskih podatkov, ki ga je organ prejel dne 31. 5. 2011, je vsebovalo naslednje zahteve oziroma navedbe po posameznih kategorijah:
- »3. Namen uporabe podatkov«: uporaba v pridobitne namene;
- »5. Opis naloge, v kateri bodo geodetski podatki uporabljeni«: izdelava projekta izgradnje kraškega vodovoda;
- »7. Količina oziroma prostorski obseg podatkov«: 53 katastrskih občin, pri čemer je bila ta zahteva še istega dne spremenjena v 84 katastrskih občin.
Iz vsebine navedenih kategorij izhaja, da je prosilec namen ponovne uporabe zahtevanih informacij označil kot uporabo v pridobitne namene, vendar pa je v kategoriji pod 5. točko, zapisal, da gre za izdelavo projekta izgradnje kraškega vodovoda. Pooblaščenec ugotavlja, da je organ v izpodbijani odločbi upošteval le dejstvo, da je prosilec (po zatrjevanju prosilca pomotoma) namen opredelil kot ponovno uporabo, ni pa organ upošteval dejstva, da je prosilec zapisal tudi, da bodo podatki uporabljeni v zvezi s projektom izdelave kraškega vodovoda.
Po oceni Pooblaščenca navedba prosilca, da bodo podatki uporabljeni za izdelavo projekta izgradnje kraškega vodovoda, pomeni vsaj indic, ki kaže na to, da bi bili zahtevani podatki lahko uporabljeni za izvajanje javnih nalog, česar pa organ ni upošteval. Dejstvo je, da je vodovodni sistem kot tak infrastruktura lokalnega pomena, izgradnja vodovodnega sistema pa je praviloma financirana iz javnih sredstev v okviru opravljanja javno-pravnih nalog. Oskrba s pitno vodo je namreč v skladu z določbami Zakona o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 39/06-UPB1, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZVO-1) obvezna občinska gospodarska javna služba varstva okolja. V konkretnem primeru je izvajalec omenjene javne službe javno podjetje Kraški vodovod Sežana d.o.o., ki naj bi po pritožbenih navedbah prosilca, le-tega pooblastil za pridobitev potrebnih podatkov v zvezi s projektom Vodooskrba Obale in Krasa.
Res je sicer, da prosilec naročilu ni priložil pooblastila javnega podjetja Kraški vodovod Sežana d.o.o. in res je, da je namen pridobivanja podatkov označil kot ponovno uporabo, kljub temu pa je očitno, da dejansko stanje v konkretnem primeru ni bilo v celoti razjasnjeno. Dejstva, ali se bodo podatki, ki jih je zahteval prosilec, uporabili za izvajanje javnopravnih nalog, organ v konkretnem primeru sploh ni ugotavljal, prav to dejstvo pa bi utegnilo bistveno vplivati na odločitev organa o zadevi. Uporaba informacij za izvajanje javnih nalog v organu ali izmenjava informacij med organi za izvajanje javnih nalog se namreč ne šteje za ponovno uporabo informacij (3. odstavek 4. člena ZDIJZ).
Organ je tako o naročilu neposredno odločil, saj ga je razumel izključno kot zahtevo za pridobite podatkov za pridobitne namene in prosilca ni pozval na dopolnitev oziroma na izjasnitev o naročilu, niti mu skladno z 2. odstavkom 18. člena ZDIJZ in 7. členom ZUP ni nudil ustrezne pomoči, ki bi lahko pripomogla k določnejši oziroma pravilni opredelitvi prosilčeve zahteve. Z opisanim ravnanjem je organ po oceni Pooblaščenca kršil načelo materialne resnice (8. člen ZUP), na podlagi katerega je treba ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. Odločba organa za prosilca namreč ne sme biti presenečenje, zato je organ, pred odobritvijo oziroma posredovanjem zahtevanih informacij ter pred izdajo računa in odločbe o ceni, dolžan s prosilcem vzpostaviti dialog v smeri razčiščevanja pravnih in dejanskih podlag, ki so oziroma bodo odločilne za odločitev o zahtevi.
Na podlagi vsega navedenega Pooblaščenec zaključuje, da v obravnavanem primeru resnično dejansko stanje glede namena uporabe zahtevanih podatkov ni bilo v celoti ugotovljeno. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da je bil postopek, izveden pred izdajo odločbe, nepopoln.
Pri tem Pooblaščenec ne more mimo dejstva, da je prosilec, po izdaji odločbe, navedel še dodatna dejstva in dokaze, zaradi katerih bi utegnila biti odločitev o zadevi drugačna. Kljub temu organ postopka ni dopolnil (za kar ima podlago v 2. odst. 243. členu ZUP) in ni nedvoumno in jasno razčistil, ali bodo posredovani podatki dejansko porabljeni za izvajanje javnih nalog in za izvajanje katerih javnih nalog bodo zahtevani podatki uporabljeni.
6. Razlogi za vrnitev zadeve v ponovno odločanje
ZUP v prvem odstavku 251. člena določa, da če organ druge stopnje ugotovi, da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka, dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti bodisi sam bodisi po organu prve stopnje ali pa po zaprošenem organu. V tretjem odstavku istega člena je določeno, da če organ druge stopnje spozna, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo in vrne zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek.
Glede na navedbe v pritožbi je očitno, da se prosilec z interpretacijo naročila, ki jo je sprejel organ, ne strinja. Navajanje novih dejstev v pritožbi je sicer mogoče, v primeru, da prosilcu to ni bilo omogočeno v postopku na prvi stopnji, vendar je Pooblaščenec mnenja, da bi vprašanje, kaj je prosilec v resnici hotel, moralo biti razčiščeno v postopku na prvi stopnji. V konkretnem primeru pa je organ tisti, ki razpolaga z zbirkami podatkov in tudi najbolje pozna vse okoliščine in dejstva, ki so potrebna za ustrezno dopolnitev zahteve prosilca ter nudenje pomoči pri dopolnitvi. Iz tega razloga je Pooblaščenec odločil, da vrne zadevo v ponoven postopek in odločanje prvostopenjskemu organu.
7. Zaključek
Organ ni ravnal skladno z 8. členom ZUP (načelo materialne resnice), zaradi česar je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. S procesnega vidika organ ni uporabil določb, ki bi jih po mnenju Pooblaščenca moral, in sicer prosilca v skladu s 1. odstavkom 67. člena ZUP ter v skladu s 1. odstavkom 18. člena ZDIJZ, ni pozval na dopolnitev naročil niti ni aktivno pripomogel k ustrezni dopolnitvi naročila oziroma prosilcu ni na primeren način omogočil seznanitve z vsemi okoliščinami, na podlagi katerih bi prosilec lahko ustrezno dopolnil svojo zahtevo (2. odstavek 18. člena ZDIJZ).
V postopku odločanja na prvi stopnji so bile storjene bistvene kršitve pravil postopka, posledično pa je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, zato je bilo potrebno na podlagi 1. in 3. odstavka 251. člena ZUP, skladno z razlogi, navedenimi v obrazložitvi te odločbe, izpodbijano odločbo odpraviti in zadevo vrniti v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu. Organ je dolžan v ponovljenem postopku odločiti najpozneje v roku 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe, pri čemer mora upoštevati napotke Pooblaščenca, ki so podani v tej odločbi.
Organ je pri ponovljenem odločanju o ponovni uporabi informacij javnega značaja in ceni ponovne uporabe, dolžan v predhodnem postopku ponovno presoditi izpolnjevanje procesnih predpostavk za odločanje o zadevi, in sicer tako, da na podlagi prvega odstavka 67. člena ZUP oziroma na podlagi prvega odstavka 18. člena ZDIJZ prosilca pozove na dopolnitev ali popravek naročila in mu pri tem po potrebi nudi pomoč po 2. odstavku 18. členu ZDIJZ, nato pa meritorno odloči na podlagi določb ZDIJZ oziroma ZUP. Pooblaščenec na tem mestu vseeno še pojasnjuje, da konkretizacija namena uporabe zahtevanih podatkov ni naloga organa, temveč naloga prosilca samega. Vendar pa je organ tisti, ki je prosilcu dolžan dati možnost, da svojo zahtevo oziroma naročilo konkretizira ter ustrezno dopolni.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba niti upravni spor.
Postopek vodila:
Mojca Komac, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka