Cestno podjetje Kranj d.o.o. - Občina Škofja Loka
+ -Številka: 090-122/2011/7
Kategorije: Osebni podatek, Javni uslužbenci in funkcionarji, Poslovna skrivnost
POVZETEK
Prosilec je zahteval dostop do dokumentov, iz katerih izhaja, ali ima organ sklenjeno pogodbo o svetovanju z zunanjimi svetovalci, ki bi vključevala svetovanje v postopkih oddaje javnih naročil in nato natančneje, ali ima organ sklenjeno kakršnokoli pogodbo za svetovanje ali vodenje postopkov oddaje javnega naročila 'Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Sore – Občina Škofja Loka. Nadalje je prosilec zahteval tudi odgovor izbranega ponudnika na zahtevek za revizijo v postopku oddaje javnega naročila v zvezi z odvajanjem in čiščenjem odpadne vode. Pooblaščenec je ugotovil, da del dokumenta (štiri priloge) predstavlja izjemo varstva poslovne skrivnosti, vendar pa tri od teh prilog predstavljajo izjemo od izjem, torej je dostop do teh dokumentov dovoljen, ker gre za podatke o porabi javnih sredstev. V dokumentih je tudi nekaj varovanih osebnih podatkov. Zaradi navedenega je Pooblaščenec delno odobril pritožbi prosilca.
ODLOČBA
Številka: 090-122/2011/7
Datum: 09.08.2011
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005, 51/2007-ZUstS- A; ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 - uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2; ZDIJZ) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/1999, s spremembami in dopolnitvami; ZUP), o pritožbi Cestnega podjetja Kranj d.d. (preimenovanega v Gorenjsko gradbeno družbo d.d.), Jezerska cesta 20, 4000 Kranj (v nadaljevanju prosilec), ki ga zastopa direktor Branko Žiberna ter Odvetniška pisarna Marovt iz Ljubljane, zoper zavrnilno odločbo št. 354-17/2010, z dne 24.05.2011 Občine Škofja Loka, Mestni trg 15, 4220 Škofja Loka (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi Cestnega podjetja Kranj d.d. (preimenovanega v Gorenjsko gradbeno družbo d.d.), zoper odločbo Občine Škofja Loka št. 354-17/2010, z dne 24.05.2011 se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi. Organ je dolžan prosilcu v roku 31 dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopijo treh izmed štirih prilog dokumenta »Stranska intervencija z dne 01.04.2011«, in sicer: prve tri strani Pogodbe št. 01-05/2009-ČN (dodatna številka 26/2009-POM) z dne 31.07.2009 za ČN Velika Polana (3 strani) v celoti, Zapisnik o kvalitetnem in finančnem prevzemu del za ČN Velika Polana z dne 28.01.2011 (3 strani) v obliki delnega dostopa, pri čemer je organ dolžan prekriti ime in priimek vodje gradbišča, ki je objavljen na prvi strani Zapisnika o kvalitetnem in finančnem prevzemu del za ČN Velika Polana z dne 28.01.2011; ter Dokazilo o zanesljivosti objekta za ČN Piran št. 9655/2009 (21 strani brez prilog) v celoti.
2. V preostalem delu se zahteva prosilca zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 20.04.2011 na organ naslovil pisno zahtevo za dostop do naslednjih informacij: Ali ima organ kot naročnik sklenjeno kakršnokoli pogodbo o svetovanju z zunanjimi svetovalci, ki bi vključevala svetovanje v postopkih oddaje javnih naročil in če jo ima, kopijo takšne pogodbe; Ali ima organ sklenjeno kakršnokoli pogodbo za svetovanje ali pa vodenje postopkov oddaje javnega naročila ODVAJANJE IN ČIŠČENJE ODPADNE VODE V POREČJU SORE – OBČINA ŠKOFJA LOKA in s kom, ter, če jo ima, kopijo takšne pogodbe; Kopijo odgovora izbranega ponudnika na zahtevek za revizijo, ki ga je prosilec vložil v postopku oddaje javnega naročila ODVAJANJE IN ČIŠČENJE ODPADNE VODE V POREČJU SORE – OBČINA ŠKOFJA LOKA. Prosilec se je potem, ko od organa ni prejel odgovora, 20.05.2011 pritožil Pooblaščencu zaradi molka organa.
Organ je po pozivu Pooblaščenca, dne 24.05.2011 izdal odločbo št. 345-17/2010, s katero je zahtevo prosilca delno zavrnil, in sicer je prosilcu posredoval fotokopijo Pogodbe o izdelavi razpisne dokumentacije in izvedbi postopka javnega naročanja za predmet: Izbira izvajalca gradenj projekta Občine Škofja Loka v okviru skupine projektov »Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Sore«, št. pogodbe 354-28/2009, pogodba je sklenjena med organom in izvajalcem SL CONSULT d.o.o. V preostalem delu je organ z izpodbijano odločbo zahtevo zavrnil, in sicer je zavrnil dostop do »kopije odgovora izbranega ponudnika na zahtevek za revizijo, ki ga je prosilec vložil v postopku oddaje javnega naročila ODVAJANJE IN ČIŠČENJE ODPADNE VODE V POREČJU SORE – OBČINA ŠKOFJA LOKA« ker, kot navaja, gre za dokument, ki ga je izbrani ponudnik označil kot poslovno skrivnost. Poleg tega je organ navedel, da je dokumentacijo predmetnega javnega naročila, ki vsebuje tudi navedeni dokument, dne 15.04.2011 odstopil Državni revizijski komisiji, ker pred njo teče postopek za revizijo predmetnega javnega naročila.
Prav tako je organ v odločbi navedel, da nima sklenjene splošne pogodbe v zvezi s svetovanjem v postopkih oddaje javnih naročil z zunanjimi svetovalci, ki bi vključevala svetovanje v postopkih oddaje javnih naročil, zato takšnega dokumenta ne more posredovati prosilcu.
Prosilec se je na odločbo pritožil organu dne 01.06.2011. Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je z dopisom št. 354-17/2011, z dne 24.06.2011, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje Pooblaščencu, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Organ je Pooblaščencu v dopisu še pojasnil, da je stranskega udeleženca v navedeni zadevi: SGP Pomgrad d.d., z dopisom z dne 03.06.2011 pozval, da se kot stranka z nasprotnimi interesi izreče o pritožbi, vendar do dne 24.06.2011 od njega, kljub pozivu, ni prejel odgovora.
Dne 27.06.2011 je Pooblaščenec prejel od organa odstopljeno pritožbo prosilca, in sicer se ta ne strinja z odločbo organa v delu, ki se nanaša na zavrnitev dostopa do »kopije odgovora izbranega ponudnika na zahtevek za revizijo, ki ga je prosilec vložil v postopku oddaje javnega naročila ODVAJANJE IN ČIŠČENJE ODPADNE VODE V POREČJU SORE – OBČINA ŠKOFJA LOKA«. Prosilec se v pritožbi sklicuje na Zakon o pravdnem postopku, ki naj bi se uporabljal v postopkih revizije in iz katerega naj bi izhajalo načelo kontradiktornosti, ki bi ga organ moral upoštevati v navedenem postopku. V skladu z njim naj bi mu, po mnenju prosilca, organ moral posredovati odgovor izbranega ponudnika v zgoraj navedenem postopku javnega naročila, saj nasprotno ravnanje pomeni neenakopravno obravnavanje prosilca v navedenem postopku javnega naročila.
Pritožba je utemeljena.
1. Pojem informacije javnega značaja
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. V obravnavani zadevi ni sporno, da je prosilec del informacij, ki so bile predmet njegove zahteve, prejel ter, da del zahtevanih informacij pri organu ne obstaja. Zato je Pooblaščenec v konkretni zadevi preverjal le pravilnost izpodbijane odločbe v delu, ki se nanaša na zavrnitev dostopa pod točko zahteve: kopija odgovora izbranega ponudnika na zahtevek za revizijo, ki ga je Gorenjska gradbena družba d.d., Jezerska cesta 20, 4000 Kranj vložila v postopku oddaje javnega naročila »Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Sore – Občina Škofja Loka«, in sicer konkretno dokument: »Stranska intervencija z dne 01.04.2011«, s štirimi prilogami: del diplomske naloge …, univ. dipl. inž. grad. (6 strani, in sicer: naslovnica ter strani: I, V, 6, 7 in 41), prve tri strani Pogodbe št. 01-05/2009-ČN (dodatna številka 26/2009-POM) z dne 31.07.2009 za ČN Velika Polana (3 strani), Zapisnik o kvalitetnem in finančnem prevzemu del za ČN Velika Polana z dne 28.01.2011 (3 strani) ter Dokazilo o zanesljivosti objekta za ČN Piran št. 9655/2009 (21 strani brez prilog).
Organ, kot organ lokalne samouprave, ustanovljen na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/1993, s spremembami in dopolnitvami; ZLS), nedvomno sodi v krog organov, ki so zavezani posredovati informacije javnega značaja. Kot določata 1. in 2. člen ZLS, so občine temeljne lokalne samoupravne skupnosti, ki v okviru ustave in zakonov samostojno urejajo in opravljajo svoje zadeve in izvršujejo naloge, ki so nanje prenesene z zakoni. V skladu z 21. členom ZLS občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), ki jih določi s splošnim aktom občine ali so določene z zakonom. Občina za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev med drugim opravlja naslednje naloge: upravlja občinsko premoženje; načrtuje prostorski razvoj, v skladu z zakonom opravlja naloge na področju posegov v prostor in graditve objektov ter zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi zemljišči; skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja; ureja in vzdržuje vodovodne in energetske komunalne objekte; ureja druge lokalne zadeve javnega pomena. Prosilec zahteva informacije, ki se nanašajo na delo organa v zadevah razpolaganja z občinskimi sredstvi v zvezi z deli, povezanimi z odvajanjem in čiščenjem odpadne vode v porečju Sore, v okviru postopkov javnega naročanja. To področje je nedvomno mogoče šteti med zgoraj navedene naloge organa v povezavi z opravljanjem nalog na področju skrbi za varstvo vodnih virov in urejanjem ter vzdrževanjem vodovodnih in energetskih komunalnih objektov, kar pomeni, da informacije, ki jih prosilec zahteva, spadajo v delovno področje organa.
Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V prvem in drugem odstavku 5. člen ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Organ torej nosi dokazno breme za dokazovanje, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa zato, ker sploh ne gre za informacijo javnega značaja, ali pa sicer so izpolnjeni kriteriji za informacijo javnega značaja, vendar se lahko zavrne dostop do nje zaradi ene od zakonsko opredeljenih izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, iz katerega izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
- informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
- organ mora z njo razpolagati in
- nahajati se mora v materializirani obliki.
Pooblaščenec tako ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je predmet tega pritožbenega postopka, zgoraj navedeni dokument »Stranska intervencija z dne 01.04.2011« s štirimi prilogami. Glede tega dokumenta prav tako ni sporno, da sodi v delovno področje organa, da organ z njim razpolaga, ter da je v obravnavanem primeru izpolnjen tudi kriterij materializirane oblike. Ne glede na navedbe organa, da je dokumentacijo navedenega javnega naročila posredoval Državni revizijski komisiji, namreč organ sam v dopisu Pooblaščencu navaja, da razpolaga s fotokopijo dokumentacije, ki jo je tudi posredoval Pooblaščencu. Navedeno pomeni, da zahtevani dokument izpolnjuje vse tri kriterije, ki morajo biti podani kumulativno, da lahko govorimo o informaciji javnega značaja. V nadaljevanju je Pooblaščenec presojal, ali je navedeni dokument v celoti prosto dostopna informacija javnega značaja, in sicer je najprej presojal, ali predstavlja navedeni dokument delno ali v celoti poslovno skrivnosti v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, po uradni dolžnosti pa je preveril tudi, ali je izkazan kak drug razlog za zavrnitev dostopa po ZDIJZ.
2. Stranski udeleženci v postopku
V postopku dostopa do informacij javnega značaja na podlagi pisne zahteve se subsidiarno uporabljajo določbe ZUP (drugi odstavek 15. člena ZDIJZ). Iz tega razloga mora organ po uradni dolžnosti skrbeti, da se postopka udeležijo vsi tisti, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločitev organa (44. člen ZUP). V postopek mora torej pritegniti vse tiste subjekte, katerih pravice ali pravne koristi bi z ugoditvijo zahtevi za dostop do informacij javnega značaja utegnile biti prizadete in jim omogočiti udeležbo v postopku.
V obravnavani zadevi, kot je pravilno ugotovil že organ, podjetje SGP Pomgrad d.d., Bakovska ulica 31, 9000 Murska Sobota (v nadaljevanju podjetje SGP Pomgrad) nastopa kot izbrani ponudnik v postopku javnega naročila. Del dokumentacije tega javnega naročila je predmet prosilčeve zahteve, konkretni dokument, ki je predmet tega pritožbenega postopka, pa je izdelalo podjetje SGP Pomgrad ter ga označilo z oznako 'poslovna skrivnost'. Ta oznaka je zabeležena na vseh straneh dokumenta.
Zato je Pooblaščenec zaradi ocenitve vpliva odločbe Pooblaščenca na pravice in pravne koristi podjetja SGP Pomgrad, to podjetje pozval, da se opredeli, ali zahtevana informacija zanj predstavlja katero izmed izjem, določenih v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, in sicer za dokument »Stranska intervencija z dne 01.04.2011« s štirimi prilogami: del diplomske naloge …, univ. dipl. inž. grad. (6 strani, in sicer: naslovnica ter strani: I, V, 6, 7 in 41), prve tri strani Pogodbe št. 01-05/2009-ČN (dodatna številka 26/2009-POM) z dne 31.07.2009, Zapisnik o kvalitetnem in finančnem prevzemu del za ČN Velika Polana z dne 28.01.2011 (3 strani) ter Dokazilo o zanesljivosti objekta za ČN Piran št. 9655/2009 (21 strani brez prilog).
Podjetje SGP Pomgrad je na poziv Pooblaščenca odgovorilo z dopisom z dne 07.07.2011 in prijavilo svojo udeležbo v postopku ter pojasnilo, da »je v družbi sprejet pisni sklep, da so vse ponudbe, ki se predlagajo naročnikom, ne glede na to, ali gre za javne ali zasebne naročnike, v smislu varovanja poslovne skrivnosti, zaupne in se njih vsebine ne sme razkriti drugemu, kot edino in le naročniku.« Podjetje je še pojasnilo, da vsebujejo tovrstne ponudbe vrsto podatkov tehnične in strokovne narave, ki ne smejo biti na voljo drugim ponudnikom, ki ponujajo artikel z enakim oz. istim namenom. Ti podatki so, kot navaja stranski udeleženec, varovani tako v smislu avtorskih pravic, kot v smislu tehnoloških rešitev in bi njihovo razkritje konkurenci lahko ogrozilo konkurenčnost dobaviteljev stranskega udeleženca, prav tako pa bi lahko ogrozilo oz. zmanjšalo konkurenčnost stranskega udeleženca kot dobavitelja oz. ponudnika teh artiklov. Stranski udeleženec obenem navaja, da so navedeni podatki poslovna skrivnost na podlagi Sklepa o določitvi poslovnih skrivnosti z dne 25.10.2010, ki ga je sprejela uprava družbe, na podlagi 8. točke statuta delniške družbe Splošno gradbeno podjetje POMGRAD Murska Sobota d.d. (v nadaljevanju Sklep o določitvi poslovne skrivnosti).
3. Izjema poslovne skrivnosti
Organ v izpodbijani odločbi zatrjuje, da dokument »Stranska intervencija z dne 01.04.2011« s štirimi prilogami predstavlja poslovno skrivnosti, ter da ga ja kot takega organ dolžan varovati. Prav tako obstoj izjeme poslovne skrivnosti uveljavlja tudi stranski udeleženec.
Pooblaščenec ugotavlja, da se organ v izpodbijani odločbi ter stranski udeleženec s tem sklicujeta na obstoj izjeme po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na podlagi katere je izjema od prosto dostopnih informacij podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Za presojo obstoja te izjeme v konkretnem primeru je treba najprej opredeliti poslovno skrivnost, predvsem pa dejstvo, kdaj posamezen podatek oziroma informacija pridobi in kdaj izgubi status poslovne skrivnosti. Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZGD-1) v 39. členu poslovno skrivnost definira po subjektivnem (prvi odstavek) in objektivnem kriteriju (drugi odstavek). Za poslovno skrivnost se štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom (subjektivni kriterij), ne glede na to pa tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (objektivni kriterij). Medtem, ko je pri subjektivnem načinu določitve poslovne skrivnosti vrsta podatka odvisna od volje podjetja, pa mora biti pri objektivnem kriteriju potreba po varstvu očitna – gre le za tiste podatke, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (glej Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2006; v nadaljevanju Komentar ZGD-1). Poleg tega Pooblaščenec opozarja, da ZGD-1 v tretjem odstavku 39. člena izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev.
Pooblaščenec je tako najprej ugotavljal, ali zahtevani dokumenti predstavljajo poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju. V primeru, da so izpolnjeni kriteriji za obstoj poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju, presoja obstoja poslovne skrivnosti po objektivnem kriteriju ni potrebna.
Subjektivni kriterij se odraža v tem, da upravičenec sam s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Po tem kriteriju ni pomembno vprašanje, kakšen pomen imajo zaupni podatki za podjetje. Nosilec lahko kot poslovno skrivnost določi tudi morebitne manj pomembne podatke, saj je določitev prepuščena njemu samemu. Za izpolnitev tega kriterija mora biti podana izrecna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Ta odredba je lahko dana v splošnem aktu (npr. v pravilniku o poslovni skrivnosti), lahko pa je tudi posamična. Zaradi določnosti in preprečevanja nejasnosti mora biti odredba pisna, z njo pa morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati (komentar ZGD-1 k prvemu odstavku 39. člena). S pisnim sklepom mora družba določiti tudi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 40. člena ZGD-1). Tem zahtevam je treba dodati tudi zahtevo, ki velja za vse normativne akte. Odredba ne sme veljati za nazaj. Kar pomeni, da so lahko kršitve poslovne skrivnosti samo tista dejanja, ki so bila kot taka določena že v času, ko je odredba veljala (komentar ZGD-1 k prvemu odstavku 39. člena).
Pooblaščenec je v nadaljevanju ugotavljal obstoj subjektivnega kriterija za podjetje SGP Pomgrad za navedeni dokument »Stranska intervencija z dne 01.04.2011« s štirimi prilogami. Ključna vprašanja za presojo pravilnosti izpodbijane odločbe z vidika aplikacije izjeme varstva poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju so v konkretnem primeru:
• obstoj in veljavnost sklepa o poslovni skrivnosti,
• ali sklep o poslovni skrivnosti zajema zahtevane dokumente oziroma katere podatke iz zahtevane dokumentacije zajema in
• ali so med zahtevanimi dokumenti, ki so zajeti s sklepom o poslovni skrivnosti, tudi dokumenti in podatki, ki jih ni mogoče razglasiti za poslovno skrivnost, zaradi česar ne predstavljajo izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja.
Organ je obstoj poslovne skrivnosti zatrjeval sklicujoč se na oznako »poslovna skrivnost«, ki se nahaja na navedenem dokumentu in vseh prilogah. Pooblaščenec si je ogledal zahtevani dokument s prilogami in ugotovil, da so vse strani zahtevanega dokumenta ter štirih prilog tega dokumenta, ki so predmet presoje, označene z oznako poslovna skrivnost.
Ob tem je Pooblaščenec ugotovil, da je podjetje SGP Pomgrad sprejelo sklep o varovanju tako rekoč vseh podatkov in dokumentov družbe kot poslovno skrivnost, in sicer z zgoraj navedenim Sklepom o določitvi poslovne skrivnosti z dne 25.10.2010, ki ga je podjetje SGP Pomgrad priložilo ob posredovanju ponudbe za javno naročilo št. JN11563/2010, na katero se nanaša navedeni dokument, saj gre za odgovor izbranega ponudnika na zahtevek za revizijo, ki ga je dal prosilec. Iz tega izhaja, da je bil organ ob odločanju o obstoju informacij javnega značaja seznanjen s tem, da obstaja navedeni sklep, ki je, kot navaja podjetje SGP Pomgrad, podlaga za obstoj poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju.
Iz vsebine zahtevanega dokumenta je mogoče razbrati, da ta dokument in njegove 4 priloge sodijo v sklop 13. alineje prvega odstavka 1. člena Sklepa o določitvi poslovne skrivnosti, in sicer je mogoče zahtevane dokumente ter štiri priloge šteti med podatke, ki so ali bi lahko bili v neposredni ali posredni zvezi s podatki iz ostalih alinej navedenega člena Sklepa o določitvi poslovne skrivnosti. Na podlagi navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevani podatki izpolnjujejo prva dva kriterija za obstoj poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju, kot jo opredeljuje ZGD-1 v 39. členu.
Zato je Pooblaščenec v nadaljevanju preverjal izpolnjevanje tretjega kriterija, in sicer, ali so med zahtevanimi dokumenti, ki so zajeti s sklepom o poslovni skrivnosti, tudi dokumenti in podatki, ki jih ni mogoče razglasiti za poslovno skrivnost. ZGD-1 namreč v tretjem odstavku 39. člena opredeljuje, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni. Navedena določba velja tako v primeru subjektivnega kriterija, kot tudi objektivnega kriterija, torej, da se za poslovno skrivnost niti po subjektivnem niti po objektivnem kriteriju ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Gre za t.i. absolutno javne podatke, tj. podatke, na katerih razkritje volja »prizadetega« poslovnega subjekta nima vpliva.
V zvezi s tem Pooblaščenec opozarja na Zakon o javnem naročanju ZJN-2 (Uradni list RS, št. 128/2006, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZJN-2), ki v drugem odstavku 22. člena določa, da so javni vedno naslednji podatki: količina iz specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe, v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe pa tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril. Izhajajoč iz navedenega Pooblaščenec poudarja, da v kolikor se v zahtevanih dokumentih nahaja kateri izmed zgoraj navedenih podatkov, ti že po zakonu ne morejo biti označeni kot poslovna skrivnost.
Pooblaščenec po pregledu prvih treh strani Pogodbe št. 01-05/2009-ČN (dodatna številka 26/2009-POM) z dne 31.07.2009 ugotavlja, da je bila ta sklenjena na podlagi javnega naročila Občine Velika Polana za čistilno napravo Velika Polana in da vsebuje zgolj osnovna pogodbena določila med naročnikom in izvajalcem v zvezi z izgradnjo čistilne naprave, pogodbeno vrednost del ter skrajni rok za dokončanje del, brez kakršnihkoli tehničnih specifikacij. Po mnenju Pooblaščenca ti podatki brez dvoma predstavljajo podatke o porabi javnih sredstev, pogodbena vrednost pa je tudi javen podatek na podlagi drugega odstavka 22. člena ZJN-2. Dokument poleg tega vsebuje ime in priimek ter podpis zakonitega zastopnika naročnika in izvajalca ter imena in priimke pooblaščenega predstavnika izvajalca ter odgovornega vodje s strani izvajalca. Glede na to, da gre v tem primeru za osebne podatke teh oseb, je Pooblaščenec o morebitnem obstoju izjeme po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ odločal pod točko 4 te obrazložitve v nadaljevanju.
Pooblaščenec po pregledu treh strani Zapisnika o kvalitetnem in finančnem prevzemu del za ČN Velika Polana z dne 28.01.2011 ugotavlja, da se tudi ta priloga nanaša na javno naročilo Občine Velika Polana za čistilno napravo Velika Polana, in sicer vsebuje navedbo posameznih odgovornih oseb za nadzor in izvajanje del, poleg tega pa vsebuje še popis dokumentacije v zvezi z gradbenim dovoljenjem, popis predaje objekta in dokumentacije ter končni obračun z vrednostjo opravljenih del po pogodbi, sklenjeni na podlagi javnega naročila. Zato gre tudi v tem primeru za podatke o porabi javnih sredstev, pogodbena vrednost pa je javen podatek tudi na podlagi drugega odstavka 22. člena ZJN-2. Dokument vsebuje poleg tega ime in priimek ter podpis zakonitega zastopnika naročnika in izvajalca ter imena in priimke osebe, ki so za naročnika izvajale strokovni nadzor ter odgovornih vodij del na objektu. Glede na to, da gre tudi v tem primeru za osebne podatke teh oseb, je Pooblaščenec o morebitnem obstoju izjeme po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ odločal pod točko 4 te obrazložitve v nadaljevanju.
V zvezi s tretjo prilogo dokumenta, in sicer Dokazilom o zanesljivosti objekta za ČN Piran št. 9655/2009 (21 strani brez prilog) Pooblaščenec po pregledu dokumenta ugotavlja, da dokument vsebuje podatke o objektu in udeležencih pri graditvi objekta centralne čistilne naprave Piran, rekonstrukcija in dograditev. Tudi ta objekt - čistilna naprava je bil izdelan na podlagi javnega naročila, in sicer med Občino Piran in izbranim izvajalcem del. Po ogledu razpisne dokumentacije predmetnega javnega naročila – št. podprojekta CCI 2004/SI/16/C/PE/002/02, ki se po navedbah predstavnikov Občine Piran nanaša na navedeni projekt, Pooblaščenec ugotavlja, da ta priloga vsebuje izjave o zanesljivosti objekta ter popis dokazil o ustreznosti tehnične izvedbe objekta, kot so atesti, izjave o skladnosti, zapisniki in meritve v skladu z razpisno dokumentacijo. Pooblaščenec ni pregledoval vsebine dokumentov, katerih popis je zajet v navedeni prilogi, ker ti niso predmet navedene zahteve. Popis navedenih dokazil, pa po mnenju Pooblaščenca ne more predstavljati poslovne skrivnosti, saj izkazuje obstoj dokumentov oziroma zahtev tehnične specifikacije povzetih v razpisni dokumentaciji za navedeno javno naročilo, katerih izpolnjevanje je predstavljalo merilo za izbor navedenega izvajalca. Zato gre tudi v tem primeru po mnenju Pooblaščenca brez dvoma za podatke o porabi javnih sredstev, in sicer v zvezi z izvedbo javnega naročila Občine Piran za izgradnjo navedene čistilne naprave. Dokument vsebuje poleg tega imena in priimke ter podpise zakonitega zastopnika izvajalca, nadzornika, odgovornega nadzornika, odgovornih nadzornikov posameznih del, odgovornega vodje projekta, odgovornih vodij del ter posameznih del in ime in priimek odgovorne osebe za vodenje gradbenega dnevnika. Glede na to, da gre tudi v tem primeru za osebne podatke teh oseb, je Pooblaščenec o morebitnem obstoju izjeme po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ odločal pod točko 4 te obrazložitve v nadaljevanju.
Pooblaščenec na podlagi vsega navedenega ugotavlja, da predstavlja podatek o pogodbeni vrednosti del za čistilno napravo Velika Polana podatek, ki je javen na podlagi zakona in torej ne more biti opredeljen kot poslovna skrivnost.
Za obravnavani primer pa je pomembna tudi določba tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na obstoj izjeme varstva poslovne skrivnosti dostop do informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev.
Pooblaščenec namreč ugotavlja tudi, kot je pojasnjeno zgoraj, da predstavljajo tri izmed štirih prilog, in sicer: prve tri strani Pogodbe št. 01-05/2009-ČN (dodatna številka 26/2009-POM) z dne 31.07.2009, Zapisnik o kvalitetnem in finančnem prevzemu del za ČN Velika Polana z dne 28.01.2011 (vse 3 strani) ter Dokazilo o zanesljivosti objekta za ČN Piran št. 9655/2009 (vse 21 strani brez prilog) podatke o porabi javnih sredstev. Navedene priloge namreč, kot je pojasnjeno zgoraj, vsebujejo podatke o porabi javnih sredstev Občine Velika Polana oziroma Občine Piran za namene izgradnje čistilnih naprav v navedenih občinah in nadzor te porabe. Podatki o porabi javnih sredstev pa so informacija javnega značaja na podlagi 3. odstavka 6. člena ZDIJZ ne glede na izkazan obstoj poslovne skrivnost v skladu z 39. členom ZGD-1.
Pooblaščenec tako zaključuje, da so izpolnjeni vsi pogoji za obstoj poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju, in sicer za dokument »Stranska intervencija z dne 01.04.2011« in njegovo prilogo izvleček iz diplomske naloge …, univ. dipl. inž. grad. (6 strani, in sicer: naslovnica ter strani: I, V, 6, 7 in 41), prav tako pa tudi za navedene dodatne tri priloge, razen za podatek o pogodbeni vrednosti za čistilno napravo Velika Polana. Vendar pa so tri priloge: prve tri strani Pogodbe št. 01-05/2009-ČN (dodatna številka 26/2009-POM) z dne 31.07.2009, Zapisnik o kvalitetnem in finančnem prevzemu del za ČN Velika Polana z dne 28.01.2011 (vse 3 strani) ter Dokazilo o zanesljivosti objekta za ČN Piran št. 9655/2009 (vse 21 strani brez prilog) podatki o porabi javnih sredstev in kot taki izjema od izjem po 3. odstavku 6. člena ZDIJZ in s tem podatki javnega značaja. Zato je Pooblaščenec za navedene tri priloge v nadaljevanju ugotavljal še morebitni obstoj drugih izjem po ZDIJZ.
4. Ostale izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja
Pooblaščenec je po uradni dolžnosti, na podlagi drugega odstavka 247. člena ZUP izvedel preizkus, ali v konkretnem primeru morda, poleg izjeme iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, kot je pojasnjeno zgoraj, obstaja še katera izmed drugih izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Pooblaščenec je tako ugotovil, da vse tri priloge: prve tri strani Pogodbe št. 01-05/2009-ČN (dodatna številka 26/2009-POM) z dne 31.07.2009, Zapisnik o kvalitetnem in finančnem prevzemu del za ČN Velika Polana z dne 28.01.2011 in Dokazilo o zanesljivosti objekta za ČN Piran št. 9655/2009 (21 strani brez prilog) vsebujejo osebne podatke, in sicer imena in priimke ter podpise posameznikov. Pooblaščenec je zato presojal, ali je za katero izmed teh prilog podana izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov in tako napoti na uporabo Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007-uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1).
Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1). Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek. Upoštevaje zgoraj navedeno definicijo osebnega podatka gre ugotoviti, da so podatki o osebnem imenu, priimku in podpisu posameznika, ki se nahajajo v dokumentih, ki jih zahteva prosilec, podatki, pri katerih gre lahko za varovane osebne podatke. Gre namreč za podatke, ki se nanašajo na posameznika v smislu 1. točke drugega odstavka 6. člena ZVOP-1.
Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu (javni sektor) ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. Že iz določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pa izhaja, da nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno, kar velja tudi za razkritje v okviru izvrševanja pravice dostopa do informacij javnega značaja.
Pooblaščenec ugotavlja, da so imeni, priimka in podpisa zastopnikov naročnikov s strani Občine Velika Polana in Občine Piran navedeni v funkciji njihovega opravljanja javne funkcije oziroma delovnega razmerja. Ti pa v skladu s 3. odstavkom 6. člena ZDIJZ ne štejejo med osebne podatke, ki so predmet izjeme po ZDIJZ.
Kot varovanih osebnih podatkov prav tako ni mogoče šteti imena, priimka in podpisa zakonitih zastopnikov gospodarskih družb, za katere je vpis v javni register obvezen. Navedeni podatki so javni v skladu z določbami ZGD-1, ZPRS-1 in ZSReg. Obvezen vpis družbe v sodni register izhaja že iz 43. člena ZGD-1, ki določa, da se v register vpisujejo podatki o družbi, za katere to določa zakon. 4. člen ZSReg tako določa podatke, ki se vpišejo v sodni register. Temeljno načelo javnosti registrskega prava je nadalje izpeljano v 7. členu ZSReg, ki v prvem odstavku določa, da je sodni register javna knjiga. Javnost podatkov, vpisanih v glavno knjigo sodnega registra, se zagotavlja tako, da mora biti vsakomur prek spletnih strani agencije omogočen brezplačen vpogled v podatke, ki so o posameznem subjektu vpisani v sodni register ter z izstavitvijo izpisov iz sodnega registra po 48. členu ZSReg. Prav tako se zagotavlja javnost vsebine listin, na katerih temeljijo vpisi v sodni register, ali ki so bile zaradi javne objave predložene sodnemu registru (tretji odstavek 7. člena ZSReg). Iz povzetih določb ZSReg izhaja, da so vsi v sodni register vpisani podatki javni. Ker jih sme vsakdo pregledovati, so vsi ti podatki javnosti prosto dostopni in na podlagi navedenega ne morejo uživati posebne zaščite po ZVOP-1. Navedeni podatki torej ne predstavljajo kategorije t.i. varovanih osebnih podatkov. Razlog je v tem, da pravni red tovrstne podatke (kamor spadajo tudi identifikacijski podatki oseb, kot sta ime in priimek ter podpis, pooblaščenih za zastopanje subjekta vpisa) v interesu pravne varnosti oziroma varnosti pravnega prometa opredeljuje kot javne, kot je bilo to že pojasnjeno zgoraj.
Poleg tega Pooblaščenec ugotavlja, da 123. člen Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/2002, z vsemi spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZGO-1) določa, da mora Inženirska zbornica Slovenije (v nadaljevanju IZS) vzpostaviti in voditi imenik svojih članov, ki vsebuje med drugim ime in priimek pooblaščenih inženirjev. Drugi odstavek 124. člena ZGO-1 določa, da ima vsakdo pravico pridobiti podatke o tem, ali je posameznik vpisan v imenik ZAPS oziroma v imenik IZS. Pooblaščenec je vpogledal v imenik pooblaščenih inženirjev na spletni strani IZS (http://www.izs.si/index.php?id=196&no_cache=1) in ugotovil, da so prosto dostopni podatki imena in priimki vseh zgoraj navedenih oseb, kot pooblaščenih inženirjev, ki so navedeni v omenjenih treh prilogah, razen dveh oseb, od katerih je ena zakoniti zastopnik ter naročnikov. Na podlagi vsega navedenega Pooblaščenec zaključuje, da imena in priimki oseb, ki so za naročnika izvajale strokovni nadzor, odgovornih nadzornikov oziroma odgovornih nadzornikov posameznih del, odgovornih vodij del ali posameznih del ter odgovorne osebe za vodenje gradbenega dnevnika ne predstavljajo izjeme od prosto dostopnih informacij oz. ki bi jih bilo potrebno iz zahtevanih dokumentov, ob posredovanju prosilcu, izločiti. Izjemo od prosto dostopnih informacij predstavlja le ime in priimek vodje gradbišča, ki sta objavljena na prvi strani Zapisnika o kvalitetnem in finančnem prevzemu del za ČN Velika Polana z dne 28.01.2011.
Pooblaščenec je v zaključku presojal še javnost podpisov preostalih zgoraj navedenih oseb, ki so v dokumentih navedeni v svoji vlogi nadzornikov oziroma vodij posameznih del v okviru izvedbe javnega naročila. Glede na to, da gre za osebe, katerih imena in priimki so v vlogi pooblaščenih inženirjev objavljeni na spletni strani IZS in nastopajo v funkciji nadzornega dela, ki so ga opravljale v okviru izvedbe javnih naročil, s čimer so bodisi potrdile izvedbo določenega nadzornega dela ali sklenitve pogodbe in s tem verificirale navedene dokumente, ki so tudi žigosani z njihovimi osebnimi žigi, njihovi podpisi ne predstavljajo izjeme, saj gre po mnenju Pooblaščenca za podatke povezane s porabo javnih sredstev.
Na podlagi tega Pooblaščenec ugotavlja, da predstavlja izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zgolj ime in priimek vodje gradbišča, ki je objavljeno na prvi strani Zapisnika o kvalitetnem in finančnem prevzemu del za ČN Velika Polana z dne 28.01.2011. Po pregledu dokumentov Pooblaščenec tako zaključuje, da navedeni dokumenti, ne vsebujejo drugih podatkov, ki bi predstavljali izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prav tako pa Pooblaščenec po pregledu dokumentov ni ugotovil, da bi navedene tri priloge vsebovale druge podatke, ki bi predstavljali izjemo od prostega dostopa po 6. členu ZDIJZ.
5. Sklepno
Po opravljenem preizkusu, izvedenem po drugem odstavku 247. člena ZUP, Pooblaščenec ugotavlja, da so bili v odločbi prve stopnje zmotno presojeni dokazi in da je bil v zvezi s tem napačno uporabljen pravni predpis, na podlagi katerega je organ odločil o zadevi. Organ namreč pri odločanju na prvi stopnji ni upošteval tretjega odstavka 39. člena ZGD-1, ki določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni in dejstva, da se ne glede na obstoj izjeme varstva poslovne skrivnosti v skladu s 3. odstavkom 6. člena ZDIJZ dostop do informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev. Zato je Pooblaščenec izpodbijano odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ je prosilcu dolžan posredovati v izreku navedene tri priloge zahtevanega dokumenta. V preostalem delu se zahteva prosilca, iz razloga obstoja izjeme po 2. tč. prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ, zavrne.
Drugi odstavek 5. člena ZDIJZ določa, da ima vsak prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo, ali njen elektronski zapis. Drugi odstavek 17. člena v 2. točki ZDIJZ nadalje določa, da mora prosilec v zahtevi opredeliti, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis). Iz vsega zapisanega sledi, da je prosilec tisti, ki odloča, v kakšni obliki želi prejeti zahtevano informacijo. Zato mora organ prosilcu posredovati dokumente, navedene v 1. točki izreka te odločbe, na način, kot to zahteva prosilec (v obliki fotokopije).
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Alenka Jerše, univ. dipl. prav.,
generalna sekretarka pooblaščenke
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka