Prosilec - Državni zbor
+ -Številka: 090-157/2010/20
Kategorije: Tajni podatki
Številka: 090-157/2010/20
Datum: 11. 3. 2011
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur.l. RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A, dalje ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur.l. RS, št. 51/2006-UPB2 in 117/2006 – ZDavP2, dalje ZDIJZ) in drugega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, (Ur.l. RS, št. 24/2006-UPB2, 105/2006-ZUS-1, 126/2007, 65/2008 in 8/2010, dalje ZUP), o pritožbi ………… (dalje prosilec) zoper odločbi Državnega zbora Republike Slovenije, Šubičeva 4, 1000 Ljubljana (dalje organ) št. 010-01/05-15/28 z dne 29.1.2009, ki se nanaša na prosilca ter zoper odločbo istega organa št. 010-01/10-39/7 z dne 23.7.2010 v zadevi dostopa do informacij javnega značaja in zahteve za umik stopnje tajnosti izdaja naslednjo
DELNO ODLOČBO:
1. Organ je dolžan v roku 5 (petih) dni prosilcu izročiti fotokopijo zapisnika o primopredaji Ministrstva za obrambo Republike Slovenije med g. Janezom Janšo in g. Jelkom Kacinom z dne 29. 3. 1992.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
OBRAZLOŽITEV
Pooblaščenec je z delnima odločbama št. 090-32/20009/5 z dne 19.6.2009, št. 090/32-2009/18 z dne 24.112009/18 in št. 090-157/2010/17 z dne 22.11.2011 delno odločil o pritožbi prosilca z dne 3.2.2009 (dopolnjena dne 13.2.2009), s sklepom št. 090-32/2009/39 in 090-157/2010/9 z dne 21.10.2010 pa združil postopek o navedeni pritožbi s postopkom o pritožbi istega prosilca z dne 7.8.2010, v kateri je prosilec zahteval tudi umik stopnje tajnosti z dokumentov, ki so označeni s katero od stopenj tajnosti.
Z delnimi odločbami št. 090-32/2009/5, 090-32/2009/18 in 090-157/2010/17 je Informacijski pooblaščenec odločil o večini zahtevane dokumentacije, ki ni bila označena z nobeno stopnjo tajnosti.
Kot je Informacijski pooblaščenec pojasnil že v prejšnjih delnih odločbah, ZUP v 219. členu določa, da lahko pristojni organ v primerih, kadar se lahko o kakšni zadevi odloča po delih oziroma po posameznih zahtevkih, pa so posamezni deli oziroma zahtevki primerni za odločitev, izda odločbo samo o teh delih oziroma zahtevkih (delna odločba). Delna odločba velja glede pravnih sredstev in glede izvršbe za samostojno odločbo. ZUP delno odločbo predvideva za primere, ko je del postopka ali posamezen zahtevek stranke ločljiv od ostalih in hkrati že primeren za odločitev, medtem ko ostali deli ali zahtevki še niso primerni za odločitev. Če so zahtevki med seboj tako povezani, da ni možna njihova ločitev, delne odločbe organ ne sme izdati. Primernost (ali t.i. "zrelost") za odločitev pomeni, da je popolnoma ugotovljeno relevantno dejansko stanje. Ker bi s čakanjem na ugotavljanje in dokazovanje dejstev v zvezi z drugimi zahtevki stranki preložili trenutek uveljavitve njene pravice ali izpolnjevanja obveznosti (pravica ali obveznost bi postali izvršljivi kasneje), se v takih primerih izda delna odločba. Delna odločba se torej izda vselej, kadar je to mogoče glede na prej navedene tri pogoje. To je v interesu strank, ki s tem prej dosežejo dokončnost izreka in njegovo izvršljivost. Delni odločbi sledi dopolnilna odločba, lahko pa je v posamezni zadevi izdanih več delnih in končna dopolnilna odločba, pri čemer so vsaka zase samostojne glede nastopa pravnih učinkov.
Predmet odločanja v tej delni odločbi je zapisnik o primopredaji Ministrstva za obrambo Republike Slovenije med g. Janezom Janšo in g. Jelkom Kacinom z dne 29. 3. 1992 in je vsebovan v dokumentih, ki jih je MORS vrnil organu s spremnim dopisom z dne 7. 3. 2011.
Dne 10.3.2011 je Pooblaščenec pri organu opravil ogled in camera, na podlagi 11. člena ZInfP, ki določa, da lahko Pooblaščenec opravi procesna dejanja v zahtevi za dostop do informacij javnega značaja brez prisotnosti stranke, ki zahteva dostop do informacije javnega značaja, če je to potrebno, da se pred dokončno odločitvijo Pooblaščenca prepreči dostop do zahtevane informacije.
Pooblaščenec je ugotovil, da je navedeni dokument, ki je predmet presoje, vsebovan v okviru dokumentacije, ki jo je Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije s spremnim dopisom z dne 7.3.2011, vrnilo organu. Gre za 442 dokumentov, kot izhaja iz popisa v omenjenem spremnem dopisu. O teh preostalih dokumentih bo Pooblaščenec odločil, ko bo dejansko stanje v zvezi s temi dokumenti ugotovljeno do te mere, da bo odločitev možna.
Pooblaščenec je vpogledal v dokument, ki je predmet presoje in ugotavlja, da ne nosi nobene oznake stopnje tajnosti v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke in torej ne pride v poštev uporaba izjeme iz 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Čez celotno stran dokumenta je sicer z velikimi tiskanimi črkami navedeno "prepovedano razmnoževanje", vendar tak način označevanja dokumentov ne ustreza določbam ZTP, ki s strogim načinom določanja podatkov za tajne preprečuje zlorabo instituta tajnosti podatka za prikrivanje različnih nepravilnosti in nezakonitosti v organih.
V ZTP je področje določanja, varovanja in dostopnosti javnih podatkov urejeno enotno, celovito in za vse državne organe enako. Po ZTP je tajen le tisti podatek, ki kumulativno izpolnjuje tako materialni in formalni kriterij. Materialni kriterij se nanaša na samo vsebino podatka in določa, da se podatek lahko določi za tajnega le takrat, če je tako pomemben, da bi z njegovim razkritjem nepoklicani osebi nastale, ali bi očitno lahko nastale, škodljive posledice za varnost države ali za njene politične in gospodarske koristi ter se obenem nanaša izključno na naslednja področja: javna varnost, obramba, zunanje zadeve, obveščevalna in varnostna dejavnost državnih organov RS oziroma se nanaša na sisteme, naprave, projekte in načrte ali znanstvene, raziskovalne, tehnološke, gospodarske in finančne zadeve, ki so pomembni za omenjene cilje (prim. 5. člen ZTP). Materialni kriterij torej vključuje dva vidika. Prvi je v tem, da bi z razkritjem podatka nastala oziroma očitno lahko nastala določena škoda, drugi pa je v povezavi škode s taksativno naštetimi interesnimi področji države.
Oba materialna elementa pa se zrcalita v formalnem kriteriju tajnega podatka. Podatek je upravičeno lahko označen kot tajen le, če so izpolnjeni naslednji trije elementi. Prvi element je, da lahko podatek za tajnega določi le za to pooblaščena oseba. Načeloma je to v skladu z ZTP predstojnik organa oziroma osebe na najvišjih delovnih mestih oziroma položajih (prim. 10. člen ZTP). S tem je zagotovljeno, da odločitve o tajnosti podatkov sprejemajo osebe, ki imajo dovolj informacij in znanja, da lahko ocenijo pomen morebitnih škodljivih posledic ob razkritju tega podatka. Z ZTP je predpisan tudi način in postopek določanja tajnosti, katerega bistvo je v izdelavi vnaprejšnje pisne ocene o možnih škodljivih posledicah, ki bi nastale z razkritjem podatka (prim. 11. člen ZTP). Ta pisna ocena predstavlja drugi formalni kriterij. Takšna ocena mora vsebovati določitev objekta varstva. Objekt varstva je interes, ki bi bil z razkritjem ogrožen. Poleg opisanega, mora pisna ocena vsebovati tudi oceno teže in intenzivnosti možnih škodljivih posledic. Pisna ocena se hrani kot priloga dokumenta pri organu, ki je podatku določil stopnjo tajnosti. Prav ta ocena možnih škodljivih posledic omogoča z vidika ZDIJZ naknadno preverjanje oziroma ugotavljanje razlogov in okoliščin, ki so narekovali odločitev, da se podatek določi za tajnega. Tretji formalni kriterij pa temelji na pravilni oznaki, saj je lahko tajen samo tisti podatek, ki je ustrezno označen kot tajen (prim. 17. člen ZTP).
Ker organ z navedenim dokumentom razpolaga v okviru postopka, ki ga je vodil, sicer pa je originator tega dokumenta MORS, mu je organ že leta 2009 med drugimi posredoval tudi navedeni dokument, da ga ustrezno označi v skladu z veljavno zakonodajo, saj je dokument nastal v času, ko ZTP še ni veljal. 48. člen ZTP namreč določa, da je treba tajnim podatkom, ki jim je bila stopnja tajnosti določena po prejšnjih predpisih in so v zbirki nerešenih zadev, spremeniti oznako stopnje tajnosti skladno s tem zakonom, najkasneje do 31. 12. 2004. Ponovno je MORS razpolagal z navedenim dokumentom od novembra 2010 do marca 2011, skupaj še z ostalimi dokumenti, prav tako z namenom, da se ponovno opredeli do vprašanja tajnosti teh dokumentov in jih temu ustrezno tudi označi ter priloži ocene možnih škodljivih posledic, narejene s strani oseb, ki so za to pristojne.
Kot je bilo ugotovljeno na ogledu in camera navedeni zapisnik o primopredaji ne nosi oznake stopnje tajnosti, ki so glede na težo škodljivih posledic za varnost države ali za njene politične ali gospodarske koristi ob morebitnem razkritju razvrščene v 4 stopnje varovanja: STROGO TAJNO, TAJNO, ZAUPNO in INTERNO. "Prepovedano razmnoževanje" ni oznaka, ki bi jo ZTP predvidel, zato dokumenta ni mogoče obravnavati po določbah ZTP. Prav tako dokumentu ni priložena ocena možnih škodljivih posledic, niti ni razvidno, katera za to pooblaščena oseba je sprejela odločitev, da se navedeni dokument ne sme razmnoževati, kar nedvomno pomeni, da ne gre za tajne podatke, ki bi predstavljali izjemo iz 1. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
Ker niso izpolnjena vsa formalna temeljna merila za tajni podatek, se Pooblaščenec ni ukvarjal z materialnimi vidiki tajnega podatka pri zahtevanem dokumentu. Že odsotnost obveznih formalnih pogojev namreč vodi k zaključku, da pri zahtevanem dokumentu ne gre za tajni podatek, in torej izjema po 1. točki 1. odstavka 6. čl ZDIJZ ni podana.
Pooblaščenec je po uradni dolžnosti preizkusil, ali so v konkretnem primeru morebiti podane druge izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ ter ugotovil, da slednje niso podane.
Glede na navedeno je Pooblaščenec odločil, da je organ dolžan prosilcu izročiti dokument, kot izhaja iz prve točke izreka te delne odločbe.
V postopku odločanja o pritožbi posebni stroški niso nastali, zato Pooblaščenec o njih ni odločal.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to delno odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko pošlje priporočeno po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to delno odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski Pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka