Prosilec - Center za socialno delo Domžale
+ -Številka: 090-118/2011/4
Kategorije: Osebni podatek
POVZETEK
Prosilec je od organa zahteval fotokopije skrbniškega poročila za leto 2010 za posameznico, ki jo je definiral z imenom, priimkom in naslovom prebivališča, in sklep o priznanju upravičenih stroškov in nagrade skrbniku. Organ je zahtevo prosilca zavrnil zaradi izjeme varstva osebnih podatkov. Pooblaščenec je odločbo organa potrdil in pritožbo prosilca zavrnil, v obrazložitvi odločbe pa navedel, da zahtevani dokumenti ob predpostavki njihovega obstoja sicer predstavljajo informacijo javnega značaja, vendar bi že s samim razkritjem, ali ti dokumenti sploh obstajajo ali ne, prišlo do razkritja podatka o tem, ali je posameznici postavljen skrbnik, s čimer bi prišlo do kršitve varstva osebnih podatkov posameznice. Nadalje je Pooblaščenec ugotovil, da četudi bi v zahtevanih dokumentih šlo za porabo javnih sredstev, uporaba instituta delnega dostopa ne bi bila mogoča, ne da bi s tem ogrozili zaupnost podatkov o premoženjskem stanju posameznice, na katero se nanaša zahteva. Tudi testa interesa javnosti v konkretnem primeru ni bilo mogoče uporabiti, saj iz zahteve in pritožbe prosilca jasno izhaja, da ima na pridobitvi osebnih podatkov posameznice interes izključno prosilec.
ODLOČBA
Številka: 090-118/2011/
Datum: 22. 7. 2011
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZInfP), in 3. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi ……….. (v nadaljevanju: prosilca), z dne 30. 5. 2011, zoper odločbo Centra za socialno delo Domžale, Ljubljanska cesta 70, 1230 Domžale (v nadaljevanju: organ), št. 090-3/2011-9 z dne 20. 5. 2011, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba ………. z dne 30. 5. 2011 zoper odločbo Centra za socialno delo Domžale št. 090-3/2011-9 z dne 20. 5. 2011 se zavrne.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilec je na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Kotnikova 5, 1000 Ljubljana dne 25. 4. 2011 naslovil zahtevo, v kateri je na podlagi ZDIJZ zahteval dostop do naslednjih informacij v obliki vpogleda in fotokopij in sicer:
- skrbniško poročilo za leto 2010 za posameznico, ki jo je opredelil z imenom, priimkom in naslovom prebivališča, in
- odločbo o stroških in nagradi skrbniku iste posameznice.
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je zahtevo prosilca organu odstopilo v reševanje z dopisom št. 090-16/2011/2 z dne 4. 5. 2011.
Organ je zahtevo prosilca zavrnil z odločbo št. 090-3/2011-9 z dne 20. 5. 2011. V obrazložitvi je navedel, da prosilec zahteva podatke, za katere bi vpogled pomenil vpogled v osebne podatke varovanca oziroma varovanke (njegove dohodke, ki niso izplačani iz državnega proračuna, ampak gre za drugačne vrste dohodka, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov). Organ je zahtevo prosilca v celoti zavrnil sklicujoč se na 3. odst. 6. člena ZDIJZ.
Pooblaščenec je dne 15. 6. 2011 od organa prejel pritožbo prosilca z dne 30. 5. 2011 zoper odločbo organa št. 090-3/2011-9 z dne 20. 5. 2011, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi. Prosilec je v pritožbi zatrjeval, da gre v konkretnem primeru za invalidsko pokojnino, kar pomeni, da so dohodki izplačani iz državnega proračuna. Nadalje je navajal, da je pomembno, ali je skrbnik skrbno gospodaril z denarjem in kako je porabil ta sredstva, saj je skrbniku naloženo skrbno razpolaganje z dohodki varovanca. Nadalje je navedel, da je denar za priznane stroške in nagrade skrbniku prav tako izplačan iz proračuna, saj o višini nagrade in priznanih stroških odloča organ, ki jih na podlagi sklepa tudi dodeli. Prosilec je v pritožbi zatrjeval, da oba zahtevana dokumenta izvirata iz delovnega področja organa in obstajata v pisni obliki, zato spadata pod informacijo javnega značaja.
Pritožba ni utemeljena.
Informacijski pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija, in sicer odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odst. 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz citiranega 1. odst. 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
• da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le-ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
• da organ z njo razpolaga,
• da se informacija nahaja v materializirani obliki.
Pooblaščenec se strinja s prosilcem, da načeloma skrbniško poročilo in sklep o priznanih stroških in nagradi skrbniku ustrezata definiciji informacije javnega značaja. Skrbniško poročilo organ pridobi od drugih oseb (od skrbnika) oziroma sklep o priznanih stroških in nagradi skrbniku izdela sam, pri čemer sta takšna dokumenta povezana z delom organa in ju organ pridobi oziroma izdela v okviru svojih javnopravnih pristojnosti (pristojnost za nadzor nad ravnanjem skrbnika - 194. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 69/04-UPB1 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZZZDR) oziroma pristojnost za odločanje o upravičenih stroških in nagradi skrbniku – 196. člen ZZZDR). Pooblaščenec pri tem pojasnjuje, da se v konkretnem primeru iz razlogov, podanih v nadaljevanju, namerno ni konkretno opredelil do kriterija materializirane oblike zahtevanih dokumentov niti do kriterija, ali organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga, temveč je izpolnjenost obeh pogojev predpostavil, saj bi že s samim razkritjem podatka o tem, ali dokumenti res obstajajo v materializirani obliki in podatka o tem, ali z njimi organ dejansko razpolaga, prišlo do kršitve varstva osebnih podatkov. Pooblaščenec se zato izrecno ne opredeljuje do obstoja zahtevanih dokumentov, kot tudi ne do pristojnosti organa za odločanje o skrbništvu nad konkretno posameznico, ki jo je prosilec v zahtevi z dne 25. 4. 2011 opredelil z imenom, priimkom in naslovom prebivališča, prav tako pa tudi ne do obstoja skrbnika v prosilčevi zahtevi opredeljene konkretne posameznice.
Določba 3. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ namreč določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Ne glede na to se dostop do zahtevane informacije javnega značaja dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev (1. al. 3. odst. 6. člena ZDIJZ), pa tudi če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije (2. odst. 6. člena ZDIJZ). Če dokument ali njegov del le delno vsebuje osebne podatke in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta (določba 7. člena ZDIJZ – v teoriji t. i. institut delnega dostopa).
Osebni podatek je v skladu z definicijo 1. tč. 6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07-UPB1; v nadaljevanju: ZVOP-1) katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, pri čemer je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek; fizična oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa (2. tč. 6. člena ZVOP-1). Obdelava osebnih podatkov v skladu s 3. tč. 6. člena ZVOP-1 pomeni kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave).
V skladu z določbo 1. odst. 9. člena ZVOP-1 se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Osebni podatki se v skladu z določbo 16. člena ZVOP-1 lahko zbirajo le za določene in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju s temi nameni, če zakon ne določa drugače, določba 5. tč. 1. odst. 91. člena ZVOP-1 pa določa, da se z globo kaznuje za prekršek pravna oseba, če zbrane osebne podatke nadalje obdeluje v nasprotju s 16. členom ZVOP-1.
V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov iz 3 tč. 6. člena ZVOP-1 razkritje in dajanje na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oziroma dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, ki so jih v okviru svojih zakonitih pristojnosti zbrali na podlagi zakona. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, če gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo tudi podatke o porabi javnih sredstev (2. al. 3. odst. 6. člena ZDIJZ).
Že sam podatek, ali je posameznik postavljen pod skrbništvo oziroma ali mu je bil postavljen skrbnik, je podatek, ki se nanaša na posameznika, ki je s sklicevanjem na njegovo ime, priimek in naslov prebivališča nedvoumno določen in torej pomeni osebni podatek po definiciji 1. tč. 6. člena ZVOP-1 v povezavi z 2. tč. 6. člena tega zakona.
Nadalje je Pooblaščenec ugotavljal, ali so osebni podatki posameznice, na katero se nanaša zahteva, podatki o porabi javnih sredstev in ali je v konkretnem primeru mogoče uporabiti institut delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ.
Skrbništvo definira ZZZDR v 9. členu kot posebno obliko varstva mladoletnikov, za katere ne skrbijo starši, in polnoletnih oseb, ki niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi, država pa zagotavlja varstvo tudi drugim osebam, ki nimajo možnosti same skrbeti za svoje pravice in koristi. V skladu z določbo 1. odstavka 178. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 69/04-UPB1 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZZZDR) je namen skrbništva nad mladoletnimi osebami, da se s skrbjo, vzgojo in izobrazbo vsestransko razvije osebnost mladoletnih varovancev in da se varovanci usposobijo za samostojno življenje in delo, namen skrbništva nad drugimi osebami pa je v skladu z določbo 2. odstavka istega člena varstvo njihove osebnosti, ki se uresničuje predvsem z oskrbo, zdravljenjem in usposabljanjem za samostojno življenje. Skrbništvo ima po določbi 3. odstavka istega člena tudi namen, da se zavarujejo premoženjske in druge pravice in koristi oseb, ki so pod skrbništvom. Citirane določbe jasno opredeljujejo, da je namen instituta skrbništva, da država osebi, ki je potrebna družbenega varstva, zagotovi takšno varstvo. Pri odločanju o obliki varstva, ki naj se da varovancu, pa mora center za socialno delo upoštevati predvsem potrebe in koristi varovanca (218. člen ZZZDR). ZZZDR v 223. členu določa vire kritja izdatkov za izvajanje skrbstvenih ukrepov v korist varovanca, pri čemer se taksativno našteti viri lahko uporabijo samo v predpisanem vrstnem redu in sicer:
1. iz varovančevih dohodkov;
2. iz sredstev, dobljenih od oseb, ki so dolžne varovanca preživljati;
3. iz varovančevega premoženja;
4. iz proračuna Republike Slovenije.
Skrbnik je oseba, ki ji socialno varstvo zaupa neposredno skrb za osebo, premoženje, pravice in koristi varovanca. Osebna skrb skrbnika za varovanca, predvsem za njegovo osebo, je za skrbništvo bistvenega pomena . Dolžnost skrbnika je prostovoljna in častna, skrbnik pa je dolžan vestno in skrbno opravljati svoje dolžnosti. Skrbnik je pri izvrševanju svoje funkcije samostojen, čeprav dela pod nadzorstvom centra za socialno delo. Skrbnik samostojno opravlja v varovančevem imenu in na njegov račun, kar spada v redno poslovanje in upravljanje varovančevega premoženja (1. odst. 190. člena ZZZDR) ter zastopa varovanca (1. odst. 192. člena ZZZDR). Skrbnik mora centru za socialno delo na podlagi 194. člena ZZZDR poročati in mu dati račun o svojem delu vsako leto, kot tudi kadar center za socialno delo to zahteva, pri čemer mora biti iz skrbnikovega poročila razvidna njegova skrb za osebo varovanca, zlasti kar zadeva njegovo zdravje, vzgojo in izobraževanje ter njegova skrb za vse drugo, kar je za varovanca potrebno, poročilo pa mora vsebovati tudi podatke o upravljanju varovančevega premoženja ter razpolaganju z njim, o varovančevih dohodkih in izdatkih in končno stanje njegovega premoženja. Samostojnost skrbnika (in osebna skrb za varovanca) ima za posledico osebno odgovornost skrbnika - če protipravno varovancu povzroči škodo, jo mora povrniti (197. člen ZZZDR). Skrbnik ima pravico do povračila upravičenih stroškov, ki jih je imel pri opravljanju svojih skrbniških dolžnosti, center za socialno delo pa lahko določi skrbniku za njegovo delo tudi ustrezno nagrado. Skrbnik za svoje delo torej praviloma ne dobi plačila. Povračilo upravičenih stroškov kot tudi nagrada za skrbnikovo delo pa sta izdatka za izvajanje skrbstvenih ukrepov in se kot taka krijeta iz virov, ki jih taksativno navaja 223. člen ZZZDR, pri čemer velja zgoraj naveden vrstni red.
Iz citirane določbe 233. člena ZZZDR izhaja, da iz skrbniškega poročila ali iz sklepa o priznanih stroških in nagradi skrbniku podatki o porabi javnih sredstev izhajajo šele pogojno (torej pod pogojem, da varovanec nima lastnih dohodkov, da zanj ne obstaja dolžnost preživljanja in da nima lastnega premoženja). Torej bi v primeru, da bi skrbniško poročilo oziroma sklep o stroških obstajala in bi iz njiju izhajali podatki o porabi javnih sredstev, nedvomno z razkritjem teh podatkov prosilcu razkrili tudi podatke o premoženjskem stanju posameznice, na katero se nanaša zahteva (torej, da posameznica nima lastnih dohodkov, nima nikogar, ki bi jo bil dolžan preživljati, niti nima lastnega premoženja), kar pomeni, da teh osebnih podatkov posameznice per se ne bi bilo mogoče izločiti iz dokumenta kot takega ter seznaniti prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta, ne da bi s tem ogrozili zaupnost podatkov o premoženjskem stanju posameznice, na katero se nanaša zahteva za dostop do informacij javnega značaja. Po drugi strani pa bi v primeru, da bi prosilčevo zahtevo zavrnili iz razloga, ker vsebuje osebne podatke posameznice, ki hkrati niso podatki o porabi javnih sredstev, prosilcu razkrili podatke o premoženjskem stanju posameznice (torej, da ima lastne dohodke ali premoženje oziroma nekoga, ki jo je dolžan preživljati). Podatki o premoženjskem stanju posameznice, ki jo določa že zahteva prosilca, v kateri prosilec navaja njeno ime, priimek in naslov prebivališča, pa so osebni podatki posameznice, na katero se zahteva nanaša, saj kažejo na njeno ekonomsko identiteto (glej 2. in 3. tč. 6. člena ZVOP-1).
Pooblaščenec je nadalje presojal, ali je javni interes na razkritju podatkov o obstoju skrbništva nad konkretno posameznico, podatka o neobstoju posamezničinega lastnega dohodka ali premoženja in podatka o neobstoju oseb, ki so posameznico dolžne preživljati, kot »kolateralne škode« ob razkritju morebiti obstoječih podatkov o porabi sredstev iz proračuna RS za kritje izdatkov za izvajanje skrbstvenih ukrepov v korist varovanca, močnejši od interesa posameznice, da se dostop do osebnih podatkov, ki se nanašajo na posameznico, omeji (v teoriji t. i. test interesa javnosti kot izhaja iz 2. odst. 6. člena ZDIJZ).
Pooblaščenec je presojal interes javnosti v duhu namena ZDIJZ, ki je v zagotavljanju javnosti in odprtosti delovanja organov ter omogočanju uresničevanja ustavne pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja (39. člen Ustave RS) in v duhu nasprotujočega interesa posameznice, da se zaščiti njena ustavna pravica do varstva osebnih podatkov (38. člen Ustave RS). Pooblaščenec je imel pri tem pred očmi zlasti dvoje:
1. dejstvo, da se interesu nadzora javnosti nad ravnanjem centrov za socialno delo v zvezi s kritjem izdatkov za izvajanje skrbstvenih ukrepov v korist varovancev iz proračuna RS, lahko zadosti z milejšimi sredstvi kot je poseg v zasebnost posameznice, na katero se nanaša zahteva, in kot je poseg v njeno pravico do varstva osebnih podatkov;
2. glede na formulacijo prosilčeve zahteve in glede na dejstvo, da je prosilec zahtevo naslovil na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in ne na organ, je očitno, da prosilec ne zasleduje interesa javnosti na transparentnosti delovanja organa, temveč so zanj interesantni predvsem podatki o posameznici, ki jo je v svoji zahtevi opredelil z imenom, priimkom in naslovom prebivališča, in o morebitnem skrbniku te posameznice.
Javnost bi podatke o porabi sredstev iz državnega proračuna za kritje izdatkov za izvajanje skrbstvenih ukrepov v korist varovancev lahko pridobila preko podatkov o vseh sredstvih, ki jih je organ porabil v ta namen, pri čemer morda ne bi prišlo do »kolateralne škode« razkritja podatkov o skrbništvu, dohodku, premoženju in dolžnosti preživljanja za konkretno posameznico, na katero se glasi prosilčeva zahteva z dne 25. 4. 2011. Z drugačno formulacijo zahteve za dostop do informacij javnega značaja (torej z zahtevo, ki se ne nanaša na konkretno določenega posameznika) bi javnost lahko pridobila podatke o porabi javnih sredstev, pri čemer bi bilo mogoče varovane osebne podatke posameznikov izločiti, na način, da ne bi bila ogrožena njihova zaupnost, hkrati pa omogočiti dostop do preostalih delov dokumentov. Pooblaščenec je ugotovil, da v konkretnem primeru vprašanje interesa javnosti na razkritju osebnih podatkov posameznice, na katero se nanaša zahteva prosilca, sploh ni relevantno, saj ga prosilec v ničemer ne zasleduje. Pooblaščenec je iz zahteve prosilca z dne 25. 4. 2011 in iz njegove pritožbe z dne 30. 5. 2011 presodil, da v konkretnem primeru sploh ni mogoče izvajati testa interesa javnosti, saj je očitno, da ima na pridobitvi zgoraj opredeljenih osebnih podatkov posameznice, interes izključno prosilec .
Glede navedb prosilca, da gre v konkretnem primeru za invalidsko pokojnino in gre za dohodek, ki je izplačan iz državnega proračuna, Pooblaščenec pojasnjuje, da je, četudi bi te navedbe prosilca držale, nevzdržno pavšalno trditi, da ima javnost pravico nadzorovati, kako posameznik porablja svoj vir dohodka, četudi je vir dohodka pridobljen iz javnih sredstev. Določba 1. al. 3. odst. 6. člena se nanaša na nadzor nad porabo javnih sredstev, v smislu, kako organi zavezanci za dostop do informacij javnega značaja porabljajo javna sredstva – torej se nanaša na nadzor porabe javnih sredstev pri viru in ne pri končnem porabniku teh sredstev. Vprašanje nadzora nad porabo javnih sredstev bi se v primeru invalidske pokojnine lahko kvečjemu nanašalo na vprašanje, ali je posameznica upravičena do prejemanja invalidske pokojnine, nikakor pa ne na vprašanje, kako posameznica invalidsko pokojnino troši. Za nadzor nad porabo javnih sredstev bi šlo preko nadzora nad upravičenostjo porabe prejetih javnih sredstev s strani prejemnika javnih sredstev, lahko le v primerih, ko so javna sredstva dodeljena upravičencu za točno določen namen porabe, kar pa v primeru dodelitve invalidske pokojnine nikakor ne drži.
Nadalje Pooblaščenec pojasnjuje še, da bi tolmačenje »nadzora nad porabo javnih sredstev« kot ga navaja prosilec v svoji pritožbi, privedlo tudi do nedopustnega neenakega obravnavanja tistih prejemnikov invalidskih pokojnin, ki jim je postavljen skrbnik, za katerega je določena obveznost poročanja pristojnemu centru za socialno delom o načinu porabe varovančevega dohodka (torej tudi invalidske pokojnine), in tistimi prejemniki invalidskih pokojnin, ki jim ni postavljen skrbnik in zanje torej ne obstaja nikakršna obveznost poročanja zavezancem za dostop do informacij javnega značaja na kakšen način porabljajo dodeljeno jim invalidsko pokojnino.
Pooblaščenec je upoštevajoč navedene pravne podlage in zahtevo prosilca, ugotovil, da bi že z razkritjem podatka o tem, ali obstajata skrbniško poročilo in/ali sklep o povrnitvi upravičenih stroškov in nagrade skrbniku za posameznico, ki jo je prosilec z imenom, priimkom in naslovom prebivališča določil s svojo zahtevo z dne 25. 4. 2011, prišlo do kršitve varstva osebnih podatkov po 5. tč. 1. odst. 91. člena ZVOP-1 v povezavi s 16. členom ZVOP-1, saj se podatek o obstoju skrbništva nanaša na z zahtevo določeno posameznico, zakonska podlaga za posredovanje tega osebnega podatka posameznice širši javnosti pa ne obstaja, hkrati pa tudi v primeru, da bi šlo za porabo javnih sredstev (če bi se izdatki za izvajanje skrbstvenih ukrepov v korist varovanca krili iz državnega proračuna), seznanitev zgolj s podatki o porabi javnih sredstev ne bi bila mogoča, brez, da bi organ razkril še varovane osebne podatke posameznice (podatek o obstoju skrbništva nad posameznico, podatkov o tem, da posameznica nima lastnih dohodkov ali lastnega premoženja, in podatka o tem, da posameznica nima nikogar, ki bi jo bil dolžan preživljati) in s tem ogrozil njihovo zaupnost.
Pooblaščenec je ugotovil, da je izrek v odločbi prve stopnje sicer zakonit, vendar obrazložen z napačnimi razlogi, zato je na podlagi 3. odst. 248. člena ZUP v obrazložitvi predmetne odločbe navedel pravilne razloge, pritožbo prosilca pa zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
V postopku odločanja o pritožbi posebni stroški niso nastali, zato Pooblaščenec o njih ni odločal.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Tina Kraigher, univ. dipl. prav.,
raziskovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka