Prosilec - Inšpektorat RS za okolje in prostor
+ -Številka: 090-116/2011/10
Kategorije: Osebni podatek
POVZETEK
Prosilec je zahteval inšpekcijske prijave. Organ je zahtevo prosilca zavrnil z odločbo z obrazložitvijo, da mora kot inšpekcijski organ upoštevati Zakon o inšpekcijskem nadzoru, ki določa, da je inšpektor dolžan varovati tajnost vira prijave. Prosilec se z odločitvijo organa ni strinjal, zato je vložil pritožbo. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da informacija javnega značaja obstaja, vendar vsebuje varovane osebne podatke. Pooblaščenec je ocenil, da v obravnavanem primeru z institutom delnega dostopa ni mogoče omogočiti dostopa do zahtevanih informacij, ne da bi s tem posegli v varovane osebne podatke, saj jih glede na vsebino postavljene zahteve ni mogoče izločiti iz dokumenta, na način, ki ne bi ogrozil njihove zaupnosti, zato je pritožbo prosilca zavrnil.
ODLOČBA
Številka: 090-116/2011/10
Datum: 26. 10. 2011
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2; v nadaljevanju ZDIJZ) in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 - uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbah ……………………….. (v nadaljevanju prosilec) z dne 6. 6. 2011 in 6. 7. 2011 zoper odločbi Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Dunajska 47, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-18/2011-10 z dne 18. 5. 2011 in št. 090-18/2011-23 z dne 26. 6. 2011, v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca z dne 6. 6. 2011 in 6. 7. 2011 zoper odločbi Inšpektorata RS za okolje in prostor št. 090-18/2011-10 z dne 18. 5. 2011 in št. 090-18/2011-23 z dne 26. 6. 2011, se zavrneta.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
1. Zahteve prosilca z dne 8. 4. 2011, 16. 4. 2011 in 26. 5. 2011 in pritožba z dne 6. 6. 2011
Prosilec je dne 8. 4. 2011, 16. 4. 2011 in 26. 5. 2011 na organ naslovil zahteve za dostop do informacij javnega značaja, s katerimi je zahteval pridobitev fotokopij desetih prijav iz inšpekcijskega spisa št. 356-02-72/2004.
Organ je o zahtevah prosilca odločil z odločbo št. 090-18/2011-23 z dne 24. 6. 2011, s katero je zahteve prosilca v celoti zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ navedel, da mora kot inšpekcijski organ upoštevati Zakon o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/2007-UPB-1; v nadaljevanju ZIN), ki v 16. členu določa, da je inšpektor dolžan varovati tajnost vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih opravlja inšpekcijski nadzor. Iz ugotovitev organa tako izhaja, da se varuje tako prijavitelj, kot tudi vsebina prijave. V obrazložitvi izpodbijane odločbe se je organ skliceval na sodbo Upravnega sodišča RS, št. U 313/2004, z dne 1. 3. 2006, s katero je sodišče zavzelo stališče, da se inšpekcijski postopek s prijavo še ne začne in zato prijava prijavitelja niti ne bi smela biti v inšpekcijskem spisu. Po mnenju sodišča je vir prijave tajen podatek. Organ se v obrazložitvi izpodbijane odločbe skliceval tudi na sodbo Vrhovnega sodišča RS, št. X Ips 775/2006 z dne 21. 5. 2008, s katero je sodišče zavzelo stališče, da prijava ni informacija javnega značaja. Po ugotovitvah Vrhovnega sodišča RS je prvi akt, s katerim se začne inšpekcijski postopek, zapisnik z inšpekcijskega ogleda. Morebitna prijava pa ne pomeni začetka inšpekcijskega postopka in je zato ni mogoče šteti za informacijo javnega značaja. Poleg navedenega pa je sodišče zavzelo tudi stališče, da je inšpektor glede na določbo 16. člena ZIN dolžan varovati tajnost vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih opravlja inšpekcijski nadzor. Organ je tako na podlagi vseh navedenih dejstev in na podlagi 1. odstavka 4. člena ZDIJZ, v povezavi z 2. odstavkom 22. člena ZDIJZ, zahteve prosilca v celoti zavrnil.
Prosilec je dne 6. 7. 2011 zoper odločbo št. 090-18/2011-23 z dne 24. 6. 2011 pri organu podal ustno pritožbo na zapisnik, v kateri je navedel, da je z vloženimi zahtevami od organa zahteval zgolj posredovanje vsebine predmetnih prijav in ne vir prijave. Prosilec je v svoji pritožbi nasprotoval navedbam organa, da 16. člen ZIN varuje tako vir, kot tudi vsebino prijave in navedel, da v kolikor bi zakonodajalec predvidel varovanje vsebine prijave, bi to nedvomno zapisal v zakon. Prosilec je v svoji pritožbi navedel, da mu organ z zavrnitvijo posredovanja desetih prijav inšpekcijskega spisa onemogoča braniti svoj pravni interes zoper obtožbo oz. prijavo. Prosilec je v svoji pritožbi navedel tudi, da bi lahko iz vsebine prijave pridobil podatek o podani lažni prijavi oz. krivi ovadbi, ki je podvržena kazenskemu pregonu.
Pooblaščenec je dne 11. 7. 2011 prejel dopis organa št. 090-18/2011-32, z dne 8. 7. 2011, s katerim je Pooblaščencu na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Po pregledu odstopljene pritožbe je Pooblaščenec ugotovil, da ne razpolaga z vsemi informacijami, ki jih potrebuje pri odločanju o pritožbi. Pooblaščenec se mora namreč pri odločanju seznaniti tudi z informacijami in dokumenti, ki jih je prosilec zahteval, kajti le na takšen način lahko presodi, ali te informacije predstavljajo informacije javnega značaja oz. pred javnostjo zavarovane informacije. Na podlagi navedenega ter na podlagi 10. člena ZInfP je Pooblaščenec, z dopisom št. 090-129/2011/2, z dne 17. 7. 2011, organ pozval za dostavo dokumentov.
Organ je na poziv Pooblaščenca odgovoril z dopisom št. 090-18/2011-42 z dne 15. 7. 2011, s katerim je Pooblaščencu sporočil, da zahtevanih dokumentov, torej desetih prijav inšpekcijskega spisa št. 356-02-72/2004, ne posredujejo nikomur in jih zato tudi Pooblaščencu ne bodo posredovali. K temu jih po navedbah organa zavezujejo določbe ZIN, na podlagi katerih je inšpektor dolžan varovati tajnost vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih opravlja inšpekcijski nadzor. Poleg tega je organ mnenja, da je ZIN nasproti ZDIJZ in ZInfP lex specialis.
Organ je v dopisu navedel tudi, da inšpektorat varuje prijavo v celoti, tako ime prijavitelja, kot tudi vsebino prijave. Iz vsebine prijave lahko nekdo (prosilec) razbere oz. sklepa kdo je prijavitelj, kar lahko povzroči nezaželene posledice. Posredovanje prijav bi po navedbah organa lahko sprožilo številne druge postopke (civilne, kazenske, upravne) in odškodninske zahtevke ali celo maščevanje inšpekcijskega zavezanca nad prijaviteljem. Te odgovornosti pa inšpektorat ne more prevzemati. Organ je v svojem dopisu poudaril, da je inšpekcijski postopek upravni in ne kazenski postopek, kar pomeni, da upravni postopek ni kontradiktorni postopek, v katerem se soočita nasprotni stranki (tožnik in toženec). Inšpekcijski postopek se uvede in vodi po uradni dolžnosti (torej ne na podlagi prijave) zaradi varovanja javnega interesa. Pri tem je prijava samo informacija inšpektorju o domnevni nepravilnosti in dejansko sploh ne bi smela biti v inšpekcijskem spisu oz. bi morala biti zaradi izjemne pomembnosti inšpekcijskega postopka že po ZDIJZ določena kot izjema v 6. členu. V predmetnem dopisu se je organ ponovno skliceval na sodbo Upravnega in Vrhovnega sodišča RS.
Organ v svojem dopisu ugotavlja, da se instituta informacij javnega značaja poslužujejo predvsem prijavitelji in odvetniki, pa tudi posamezni inšpekcijski zavezanci, ker na drug način ne morejo dobiti dokumentov (npr. po ZUP). Pri tem je brezpredmetno, da organ na dokumentih zakrije osebne podatke, saj jih prosilci poznajo, kar je razvidno iz njihovih vlog - v njih namreč navedejo ime, priimek in naslov zavezanca iz inšpekcijskega postopka, iz katerega želijo pridobiti nek dokument. Informacije iz teh dokumentov pa nato uporabijo v drugih (predvsem v pravdnih) postopkih.
Pooblaščenec je na podlagi prejetega dopisa organa in z namenom razjasnitve dejanskega stanja, v prostorih organa dne 4. 8. 2011, opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP.
In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank po teoretičnih izvajanjih pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora imeti kot pritožbeni organ polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oz. vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
Pooblaščenec je na ogledu in camera organu pojasnil pravne podlage, na podlagi katerih je organ Pooblaščencu dolžan posredovati dokumente, ki so predmet zahteve prosilca. Nadalje je Pooblaščenec organu pojasnil, da mora pridobiti dokumente, ki so predmet zahteve prosilca, saj brez teh dokumentov ne more voditi pritožbenega postopka. Pooblaščenec je organu prav tako pojasnil, da zahtevanih dokumentov ne bo posredoval oz. vročal nikomur, temveč lahko le z odločbo organu naloži, da zahtevane dokumente razkrije oz. posreduje prosilcu.
Organ je na ogledu in camera Pooblaščencu predal zapečateno ovojnico (opremljeno z zapisom »ne odpiraj, ne pošiljaj, vsako odpiranje je zakonsko kaznivo«), v kateri so bile vložene prijave inšpekcijskega spisa št. 356-02-72/2004. Iz ovojnice je razvidno, da inšpektor, ki je vodil inšpekcijski postopek št. 356-02-72/2004, nasprotuje odprtju ovojnice in vpogledu v prijave ter zahteva, da s ovojnica odpre z zapisnikom prisotnih. Ovojnica se je na ogledu in camera odprla, njena vsebina – deset prijav pa ob prisotnosti uradne osebe organa fotokopirala. Pooblaščenec je na ogledu in camera prevzel fotokopije desetih prijav iz inšpekcijskega spisa organa št. 356-02-72/2004.
Pooblaščenec je po ogledu in camera prosilcu vročil en izvod zapisnika ter ga pozval, da nanj poda morebitne pripombe. V skladu s prvim odstavkom 9. člena ZUP mora organ, preden izda odločbo, dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo.
Prosilec je v odgovoru na poziv Pooblaščenca pojasnil, da od Pooblaščenca pričakuje, da bo pridobljene prijave vsebinsko preučil, prikril oz. počrnil vse osebne podatke ter prijave posredoval prosilcu v nadaljnjo uporabo za zaščito pravnega interesa.
2. Zahteve prosilca z dne 24. 3. 2011, 3. 4. 2011, 4. 4. 2011, 28. 3. 2011, 16. 3. 2011, 14. 3. 2011, 18. 4. 2011 in pritožba z dne 6. 7. 2011
Prosilec je dne 24. 3. 2011, 3. 4. 2011, 4. 4. 2011, 28. 3. 2011, 16. 3. 2011, 14. 3. 2011 in 18. 4. 2011 na organ naslovil zahteve za dostop do informacij javnega značaja, s katerimi je zahteval večje število dokumentov glede inšpekcijskih postopkov, ki jih vodi organ.
Organ je o zahtevah prosilca odločil z odločbo št. 090-18/2011-10 z dne 18. 5. 2011, s katero je zahtevam prosilca delno ugodil, zavrnil pa dostop do nekaterih dokumentov, med njimi tudi do desetih prijav iz inšpekcijskega postopka št. 356-02-72/2004, z enako obrazložitvijo kot v odločbi organa št. 090-18/2011-23 z dne 24. 6. 2011 (opisano v prejšnji točki).
Organ je dne 10. 6. 2011 pritožbo kot dovoljeno in pravočasno odstopil v reševanje Pooblaščencu.
3. Združitev postopkov po pritožbah prosilca z dne 6. 6. 2011 in 6. 7. 2011
Ker so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih narekuje 130. člen ZUP: zahtevki se morajo opirati na isto ali podobno dejansko stanje, tako da mora biti vsaj bistveni element dejanskega stanja, pravna podlaga mora biti ista, ne zgolj podobna, pri čemer pa to ne pomeni, da se morajo zahtevki nanašati na isto normo oziroma določbo posameznega predpisa, temveč zadošča, da se zahtevek nanaša na uporabo zakonov ter na njihovi podlagi izdanih predpisov z istega ali z zadevo neposredno povezanega upravno-pravnega področja, in organ, ki vodi postopek, je stvarno pristojen za odločanje o vseh zadevah, ki bi jih bilo treba združiti v en postopek, je Pooblaščenec obe pritožbi s sklepom združil v en postopek. O pritožbah prosilca zoper obe izpodbijani odločbi bo tako Pooblaščenec odločil z eno odločbo.
Pritožbi nista utemeljeni.
1. Predmet presoje Pooblaščenca
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Pooblaščenec glede na navedbe prosilca v njegovih pritožbah z dne 6. 6. 2011 in 6. 7. 2011 ter v dopolnitvi pritožbe z dne 8. 7. 2011, kjer prosilec nedvoumno navaja, da ga zanima vsebina desetih prijav zoper inšpekcijska zavezanca …………………, torej prijav, ki se nahajajo v inšpekcijskem spisu št. 356-02-72/2004 ugotavlja, da je predmet presoje v konkretnem pritožbenem postopku deset prijav v inšpekcijskem spisu organa št. 356-02-72/2004.
Glede zavrnitve dostopa do ostalih dokumentov se prosilec v pritožbi ni opredelil.
Pooblaščenec obenem ugotavlja, da pritožba v delu, ki se nanaša na mnenje prosilca o delu organa in posameznih inšpektorjev pri organu, ne vsebuje pravno relevantnih pritožbenih razlogov, saj prosilec v tem delu pritožbe izraža svoje mnenje, izven vprašanja o obstoju in utemeljenosti dostopa do informacij javnega značaja, ki jih je zahteval. Obravnavani pritožbeni razlogi torej niso v zvezi s pravico do dostopa do informacij javnega značaja, kar pomeni, da Pooblaščenec tudi ni stvarno pristojen za odločanje o njihovi utemeljenosti. Obravnavani del pritožbenih navedb je irelevanten za presojo zakonitosti izpodbijane odločbe, zato se Pooblaščenec do njih ne opredeljuje.
2. Organ kot zavezanec po ZDIJZ
ZDIJZ v prvem odstavku 1. člena določa, da so zavezanci po tem zakonu državni organi, organi lokalne skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. V konkretnem primeru je prosilec zahtevo za dostop do informacij javnega značaja naslovil na Inšpektorat za okolje in prostor, ki je organ v sestavi Ministrstva za okolje in prostor. Vlada in njena ministrstva (resorji) so že po samem bistvu stvari državni organi v ožjem smislu, ustanovljeni za opravljanje nalog vodenja in upravljanja države. Ministrstva so zato državni organi tudi v smislu ZDIJZ in s tem zavezanci za odločanje o dostopu do informacij javnega značaja po tem zakonu, enako pa seveda velja za njihove organe v sestavi. Upoštevaje navedeno je organ nedvomno zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja.
3. Splošno o informacijah javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj v prvem odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ ima nedvomno močan vpliv na delovanje javnega sektorja, in sicer ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja, ki morajo slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja.
Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V prvem in drugem odstavku 5. člen ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur.
3.1. Obstoj informacij javnega značaja
Informacija javnega značaja je po določilu prvega odstavka 4. člena informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:
1) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2) organ mora z njo razpolagati;
3) nahajati se mora v materializirani obliki.
Informacija mora biti povezana z delovnim področjem organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti. Pojem delovno področje je namreč izredno širok in ne zajema le zakonsko določenih pristojnosti, ponavadi določenih v področnih zakonih, temveč vse informacije, ki so na kakršen koli način povezane s temi pristojnostmi. Delovno področje organa po ZDIJZ zajema vse javnopravne naloge, ki jih opravlja organ, in tudi vse dejavnosti, ki se opravljajo v zvezi s temi nalogami. Po ZDIJZ je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (podrobneje glej doktorsko disertacijo Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 148).
Pooblaščenec ugotavlja, da je osnovna naloga organa – gradbene inšpekcije - nadzor nad gradnjo objektov, predvsem preprečevati nedovoljene gradnje in nadzirati izpolnjevanje z zakonom predvidenih bistvenih zahtev glede lastnosti objektov v vseh fazah gradnje. Organ je v svojih odločbah št. 090-18/2011-23 in 090-18/2011-10 zavrnil dostop do inšpekcijskih prijav in se skliceval na sodbi upravnega in vrhovnega sodišča: U 313/2004 in X Ips 775/2006, kjer je sodišče navedlo, da inšpekcijske prijave ne spadajo v inšpekcijski spis. Inšpekcijski postopki se začnejo in vodijo po uradni dolžnosti. Vloge občanov in organizacij ter opozorila organov niso zahteve za uvedbo inšpekcijskega postopka, ampak glede na 3. odstavek 24. člena ZIN le podlaga za morebitno pobudo organu, da uvede postopek po uradni dolžnosti. Po uradni dolžnosti se upravni postopek začne, ko opravi pristojni organ v ta namen kakršnokoli dejanje (1. odstavek 27. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, Uradni list RS, št. 80/99 in spremembe, ZUP). To torej pomeni, da se inšpekcijski postopek s samo prijavo sploh še ne začne. Zapisnik o inšpekcijskem pregledu je prvi akt, s katerim se inšpekcijski postopek začne. Morebitna prijava pa ne pomeni začetka inšpekcijskega postopka in je ni mogoče šteti za informacijo javnega značaja.
Pooblaščenec se s stališčem sodišča, da prijava ne pomeni začetka inšpekcijskega postopka in zato ni informacija javnega značaja, nikakor ne more strinjati, pravzaprav sploh ne razume, kaj je sodišče z navedenim želelo povedati. Po mnenju Pooblaščenca gre verjetno za malce nerodno definirano stališče, saj ZDIJZ v 4. členu natančno določa pogoje za informacijo javnega značaja: informacija mora izvirati iz delovnega področja organa, organ mora z njo razpolagati in nahajati se mora v materializirani obliki. Pooblaščenec podredno dodaja, da v sodbah, na katere se sklicuje organ, primarno ne gre za postopek v zvezi z dostopom do informacij javnega značaja, ampak za vpogled stranke (inšpekcijskega zavezanca) v inšpekcijski spis. V postopku, na katerega se sklicuje organ, se tako sploh ni odločalo o informacijah javnega značaja, in sodišče se prav tako do določb ZDIJZ (tudi 4. člena), ni opredelilo.
Informacije javnega značaja niso vezane na začetek ali konec postopkov, ki jih vodijo organi, kot to navaja organ, ampak na pogoj, ali spadajo v delovno področje organa ali ne, to pomeni, ali jih je organ pridobil oz. ustvaril v zvezi z delom. Zato za informacijo javnega značaja niti ni važno, ali se je inšpekcijski postopek s takšnim dokumentom začel, niti to, ali je inšpekcijska prijava v konkretnem inšpekcijskem spisu ali ne.
Po mnenju Pooblaščenca bi organ s prijavami moral razpolagati, čeprav v posebni mapi ali spisu, saj ga k temu zavezuje ZUP in Uredba o upravnem poslovanju. Zraven teh dveh pravnih podlag, naj omenimo še 39. člen ZIN, ki določa, da je naloga inšpektorja, da ugotovi oziroma oceni, ali je v določenem primeru šlo za lažno prijavo in nato tudi izvede postopek za kaznovanje lažnega prijavitelja. Za tako postopanje torej inšpektor potrebuje prijavo, saj drugače ne more izvajati svojih, z zakonom naloženih, pristojnosti. S prijavami bi organ torej moral razpolagati in jih knjižiti v svoje evidence – inšpekcijske spise ali posebne mape, čeprav na podlagi prijave izda npr. le sklep o neuvedbi postopka.
Pri zahtevanih informacijah – inšpekcijskih prijavah – torej nedvomno gre za delovno področje organa, saj ni dvoma, da jih je organ pridobil v zvezi z opravljanjem dela. S tem je izpolnjen prvi pogoj za informacijo javnega značaja.
Pooblaščenec je dne 4. 8. 2011 pri organu opravil ogled in camera. Na ogledu je organ Pooblaščencu predal zapečateno ovojnico. Pooblaščenec je skupaj z organov ovojnico odprl in vpogledal v njeno vsebino. V ovojnici je bilo deset prijav. Pooblaščenec je pregledal vsebino prijav in ugotovil, da gre za dokumente, ki jih zahteva prosilec. Pooblaščenec je v spis prevzel fotokopije desetih prijav skupaj s prilogami, originalni dokumenti so ostali pri organu.
Ker je Pooblaščenec ugotovil, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni vsi trije pogoji iz 4. člena ZDIJZ za obstoj informacije javnega značaja, je v nadaljevanju presojal, ali pri desetih inšpekcijskih prijavah iz spisa št. 356-02-72/2004:
- 356-02-72/2004-1 z dne 14. 1. 2004,
- 356-02-72/2004/54 z dne 19. 10. 2010,
- 356-02-72/2004-23 z dne 27. 8. 2010,
- 356-02-72/2004/22 z dne 31. 5. 2010,
- 356-02-72/2004-21 z dne 7. 5. 2010,
- 356-02-72/2004/19 z dne 28. 4. 2010,
- 356-02-72/2004/18 z dne 28. 4. 2010,
- 356-02-72/2004/13 z dne 8. 11. 2006,
- 356-02-72/2004-6 z dne 4. 6. 2004,
- 356-02-72/2004-2 z dne 15. 1. 2004,
gre za informacije javnega značaja, ki so prosto dostopne, ali pa je podana katera izmed izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, zaradi katere se dostop do informacije lahko zavrne.
5. Dostop
Če zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih določa zakon.
5.1. Osebni podatki
3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov, je Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007, v nadaljevanju ZVOP-1). Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1).
Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Pooblaščenec po vsebinskem pregledu dokumentov, ki so predmet odločanja v konkretnem postopku, ugotavlja, da osebne podatke v skladu z navedeno definicijo ZVOP-1, vsebuje vseh deset inšpekcijskih prijav iz spisa št. 356-02-72/2004. Prijave vsebujejo ime in priimek prijavitelja in njegov naslov, zraven teh podatkov pa še druge osebne podatke prijaviteljev, na podlagi katerih je posameznik – prijavitelj, prav tako določljiv, čeprav jih ni mogoče ukalupiti pod tèrmin ime, priimek ali na primer naslov. Prijave prav tako vsebujejo osebne podatke domnevnega kršitelja.
V obravnavani zadevi sta torej bistveni dve izhodišči:
- dokumenti oz. prijave, so informacije javnega značaja, saj gre za dokumentacijo, ki izvira iz delovnega področja organa, obstaja v materializirani obliki, organ pa z njo razpolaga;
- zahtevana informacija javnega značaja vsebuje osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo
kršitev določb ZVOP-1 o obdelavi osebnih podatkov.
Glede navedenih osebnih podatkov Pooblaščenec pojasnjuje, da razkritje osebnega podatka, skladno s 3. točko 6. člena ZVOP-1, predstavlja obdelavo osebnih podatkov, zato je treba za presojo dopustnosti razkritja upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu (javni sektor) ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon.
Pooblaščenec ni našel zakonske podlage za razkritje navedenih osebnih podatkov, ti podatki predstavljajo varovane osebne podatke.
Ker so v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji za uporabo izjeme iz 3. točke 1. odstavka 6. člena
ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov), je potrebno nadalje preveriti možnost uporabe 7. člena ZDIJZ,
ki ureja delni dostop do informacije javnega značaja. V obravnavani zadevi je torej bistveno
vprašanje, ali je možno na podlagi 7. člena ZDIJZ izvesti delni dostop do zahtevane dokumentacije
na način, da iz preostalih podatkov v dokumentih ne bo mogoče razbrati vira prijave.
Kadar dokument, ki je sicer informacija javnega značaja, vsebuje tudi varovane osebne podatke, je treba omogočiti t.i. delni dostop, in sicer s prekritjem navedenih osebnih podatkov. 7. člen ZDIJZ določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljen v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005 in št. 119/2007) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. 21. člen Uredbe določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek).
Pooblaščenec ocenjuje, da v obravnavanem primeru z institutom delnega dostopa ni mogoče omogočiti dostopa do zahtevanih informacij, ne da bi s tem posegli v varovane osebne podatke, saj jih glede na vsebino postavljene zahteve ni mogoče izločiti iz dokumenta, na način, ki ne bi ogrozil njihove zaupnosti. Pooblaščenec namreč poudarja, da prav vse informacije, ki so predmet zahteve, predstavljajo varovane osebne podatke in s tem izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Z izbrisom vseh osebnih podatkov prijava ne bi imela več svoje vsebine, zato bi bil dostop do prijav tudi nesmiseln.
6. Sklepno
Glede na vse navedeno je Pooblaščenec presodil, da je potrebno zahtevane podatke šteti kot izjemo v skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je na podlagi 3. odstavka 248. člena ZUP pritožbi prosilca kot neutemeljeni zavrnil.
V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (UL RS, št. 106/2010-UPB5; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor, in sicer zoper odločbi Inšpektorata RS za okolje in prostor, Dunajska 47, 1000 Ljubljana, št. 090-18/2011-10 z dne 18. 5. 2011 in 090-18/2011-23 z dne 24. 6. 2011. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Petra Lešnik Kromar, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka