Prosilec - Lovska družina Lož - Stari trg
+ -Številka: 090-123/2011/4
Kategorije: Ali je organ zavezanec, Osebni podatek
POVZETEK
Pooblaščenec je delno ugodil pritožbi prosilca, ki je od organa zahteval posredovanje zapisnika in magnetograma rednega občnega zbora LD Lož - Stari trg, ki je bil dne 15. 1. 2011 v domu LD. Pooblaščenec je prosilčevo zahtevo v celoti zavrnil v delu, ki se nanaša na magnetogram, saj je bilo ugotovljeno, da le-ta ne obstaja. Nadalje je Pooblaščenec ugotovil, da se določeni deli zapisnika nanašajo na izvajanje javne službe in javnega pooblastila in v tem delu predstavljajo informacije javnega značaja. Pooblaščenec je organu naložil, naj prosilcu te dele zapisnika tudi posreduje, pri čemer mora izbrisati varovane osebne podatke.
ODLOČBA
Številka: 090-123/2011
Datum: 5. 7. 2011
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in 3. odstavka 255. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi… (v nadaljevanju prosilec) zoper molk Lovske družine Lož - Stari trg, Rožnik 3, 1386 Stari trg pri Ložu (v nadaljevanju organ), v zadevi molka organa glede dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca se ugodi.
1. 1. Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati naslednje dele besedila zapisnika rednega občnega zbora LD Lož - Stari trg, ki je bil dne 15. 1. 2011 v domu LD:
- na 1. strani zapisnika: besedilo od začetka strani do zadnje (12.) točke dnevnega reda,
- na 3. strani zapisnika: odebeljeno besedilo (dva sklepa),
- na 4. strani zapisnika: od besedila: Sprejeto soglasno do besedila: Občni zbor je sprejel (skupaj 8 odstavkov),
- na 6. strani zapisnika: besedilo od vključno tretjega odstavka (… je spomnil na določilo…) do konca odebeljenega besedila (SKLEP), ki se konča z besedami: drugi del pa 1. 8. (skupaj 11 odstavkov),
- na 8. strani zapisnika: 4. in 5. odstavek (od besedila: … je povedal, da je … poslal 6 pisem… do besedila: … prišel denar.),
- na 9. strani zapisnika: zadnji odstavek v celoti (ki se začne z besedilom: … je povedal, da je bil nepravilen…)
- 10. stran zapisnika v celoti.
1. 2. Organ je iz tako opredeljenih delov zapisnika dolžan izbrisati vsa imena in priimke fizičnih oseb, razen imena in priimka predsednika organa, na 10. strani zapisnika pa je organ dolžan prekriti tudi vse podpise fizičnih oseb.
2. V preostalem delu se zahteva prosilca zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilec je dne 9. 5. 2011 na organ naslovil zahtevo, v kateri je od organa zahteval posredovanje zapisnika in magnetograma rednega občnega zbora LD Lož - Stari trg, ki je bil dne 15. 1. 2011 v domu LD.
Organ je dne 12. 5. 2011 prosilcu z dopisom odgovoril, da mu kot nečlanu niso dolžni pošiljati dokumentov. V dopisu je organ še zapisal, da mu … omogočajo, da si zapisnik občnega zbora z dne 15. 1. 2011 prebere. Zapisnik se nahaja v arhivu lovske družine.
Pooblaščenec je dne 16. 6. 2011 prejel prosilčevo pritožbo, v kateri je prosilec navedel, da mu odgovorni osebi organa nočeta zapisnika in magnetograma rednega občnega zbora LD Lož - Stari trg, ki je bil dne 15. 1. 2011 v lovskem domu LD ….. Sum storitve kaznivih dejanj obravnavajo organi kazenskega pregona, omenjena dokumenta pa prosilec potrebuje kot dokaz v tem postopku. Prosilec prosi, da Pooblaščenec ustrezno ukrepa, da mu pošljejo zaprošene dokumenta, ki morajo biti overovljeni - podpisani od predsedujočega zboru LD, overiteljev zapisnika in zapisnikarja, priložen naj bo tudi magnetogram.
Pooblaščenec je dne 17. 6. 2011 organ z dopisom št. 0900-140/2011/2 pozval, naj mu v roku petih dni sporoči, zakaj ni pravočasno izdal odločbe ali pa naj v tem roku odloči skladno z ZDIJZ.
Dne 22. 6. 2011 je Pooblaščenec prejel odgovor organa, v katerem je organ pojasnil, da magnetogram, ki ga zahteva prosilec ne obstaja, ker sej občnega zbora ali upravnega odbora organ ne snema, saj ne razpolaga s snemalno napravo. Organ je še navedel, da so prosilca seznanili, da lahko v zapisnik, ki ga zahteva, vpogleda pri organu in da smatra, da mu je bil s tem omogočen dostop do informacij.
Na podlagi prejetega dopisa organa je Pooblaščenec odločil, da bo zadevo, v skladu z 3. odstavkom 255. člena ZUP, prevzel v odločanje. Pooblaščenec je zato organ z dopisom št. 0900-140/2011/4 z dne 24. 6. 2011 pozval, naj mu posreduje dokumentacijo, ki jo potrebuje za obravnavanje pritožbe in odločanje.
Pooblaščenec je zahtevano dokumentacijo od organa prejel dne 29. 6. 2009.
Pooblaščenec je nadalje na podlagi 3. odstavka 33. člena ZUP od Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju MKGP) prejel preostale podatke in pojasnila, ki jih je potreboval za izvedbo pritožbenega postopka, in sicer je MKGP Pooblaščencu potrdilo, da je organ izvajalec javne službe na podlagi sklenjene koncesijske pogodbe št. 014-61/2009/1 za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v lovišču Lož-Stari trg, ki je bila sklenjena dne 19. 6. 2009. Predmetno koncesijsko pogodbo je MKGP Pooblaščencu tudi posredovalo.
Pritožba je utemeljena.
1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
Pooblaščenec pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Ob navedenem procesnem izhodišču je Pooblaščenec v pritožbenem postopku ugotavljal:
- ali je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja in v katerem delu,
- ali oziroma kateri deli razpoložljive dokumentacije spadajo v področje izvrševanja javne službe oziroma javnih pooblastil in s tem povezano vprašanje, ali so izpolnjeni pogoji za obstoj informacije javnega značaja po 1. in 4. členu ZDIJZ,
- ali oziroma glede katerih delov razpoložljive dokumentacije so podane izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja po 6. členu ZDIJZ.
2. Pojem informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v 2. odstavku 39. člena Ustave RS (Ur. l. RS, št. 33/91, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Ustava) in ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, ne samo v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz citiranega 1. odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
• da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le-ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
• da organ z njo razpolaga,
• da se informacija nahaja v materializirani obliki.
Tako iz kroga organov širšega javnega sektorja, ki sodijo med zavezance za dostop do informacij javnega značaja, kot tudi iz opredelitve informacije javnega značaja, je mogoče zaključiti, da je postopek dostopa do informacij javnega značaja v najširšem pomenu besede namenjen pridobivanju informacij, ki so v povezavi z javnopravnim, oblastnim delovanjem. Iz tega razloga je najprej potrebno razjasniti vprašanje, ali je organ zavezanec v skladu s 1. odstavkom 1. člena ZDIJZ in ali je zavezanec za dostop do informacij javnega značaja v celoti ali delno, torej tudi glede dokumentov, ki jih je zahteval prosilec.
3. Organ kot zavezanec po ZDIJZ
Pooblaščenec je z vpogledom na spletno stran AJPES ugotovil, da je pravnoorganizacijska oblika organa društvo. Društvo je ustanovljeno na podlagi Zakona o društvih (Ur. l. RS, št. 61/06, v nadaljevanju ZDru-1). Prvi in drugi odstavek 1. člena ZDru-1 določata, da je društvo samostojno in nepridobitno združenje, ki ga ustanoviteljice oziroma ustanovitelj, skladno s tem zakonom, ustanovijo zaradi uresničevanja skupnih interesov. Društvo si samo določi namen in cilje, dejavnost oziroma naloge ter način delovanja, odločitve o upravljanju društva pa neposredno ali posredno sprejemajo članice oziroma člani društva. Pravna subjektiviteta društva je določena v prvem odstavku 5. člena ZDru-1, ki določa, da je društvo pravna oseba zasebnega prava, ki pridobi pravno subjektiviteto z vpisom v register društev.
Iz izpostavljenih določb 1. odstavka ZDIJZ v povezavi z izpostavljenimi določbami ZDru-1, je torej moč sklepati, da je organ pravna oseba zasebnega prava. Zgolj na podlagi tega dejstva pa ni mogoče zaključiti, da organ ni zavezanec v smislu 1. člena ZDIJZ. Pooblaščenec pri tem poudarja, da je tudi društvo, kot pravna oseba zasebnega prava, lahko zavezanec za dostop do informacij javnega značaja, če opravlja kakšno od oblastnih funkcij oz. ima javno pooblastilo ali če izvaja javno službo. Ob navedenem je tako potrebno presojati tudi, ali organ izvaja javna pooblastila, opravlja javno službo oz. javne naloge.
Zakon o divjadi in lovstvu (Ur. l. RS, št. 16/04, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDLov-1) v 1. odstavku 18. člena pravi, da predstavljajo javno službo za področje divjadi s tem zakonom določene dejavnosti, ki se v javnem interesu izvajajo zaradi ohranitve in varstva divjadi in njihovega življenjskega okolja ter se zagotavljajo s sonaravnim upravljanjem in usmerjanjem razvoja medsebojnih odnosov populacij divjadi ter njihovega okolja. V 3. odstavku 18. člena nadalje določa, da dejavnosti javne službe iz 19. člena tega zakona opravlja Zavod za gozdove Slovenije, posamezne naloge pa opravljajo lovske organizacije.
Med nalogami lovskih organizacij so v 21. členu ločeno naštete tiste, ki jih opravljajo upravljavci lovišč in lovišč s posebnim namenom, Lovska zveza Slovenije ter območna združenja upravljavcev lovišč in lovišč s posebnim namenom. Iz 22. člena ZDLov-1 izhaja, da upravljavci v loviščih in loviščih s posebnim namenom naloge iz 3. in 11. točke 1. odstavka 21. člena (sodelovanje pri izvajanju ukrepov preventivnega zdravstvenega varstva divjadi in dostavljanje poginule divjadi v veterinarski pregled ter izvajanje nadzornih nalog, ki jih opravlja lovsko čuvajska služba) opravljajo kot javno pooblastilo. V 24. in 25. členu je obenem določeno, da z divjadjo v loviščih trajnostno gospodarijo lovske družine. Za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v posameznem lovišču se podeli koncesija in določi upravljavca na podlagi javnega razpisa. Pri tem kot koncedent nastopa Republika Slovenija, kot koncesionar pa posamezna lovska družina. Lastninska pravica države, ki jo ima nad divjadjo, ima za posledico, da je za upravljanje z loviščem in trajnostno gospodarjenje z divjadjo s strani drugih oseb potrebna koncesija. Pri upravljanju z divjadjo gre za podelitev (prenos) lovske pravice oziroma za razmerje med državo kot dajalcem koncesije (lovske pravice) in lovsko družino, kateri država podeli lovišče v upravljanje (lovsko pravico), ki je sicer po naravi stvari pridržana državi (3. odstavek 1. člena ZDLov-1). Vlada RS je na podlagi ZDLov-1 izdala Uredbo o podelitvi koncesij za trajnostno gospodarjenje z divjadjo (Ur. l. RS, št. 100/08), ki določa pogoje in postopek za podelitev posameznih koncesij lovskim družinam za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v loviščih v RS.
Tudi iz 7. člena koncesijske pogodbe št. 014-61/2009/1 z dne 19. 6. 2009, ki je bila sklenjena za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v lovišču Lož- Stari trg izhaja, da organ kot koncesionar opravlja naslednje naloge:
1. izvajanje načrtovanih ukrepov za varstvo divjadi in življenjskega okolja ter ukrepov za ohranjanje in izboljševanje življenjskih razmer za divjad;
2. izvajanje načrtovanega odvzema divjadi v skladu z načrti upravljanja z divjadjo ter izvajanje odstrela bolne ali poškodovane divjadi;
3. sodelovanje pri izvajanju ukrepov preventivnega zdravstvenega varstva divjadi in dostavljanje poginule divjadi v veterinarski pregled;
4. vodenje predpisanih evidenc o uplenjeni in najdeni poginuli divjadi;
5. zbiranje podatkov o divjadi in njenih odnosih z življenjskim okoljem po določeni metodologiji monitoringa;
6. izvajanje načrtovanih ukrepov za preprečevanje škode od divjadi in na divjadi;
7. ocenjevanje škod od divjadi in na divjadi;
8. zagotavljanje povračila škod od divjadi lastnikom ali uporabnikom zemljišč;
9. skrb za usposabljanje lovcev;
10. komuniciranje z lastniki zemljišč in javnostjo;
11. izvajanje nadzornih nalog, ki jih opravlja lovsko čuvajska služba;
12. sodelovanje pri znanstveno-raziskovalnem delu v zvezi z divjadjo in lovstvom;
13. izvajanje praktičnega dela lovskega izpita, kadar je to potrebno;
14. izvajanje ukrepov za izboljšanje življenjskih razmer vseh vrst ptic in sesalcev;
15. poseganje v populacije prosto živečih vrst ptic in sesalcev v skladu s predpisi s področja zavarovanih vrst.
V predstavljeni ureditvi je sicer mogoče zaslediti sistemsko nedoslednost glede razmejevanja med nalogami, ki predstavljajo izvajanje javne službe in javnimi pooblastili, vendar je nedvomno, da je v konkretnem primeru organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja v tistem delu, ki se nanaša na naloge iz 7. člena koncesijske pogodbe.
4. Obstoj zahtevanih informacij v konkretnem primeru
Pooblaščenec na tem mestu najprej ugotavlja, da je prosilec od organa zahteval posredovanje dveh dokumentov, in sicer:
- zapisnik rednega občnega zbora LD Lož - Stari trg, ki je bil dne 15. 1. 2011 v domu LD in
- magnetogram rednega občnega zbora LD Lož - Stari trg, ki je bil dne 15. 1. 2011 v domu LD.
Tekom ugotovitvenega postopka je Pooblaščenec na podlagi izjav organa ugotovil, da magnetogram, ki ga prosilec zahteva, ne obstaja, saj se sej občnega zbora ali upravnega odbora organ ne snema, ker organ niti ne razpolaga s snemalno napravo. Zahtevan magnetogram tako ne izpolnjuje vseh zakonskih pogojev za informacijo javnega značaja, ker ne obstaja v materializirani obliki. V tem delu se zaradi navedenega zahteva prosilca zavrne. Nadalje pa ni nobenega dvoma, da obstaja zapisnik občnega zbora LD Lož - Stari trg z dne 15. 1. 2011 ter, da organ z njim razpolaga, saj ga je tudi posredoval Pooblaščencu. Predmetni zapisnik je bil v nadaljevanju predmet presoje Pooblaščenca.
Pooblaščenec najprej ugotavlja, da se predmetni zapisnik le deloma nanaša na področja, na katerih je organ zavezan za posredovanje informacij javnega značaja. Izhajajoč iz načela, da se lahko informacije javnega značaja zahtevajo zgolj od organov, taksativno naštetih v 1. odstavku 1. člena ZDIJZ, Pooblaščenec pojasnjuje, da mora organ prosilcu posredovati zahtevane informacije le v tistem delu, v katerem se te nanašajo na področje izvajanja javne službe oz. javnega pooblastila organa. Pooblaščenec je tako presodil, da je v naslednjih delih zahtevanega zapisnika podana dovolj tesna zveza z izvajanjem javne službe oziroma javnih pooblastil:
- na 1. strani zapisnika: besedilo od začetka strani do zadnje točke dnevnega reda,
- na 3. strani zapisnika: odebeljeno besedilo (dva sklepa),
- na 4. strani zapisnika: od besedila: Sprejeto soglasno do besedila: Občni zbor je sprejel (skupaj 8 odstavkov),
- na 6. strani zapisnika: besedilo od vključno tretjega odstavka (… je spomnil na določilo…) do konca odebeljenega besedila (SKLEP), ki se konča z besedami: drugi del pa 1. 8. (skupaj 11 odstavkov),
- na 8. strani zapisnika: 4. in 5. odstavek (od besedila: … je povedal, da je … poslal 6 pisem… do besedila: … prišel denar.),
- na 9. strani zapisnika: zadnji odstavek v celoti (ki se začne z besedilom: … je povedal, da je bil nepravilen…),
- 10. stran zapisnika v celoti.
Pri tem Pooblaščenec še pojasnjuje, da dejstvo, da…, v postopku dostopa do informacij javnega značaja ni pravno pomembno, saj so informacije javnega značaja prosto dostopne vsem prosilcem na enaki osnovi, kar pomeni, da prosilec … ni upravičen do večjega števila informacij javnega značaja kot katerikoli drug prosilec, ….
5. Izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja
Če zahtevan dokument obstaja in vsaj v delu vsebuje informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih določa ZDIJZ. Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli izmed, v 1. odstavku 6. člena ZDIJZ, določenih izjem od prostega dostopa. Po temeljitem pregledu delov zahtevanega dokumenta, pri katerih je bilo ugotovljeno, da predstavljajo informacijo javnega značaja, je Pooblaščenec ugotovil, da bi v konkretnem primeru lahko šlo za izjemo varstva osebnih podatkov iz 3. točke 6. člena ZDIJZ.
ZDIJZ v 3. točki 6. člena napoti na uporabo Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/2007-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1), ki v 1. točki 1. odstavka 6. člena določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
ZVOP-1 ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, za javni sektor opredeljene v 8. in 9. členu ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika, možnost le-te pa mora biti v javnem sektorju določena z zakonom.
Po natančnem pregledu zahtevanega dokumenta je Pooblaščenec ugotovil, da se v dokumentu pojavljajo osebna imena posameznikov, ki v kombinaciji s podatkom o članstvu v organu ali funkciji (npr. tajnik, overitelj, zapisnikar) omogočajo določljivost posameznika, zaradi česar v skladu z definicijo iz 6. člena ZVOP-1 govorimo o osebnih podatkih. Za razkritje osebnih podatkov teh oseb ni podane pravne podlage v smislu navedenih določb ZVOP-1, saj ne obstaja zakon, ki bi takšno obdelavo osebnih podatkov dopuščal. Navedeno pomeni, da razkritje tovrstnih osebnih podatkov javnosti ni dopustno, zaradi česar bi, če bi osebne podatke teh oseb razkrili javnosti, prišlo do kršitve varstva osebnih podatkov v smislu 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. To pomeni, da teh osebnih podatkov prosilcu ni dopustno razkriti. Kot nevarovane osebne podatke je treba šteti zgolj osebno ime in funkcijo zakonitega zastopnika organa (ki je tudi javno objavljeno), v konkretnem primeru vsakokratnega predsednika organa. Prav tako so varovani osebni podatki tudi lastnoročni podpisi fizičnih oseb, ki se nahajajo na zadnji strani predmetnega zapisnika.
Pooblaščenec je po uradni dolžnosti preskusil še, ali se v zapisniku, ki je predmet tega pritožbenega postopka, nahajajo podatki, ki bi utegnili predstavljati katero od preostalih izjem iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, pri čemer je ugotovil, da preostale izjeme od prostega dostopa niso podane.
Ob tem Pooblaščenec ne more mimo dejstva, da se v zahtevanem dokumentu pojavljajo tudi osebni podatki prosilca samega (ter oseb, ki jih prosilec pozna), vendar pa so tudi ti podatki varovani z izjemo 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, saj tudi za njihovo posredovanje ni ustrezne pravne podlage. V tej zvezi Pooblaščenec pojasnjuje, da v tem postopku odloča o dostopu do informacij javnega značaja, zato je potrebno upoštevati t.i. erga omnes učinek dostopa, kar pomeni, da odobritev dostopa ne učinkuje le proti konkretnemu prosilcu, temveč učinkuje proti javnosti na splošno. V postopku po ZDIJZ namreč ni pomembno, kdo je prosilec, saj dostop do informacij javnega značaja lahko zahteva prav vsakdo. Če bi torej katera druga oseba, ki ni prosilec v konkretnem postopku, zahtevala dostop do istih dokumentov, bi se moral dostop dovoliti (oz. zavrniti) pod enakimi pogoji, kot osebi, čigar osebni podatki se (med drugimi) nahajajo na dokumentih.
6. Delni dostop do zahtevanih informacij javnega značaja
Institut delnega dostopa, kot ga določa 7. člen ZDIJZ, pomeni, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije, ki niso prosto dostopne in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta.
Pooblaščenec je na tej podlagi organu naložil, da iz delov zapisnika, ki predstavljajo informacijo javnega značaja (ker je vsebina povezana z opravljanjem javne funkcije oz. javnega pooblastila) in so natančno opredeljeni v 4. točki te odločbe, izloči vsa imena in priimke fizičnih oseb, ki se pojavljajo v besedilu. Ne sme pa prikrivati imena in priimka predsednika, saj je le-ta zakoniti zastopnik organa. Njegovo ime in priimek je javno objavljeno na spletni strani AJPES in kot tako ne predstavlja varovanega osebnega podatka.
7. Oblika zahtevanih informacij javnega značaja
Na podlagi 2. odstavkom 27. člena ZDIJZ ima prosilec pravico pritožbe tudi v primeru, če ne dobi informacije v obliki, ki jo je zahteval v skladu z drugim odstavkom 17. člena. Kot izhaja iz spisovne dokumentacije, je prosilec na organ že s prvotno zahtevo izrecno izrazil željo, da se mu informacije posredujejo v obliki fotokopij. Kot izhaja iz 2. odstavkom 17. člena ZDIJZ, ima prosilec sam možnost določiti obliko, v kateri želi informacijo prejeti. Iz tega razloga je prosilec upravičen do fotokopij informacij javnega značaja, ne le do njihovega vpogleda.
8. Zaključek
Pooblaščenec je ugotovil, da je pritožba prosilca zoper molk organa utemeljena, zato jo je, na podlagi 3. odstavka 255. člena ZUP, prevzel v reševanje ter sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz izreka te odločbe. Organ je prosilcu dolžan posredovati fotokopije informacij javnega značaja v roku 31 (enaintrideset) dni od vročitve te odločbe, na način, ki je opisan v izreku te odločbe.
V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010-UPB5; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Mojca Komac, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka